■H ■ • f V JJg1 ; ff T" I^.J ^ ^TV.V Wj^rfip ^ , . PuDhsned and distributed under permit No. ig authorised by the Act of October 6th 191*7, on the file at the Post Office ot Cleveland, Ohio. By order of the A. S Burleson, Postmaster General AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "AtttPtitUtt Ufattlt f Justftt to aft ..............111 iTrmimnninmii NO. 121 X = NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY OCTOBER 19th 1921 LETO XXIV - VOL XXIV. Ameriška vlada lahko prepreči štrajk, trdi unija železničarjev. Zjedinjene države lahko preprečijo Štrajk železničarjev, ali pa lastniki železnic, se je izjavil Warren S. Stone, predsednik organizacije strojevodij. Vlada Zjedinjenih držav lahko prevzame železnice pod svoje vodstvo, in štrajka potem ne bo. V gotovih krogih prevladuje maj-hnt), toda resno upanje, da se bo štrajk znal preprečiti ob enajsti uri. Toda vlada v Washingtonu smatra ta problem tako delikatnim, da posebni izurjeni politikarji študirajo ves položaj, da dože-nejo, koliko bi škodovalo ali koristilo republi. vladi, ako poseže vlada v svojo močjo vmes. Harding opazuje ves položaj od strani, toda jako vestno in natančno, in je pripravljen ob ugodnem trenutku stopiti na dan ter povedati svojo. Voditelji železničarjev so se izjavili, da železnice hočejo imeti štrajk. Pod pretvezo, da hočejo znižati plače in pozneje transportne cene blagu, pa nameravajo železnice polagoma odvzeti vse one pravice in priboljške, katere so si železniški uslužbenci priborili tekom dolgih bojev zadnjih let. Medtem se vse stranke pripravljajo na hud boj. Voditelj delavcev so izjavili, da so oni naredili vse, kar je mogoče, in sedaj imajo besedo lastniki železnic ali pa vlada Zjed. držav. Železničarji imajo dovoljenje, da zapustijo delo 30 okt. se Je izjavil predsednik Stone, in mi bo-demo dotedaj mirno gledali, kako se dogodki razvijajo. Na drugi strani se pa tudi vlada pripravlja. Generalni poštni mojster Hays se je Izjavil, da brez razlike, kaj sc pripeti, pošta se bo razvažala po celi Ameriki, bodisi po železnicah, bodisi z avtomobili ali zrakoplovi. Kako bodo vozili pošto po vlakih, DVA POLICISTA USTRE LJENA OD ROPARJEV. Bitka med tremi roparji in štirimi policisti na domu Wm. Langdona, 3221 W. 14 th St. v pondeljek ponoči je imela slabe posledice. Policist Albert Haenner je bil ustreljen v spodnji del telesa, in teško, da bi okreval, policist Johnson je dobil strel v desno roko, saržent Rolf je dobil štiri strele v roko, in neki ropar, ki je bil pred kratkim spuščen iz ječe, je tudi dobil nevarne strele. Dve uri po tej bitki je saržent Grega aretiral ranjenega roparja, neko žensko ter dva sumljiva roparja, in sicer v uradu nekega zdravnika, kamor so šli rano obvezovat. Roparji so udrli ponoči v hišo Langdona, katerega ni bilo doma. Neki mlad fant je videl roparje in telefoniral policiji. Policisti so obkolili hišo in zajeli roparje, toda slednji so streljali in pobegnili, dokler jih niso policisti dve uri pozneje polovili. -o- — V torek se je pričela obravnava proti Mrs. Colavi-to, kf je prodala strup Mrs. Kaber, da zastrupi svojega soproga. Mrs. Colavito je obtožena umora prve vrste. $3.763.545 nameravajo nabrati letos za clevelandske reveže. Pobiranje se bo vršilo kmalif po volitvah. nihče ne ve. Menda misli vlada vojake poklicati v službo, toda jilvj\nima dovolj. Unija železnidfrjev se je izjavila, da se ustavi popolnoma vse i delo na železnicah, brez vsa-1 ke izjeme. Nobene postave, ni, ki bi prepovedala železničarjem pustiti delo. Suženjstvo v Ameriki je odpravljeno, siliti k delu se ne more nikogar in štrajk se bo vršil, i je dejal predsednik Stone.; Edina železnica, ki bo obratovala, je Detroit, Ironton & Toledo R. R. lastnina Henry Ford-a. Ford plačuje svoje ljudi pošteno, ravna z njimi pošteno, in raditega pri njem ne bodo štrajkali. DoČim se bo štrajk vršil, ako se ne pripeti kaj izvan-rednega, pa se lastniki železnic pripravljajo, da ponovno zahtevajo od vlade, da se železniškim uslužbencem zopet odbijejo plače. Vlada je nasvetovala železnicam, naj znižajo cene transportu blaga, nakar bi bile opravičene zahtevati znižanje plač, toda Železnice trde, da mora znižanje plač priti najprej, potem pa sledi" šele znižanje transportnih cen. Železnice so, v resnici, tako trdovratno pri vsakem predlogu za poravnavo, da je začelo prevladovati mneje, da železnice' nalašč hočejo imeti štrajk,1 Warren B. Stone, ki govori v imenu unijskih železničarjev, se je,izjavil sledeče: "Vzroki za Štrajk so: Ko je kongres sprejel novo železniško postavo leta 1920, tedaj smo pričakovali, da se bodo vsi spori med železničarji in lastniki železnic predložili vladnemu delavskemu odboru, in da bodejo ukrepe tega .odbora spolno-vali tako železničarji kot lastniki železnic. Toda železnice so kršile vse ukrepe tega odbora in se celo očitno rogale vladi. Poleg tega je pa treba tudi pomniti, da so železničarji oni delavci, ki so zadnji dobili sploh kako zboljšanje plače. Avgusta meseca leta 1919 so železniške unije predložile preds. Wilsonu zahtevo, da se morajo cene potrebščinam znižati, ali pa dovoliti železničarjem večje plače. Leta 1920 so železničarji dobili večje plače, toda nemudoma za tem so lastniki železnic poskusili vse, da izbijejo to zvišanje. 1. julija, 1921, so železnice dosegle, da je vladni odbor znižal plače železničarjem za 12 procentov. S tem še ne zadovoljne, so železnice zahtevale od uslužbencev, da se odrečejo raznim, teško priborjenim pravicam, ki so v navadi že do 30 let. Vlada je pozvala uslužbence in lastnike železnic, da se zberejo in kaj ukrenejo, da se spor poravna. Do zbora je prišlo, toda lastniki železnic so trdno odbili vsako zahtevo železničarjev. Nato so železniške organizacije odredile, da uslužbenci glasujejo, ali hočejo na štrajk ali ne. 94 -procentov uslužbencev se je izjavilo, da želi štrajk. Ko se je o tem brzojavno sporočilo lastnikom železnic, so slednji imenovali odbor pet. predsednikov saznih železnic, ki naj se snide v Chicagi z namenom, da se dogovore z zastopniki uslužbencev glede poravnave. Toda na tem zboru v Chicagi, železniški predsedniki ne samo, da niso ničesar dovolili, pač pa so prišli na dan z zahtevo, da se ponovno odtrgajo plače železničarjem. Voditeljem delavcev potem ni preostajalo druzega kot pozvati vse uslužbence, da odidejo 30. oktobra na štrajk. Arogatni nastop lastnikov železnic je kriv vse krize, in od njih mora priti prva beseda za poravnavo. Štrajk mlekarjev Mlekarji, ki vozijo mleko za Telling Belle-Ver-non Co. v Clevelandu, nameravajo iti v soboto na štrajk, ako kompanije odtrgajo plačo. Kompanije ponujajo $31.60 plače na teden, vozgiki hočejo $38. Ako se ne pobotajo, se v soboto ne bo razvažalo mleko. Unija pa bo skrbela, da dobijo bolnišnice in družine z malimi otroci mleko. 650 voznikov mleka je glasovalo za štrajk, in le 37 proti. — Mr. F. C. Cech je bil imenovan od mesta kot nadzornik gimnastike in atletike v St. Clair kopališču. Registriranje za uporabo gimnazije in telovadnice se bo sprejemalo vsak dan popoldne v kopališču, do konca meseca oktobra. Ustanove se razredi za deklice in dečke, od 6 do 10 let, in od 10 do 15. Mr. Cech je bil svoječasno inštruktor češkega Sokola in je jako izvežban v tem poklicu. — Iz zaporov so spustili Mrs. Mary Brickel, mati Mrs. Catherine Kaber. Postavila je $5000 varščine, da pride drugi teden na sodnijo. MESTNA ZBORNICA SKRBI ZA MESTO. Mestna zbornica je pri svoji seji v pondeljek sprejela enoglasno predlog council-mana McGintv, da župan Fitzgerald brez vsakega odlašanja preskrbi vse potrebno za pomoč v slučaju štrajka železničarjev. Ob-(jednem je mestna zbornica j dobila lepo ponudbo od zve-ze avtomobilistov, ki nudi 7000 avtomobilskih truckov, ki naj vozijo živež z dežele ob času štrajka. Mesto je tudi že ukrenilo potrebno, da cene živilom ne bodejo šle kvišku radi štrajka. Živeža v preservah je dovolj za 60 dni, mesa pa samo za 10 dni. Premoga je dovolj, moke v izobilju. Sladkorja samo za par dni, kave za dva tedna, mleka za en dan, ako ga ne pripeljejo s truki. —_o- — Zveza ženskih društev v Clevelandu slovesno apelira na vse žene in dekleta v Clevelandu, da registrirajo za vojitve. Položaj je danes tak, da je treba skupnega nastopa vseh poštenih elementov, da se razmere zboljšajo. Dokler bo volilo samo par mili-jonarskih žensk, se razmere ne bodo zboljšale, ker se pri-proste ženske ne udeležijo volitev, kjer lahko mnogo pripomorejo k boljšemu napredku. f Hrana vCleVelandu Mestne oblasti fe pravljajo na ;e ze pri-štrajk. Ako nastaneželezniški štrajk, tedaj zna nastati tudi pomanjkanje hrape, ker nobeno mesto nima dovolj zaloge živil, da bi trajala več kakor 14 dni. Mestni zdravstveni urad naznanja,/da bo srna-* tral za svojo prv$ dolžnost, da v slučaju pomanjkanja dobijo otroci in bolniki dovolj hrane. Dr. jRockwood, zdravstveni načelnik mesta Cleveland, pravi, da se bo Clevelandu v slučaju štrajka godilo mnogo bolje kot pa drugim mestom, j Parniki iz Canade lahko pripeljejo, mno go hrane »predmestne kare ter avtomobilski jrucki bodejo na razpolago. Okoli 60 železniških vagonof blaga pripeljejo lahko v imesto vsak dan samo predmestne kare. Avtomobilski klub pa naznanja, da lahko postavi v službo 5000 avtomobilov, katerih vsak lahko pripwje v Cleveland vsak dan najmanj 2 toni živeža. "Mi bodejno pripravljeni, kadar nas fftesto pokliče," je izjavil avtomobilski klub. Mestne bolnišnice, bolnišnica za jetrne ter vsi mestni zavodi so preskrbljeni s hrano za en mesec in s premogom do spomladi. Naznanja se, da ako nastane železniški štrajk, da bo zmanjkalo hrane v Clevelandu tekom enega ^teifiiav toda ml svetujemo ljudem, da ne vr-jamejo tega. Dolžnost oblasti je preskrbeti za take izvan-redne slučaje, in Amerikanci so si znali še vselej pomagati v izvanrednih slučajih. -o- — Slovenski državljani v Euclidu se opominjajo na političen shod, ki se vrši v dvorani Jugoslovanskega Narodnega Doma v Euclidu v nedeljo, 23. oktobra ob 2. popoldne. Glavni govornik bo župan vasi Euclid, Mr. Pond, ki je zadnje čase dobil precej imenj radi prohibicije. Toda Mr. Pond je sicer mož na mestu, in ni resnica, kar se je o njem raztrosilo. Najbolje je, da rojaki, ki so državljani gredo v nedeljo na shod, da slišijo izvajanja Mr. Pond-a, ki je zopet kandidat za župana v Euclidu. Poleg župana Pond bo govoril tudi policijski sodnik Marshall in več drugih govornikov. — Cleveland letos ne bo imel toliko plina kot lansko leto, se je izjavil H. C. Cooper, glavni inženir Hope, Natural Gas Co. ki pošilja ves naravni plin v Cleveland.. Kompanija je zmožna poslati vsak dan v Cleveland potom cevi 120.000.000 kubičnih čevljev plina, dočim se tekom enega zimskega dneva potrebuje v Clevelandu 220.000.000 kubičnih čevljev. -5- Še dva registracijska dneva sta na razpolago, 21. in 22. oktobra. -0-1- POZOR, NAROČNIKI V EUCLID, O. Kdor redno ne dobiva časopisa v Euclid, Ohio, se opominja naj dene poštno boxo na St. Clair ave. ali pa Bliss Rd. in bo redno prejemal list. Pošta redno vozi po omenjenih dveh cestah v Euclidu, vsak dan, in kdor ima boxo tam. redno dobiva list. V petek in soboto sta zadnja dva dneva za registracijo za volitve. Letos je preskusno leto slovenske državljanske moči v Clevelandu. Posebno kar se tiče 23. varde, kjer živijo Slovenci v pretežni večini, in kjer, ako so organizirani in zavedni, dobijo lahko odlične uspehe, kar se tiče zastopstva varde pri mestnih oblasteh. Spominjamo se, da leta nazaj, pred 8 in celo več leti se je že govorilo, da bi moral iz 23. varde priti v mestno zbornico — Amerikanec slovenskega rodu, Amerikanec, slovenskega rodu, ki ne bi samo dostojno in uspešno zastopal 23. varde, pač pa, ki je tudi zmožen in usposobljen zastopati celo vardo. Kajti, rojaki, pomislite, da v političnem oziru ne smemo biti oz-kosrčni, pač pa moramo vedno upoštevati tudi ves element, ki biva v vardi. In v 23. vardi imajo državljane nemškega, slovaškega, litvinske-ga, hrvatskega, češkega, ru-munskega rodu ter nebroj domačinov, to je, tu rojenih Amerikancev. Napram vsem tem mora biti councilman varde pravičen in jih upoštevati. Pred 8. leti smo bili mi prepričani, iz zapisnikov vo-livnega odbora, da v celi 23. vardi ni bilo 800 slovenskih volivcev. IVJi s pno tedai prišli do prepričanja, da Kar potrebuje slovenska naselbina je — več ameriških državljanov. Kajti v 23. vardi je oddanih od 4000 do 5000 glasov. In kaj hoče pri takem številu 800 glasov! Da, Slovencev je bilo vedno največ v 23. vardi, toda volivci niso bili, in kot taki so torej brez moči, brez upoštevanja. Zato smo se spravili na delo in začeli z najbčlj agilno agitacijo za pridobitev novih državljanov. Vedeli smo, da mora priti enkrat dan, ko naraste moč naših ljudi, da lahko spregovore odločilno besedo. Naš trud ni bil zaman. Rekordi na sod-nijah v Clevelandu nam pričajo, da je tekom zadnjih 8 let dobilo državljanske papirje nič manj kot 1672 Slovencev. To je bil uspeh osemletnega dela. Sedaj pa, ko so žene dobile volivno pravico, lahko pomnožimo to število dvakrat, in dobimo 3344 novih državljanov. K temu pri-štejmo okroglo število 800 državljanov pred 8 leti, in dobimo številko 4144. In če dodamo za teh 800 državljanov še žene in hčere, naraste število na 5000. Seveda, vsi ti niso v 23. vardi. Mnogo jih stanuje v Collinwoodu, New-burgu, po zapadni strani mesta. Nadalje moramo upoštevati, da se jih je mnogo izse-bilo v staro domovino ali pa v druge dele Zjedinjenih držav, nekaj jih je pomrlo, itd. Potem pa moramo zopet dodati število onih, ki so se preselili v Cleveland iz drugih krajev, kar nekako izjednači prvotno številko, to je, 5000. Od teh jih računajo politične oblasti, (pomnite, ne mi), da jih je najmanj 3000 v 23. vardi. Poznajo nas torej jako dobro. Prišel je Čas torej, ako štejemo v eni vardi tako ogromno število glasov, da pridemo na dan s svojimi zahtevami. Da pa moremo kaj zahtevati, se moramo zavedati svoje moči. Državljanov italijanske narodnosti nimamo v celem Clevelandu menda niti 2000, toda kamor prideš v mestu v javne urade, naletiš gotovo na kakega Italijana. Cehi so istotako napredni in štejejo več svojih mož na odličnih mestih. Nam se ne more pripisati krivda, da z nami ni tako. Včasih je bilo pomanjkanje dobrih mož, največ pa, ker ni bilo dovolj ar-| žavljanov, a v resnici največ, j ker tudi ti državljani niso vselej opravili svoje državljanske dolžnosti. Mi jih po-I znamo sto, ki so ob Času, ko i so se vršile volitve za prohi-| bicijo, ostali doma, niso šli na volišče, a danes kritizirajo prohibicijo in skrivej pijejo, kjer morejo. Tega se jim ne zameri, zameri pa se, ker dobro vedo, da je prohibicija dobila v Ohio komaj par sto glasov večine, in če bi vsi storili dolžnost, bi bilo drugače. I Volivce torej imamo, treba je torej pripraviti te volivce, da pridejo na dan in pokažejo kaj znajo. Svojo moč pokažejo pri volitvah. Toda, da morejo voliti, se mora glasom postave vsak volivec registrirati. In, rojaki, samo dva dne va sta še na razpolago, ko to storite. To je petek in sobota, 21. in 22. oktobra. Volivne koče so odprte od 9. zjutraj do 3. popoldne, in od 5. popoldne do 10. zvečer. Nihče nima izgovora, da nima časa. Rojaki, Slovenci in Slovenke, pridite na dan. V 23. vardi je še najmanj 1500 Slovencev in Slovenk, ki se niso registrirali. In isto se tiče tudi vseh naših Slovencev in Slovenke po celem mestu, najsi stanujejo v tej ali oni vardi. Pomnite, da vlada je vselej taka, kakor jo hočejo, ali izvolijo ljudje. Ako vi ne poka-žete zanimanja, ga vlada tudi ne pokaže, politična zaspanost državljanov ima vselej svoj odgovor v graftu, izkoriščanju in slabem gospodarstvu mesta, države in naroda. Dolžnost časopisa je vam to jasno predočiti, vaša najbolj sveta dolžnost je, odzvati se klicu izkoristiti svojo pravico. V stari domovini niste imeli kot podaniki države takih pravic kot jih imate tukaj. V Ameriki odločujete s svojim glasom. Vi, slovenski možje in fantje, na dan z vašimi glasovi! Ve, slovenske žene in dekleta, pomagajte! Ali je dovolj zavednosti, naprednosti, ameriškega duha, ljubezni do bljižne-ga v vas, da bodete vsi skupaj se odzvali? AIL hočete priboriti našim ljudem v tem okraju boljše dneve, aH hočete se udeležiti borbe, katere znak je zavednost, ponos in napredek? Dva dneva vam preostajata, da dokažeta svojo zavednost, državljanstvo in napredek. Mi vas prosimo, mi vas opominjamo, v lastno vašo korist vas pozivljemo, da se odzovete. Bodite glasni bodite zahtevajoči, ne klonite hrbtov, zahtevajte, poslu-ž*te se svoje pravioe. Ne narod hlapcev, narod napredka in zavednosti ,narod, ki sam sebe spoštuje, narod, ki hoče spregovoriti besedo, tak narod hočemo. Možje, prosimo vas, ne samo da bi dovolili svojim ženam, da se registrirajo, nasprotno, vaša moška zavest Vam mora reči, da sami napeljete svoje družice v življenju, da pomagajo k boljšemu napredku vam in sebi. To je državljanstvo, to je amerikanizem, to je haro-den ponos, katerega gotovo ne pozabi noben napreden narod. KAJ BO Z RAZOROŽI-TVENO KONFERENCO? Washington, 18. okt. Vlado je začelo danes skrbeti kaj bo z razorožitveno konferenco, ako nastane štrajk železničarjev. V Washington pridejo 11. novembra prvi državniki in diplomatje iz sko-ro celega sveta. Vsak diplomat bo imel s seboj celo krdelo tajnikov, stenografov, uradnikov ter slug. Posebno skrbi vlado, kako bo spravila delegate iz Orienta v Washington. Ti delegatje pridejo vsi v San Francisco, in odtod bi morali po železnici v Washington. Vlada je mnenja, da bi se izkrcali v Van-1 couver, v Canadi, potem bi se peljali do Niagara Falls, odtod pa pp avtomobilih v Washington, razdalja 400 milj. — Kdor hoče naročiti premog ali koks in bi rad hitro dobil, naj ga naroči v Grdino-vi prodajalni za pohištvo na 6017 St. Clair ave. Ohio preskrbljena Columbus, O. 18. okt. 70.000 železničarjev v državi Ohio odide na štrajk. Ohio ima 54 železnic, ki razpolagajo z 9195 milj dolgo progo. V slučaju štrajka, ima Ohio dovolj hrane, da se preživi, dokler traja štrajk. Avtomobilski trucki lahko hitro razvozijo hrano na vse strani, ker so ceste izvrstne. Vse živilske zaloge v državi so polne jedil, pravi državni direktor poljedelstva. — Koliko šteje pasje "prebivalstvo" Clevelanda? Tudi zato se zanima mestna vlada. Naštela jih je nekaj okoli 30.000. Ti psi veljajo mesto vsako leto $15.000. Kajti postreliti je treba ranjene pse, spraviti stekle fse na varno, itd. DELA NE BO, čE PRIDE ŠTRAJK. Najhuje bodejo, prizadete industrije, ako zaštrajkajo železničarji. Tovarne bodo morale zapreti, kajti blago ne bo prihajalo v mesto, niti se izdelano blago ne bo moglo pošiljati iz mesta. Posledica bo, da nadaljni tisoči zgubijo delo. Kar se tiče hrane, lahko pripelje 7000 truckov v Cleveland vsak dan približno 25.000 ron živeža, kar bi zadostovalo za normalne potrebe. -o- — 13 letni sin Fred Weis-berga, ki stanuje na 386 E. 152nd St. je dobil v pondeljek truplo svojega očeta, ki je viselo na drevesni veji. Oče je storil samomor, radi brezposelnosti. — Kot je izračunala vlada je 3anes v službi po Ameriki nad en milijon avtomobilskih truckov, katere lahko porabijo namesto železniških 1 voz za prevažanje blaga. ' kit . .. Z, . - t m. ' s* \c.. ■ Jk. -.i -v ; — . AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) /4 Ameriko Za Evropo N A k . $4.00 - $5.50 O Č MINA: Za Cleveland po pošti - $5.00 Posamezna številko - - • 3c Vil pisma, dopisi in denar naj se pošilja na "Ameriška DomoTina" «11« SL Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princeton 189 I AMES D KB EV EC. Publisher LOUIS J. riRC, Editot 18SUE1* m IN OA*, WEDNESDAY ANO 1U1DA1 Read by 2S.0M Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only t t-----:---- Entered as socond-ctaw matter January 6th 1000, at the peat office ai Oeveland, Ohio under toe Act of March 3rd, 1870. 88 No. 121. Wed. Oct. 19th 1921 Iskrice. Oni, ki imajo avtomobile, imajo objednem tudi izjemno pravico, da ubijejo na leto od 1 do 10 ljudi. V Ameriki ubijejo avtomobili na leto do 90.000 ljudi ali pa jih teško ranijo. To je še enkrat toliko kot je bilo ubitih ameriških* vojakov v svetovni vojni, tekom poldrugega leta, in ali se spo minjate kako so tedaj socialisti kričali, zakaj se vrši klanje, dočim se za letno klanje 90.000 nihče ne zmeni, niti — komunisti ne! m * a In vendar je najbolj nesrečni človek oni, ki nima avtomobila. a a a Časopisje poroča, da more Avstrijo rešiti samo veliko posojilo. Da, je res, toda vprašanje je, kdo bo Avstriji posodil. a a a "Brooklyn Eagle" piše: Ali ne bi Balkan prevzel mandat nad državo West Virginijo? S tem misli, da je v West Virginiji prelivanje krvi na dnevnem redu, ba? kakor je na Balk anu ,in s tem zopet je pod vrsto povedano, da je Balkan, to je, Jugoslavija skrajno necivilizirana dežela! Slaba reklama za Jugoslavijo. a a a Delavci se jezijo, ker se kapitalisti oborožujejo in voj- rfkujejo. Kakor da bi kapitalisti izdelovali puške in kanone! Zakaj pa delavci ne nehajo delati takih predmetov? a a a Znanstveniki trdijo, da prihajajo gotova znamenja z Marsa. Mogoče pa so to znaki protesta proti razoroženju?. a a a Na konvenciji v Clevelandu so mnogi delegatje dolgo govorili, kako je treba — hraniti čas. a a e Kadar položi diplomat karte na mizo, tedaj ima vselej pripravljen nov "dek" za rokavom. ( a a a Če bo kandidat za župana v Clevelandu, Mr. Hinch-liffe, imel same take pristaše kot so "jugoslovanski uredniki", tedaj gotovo ne bo zvoljen. a a a Neki Indijanec v državi Montana, kateremu je ime Ne- bojse, se je poročil z neko belo ženo. En mesec potem je prosil svoje glavarje, da mu dovolijo spremenit^ ime. a • a Neki časopis predlaga, naj postane teritorij Alaska prava država. Sedaj upravlja Alasko 30 uradov v Washington^ / a a a So liudie v Ameriki, ki nagovarjajo neko postavo, glasom katfcre bi morali deportitati iz Amerike vse one, ki niso državljani, in ki pijejo. Ne vrjamemo, če bo kaj iz tega, prvič ker ni toliko parnikov na svetu, da bi prepeljali vse tujce iz Amerike v petih letih, drugič, ker Amerika tudi ne bo . tako neumna, da bi podila od sebe ljudi, ki zapravijo tukaj toliko denarja. a a a Neki župnik"na otoku Hvaru je imel jako razposajene farane, in nekoč jim je naredil pridigo rekoč: "Ko pride sodnji dan, pa stopi v dolini Josafat k meni Jezus Kristus in ne bo vprašal: Gospodine BariŠa, gospodinc Bariša, kje so ovce, katere sem ti izročil v varstvo?" In jaz mu bom odgovoril: "Sladki Jezus, kozle si mi izročil, in kozle ti vpra- čam!" Od onega dneva so se farani izdatno poboljšali. a a a 'Španski in italijanski uradniki pri poslaništvih v Wash* ingtonu so sami "conti" in "markezi". Menjajo se vsaka dva ali tri mesece. Zakaj? Ko se eden njih poroči z bogato, toda brezpametno Amerikanko, katero zapelje naslov, pride na njegovo mesto drugi, da se tudi oni — bogato oženi. * * # Pri Narobepravnosti so ljudje, ki-natanko pišejo vsak dan, kako mora Amerika voditi svoje posle, kako se upravlja država, itd. Medtem pa ti ljudje sami niso nikdar ničesar vodili, in ne znajo voditi niti lastnih poslov. * * ♦ Kaj je proračun? To je računanje, ki ti povzroči glavobol, predno si končal z njim. PRAVA DEŽELA "VTISE LE UDOVE". Opomba uredništva. Že dolgo časa nismo čitali tako prijetno sodbo o Jugoslovanih, zlasti o Črnogorcih, v ameriških krogih, kot jo prinaša odlični ameriški tednik "Leslie's Weekly" v svoji številki dne 15. okt. Spisal je stvar Mr. Thomas Stewart Ryan, ki se je dolgo časa mudil v Jugoslaviji, še v časih turško - srbskih bojev, tekom svetovne vojne in po sklenjen nem premirju. Mr. Ryan se spominja na ponovno uprizoritev mične operete "Vesela Udova" v New Yorku, in trdi, da zemlja, kjer se je pri- petila romantična zgodba "Vesele Udove" je — Črna-gora. Pri opisovanju Črne-gore nam prikazuje Mr. Ryan tako tipične značaje, pozna Jugoslavijo v splošnem tako izvrstno, da je veselje čitati. Spis njegov je zanimiv za naše ameriške Jugoslovane kot rojake v domovini. Tu podajemo mični spis v celoti: "Zopet enkrat žvižgajo v New Yorku stare, fine odmeve najbolj priljubljene dunajske operete, kar jih je bilo prinesenih v Ameriko. Zopet enkrat se nahaja Franz Le-harjpva produkcija, polna glasu in romantike na ame- L riškem odru. Koliko časa ostane tu ? Kdo ve ? Šest mesecev? Eno 'leto? Dve leti? Toliko pa vemo: Prej ali slej mora zginiti — naiaj v po-zabljenost, ki je sprejela v svo je naročje take dogodke kot je Bryanova kandidatura za predsednika Zjedinjenih držav, potovanje dr. Cooka na severni tečaj in nekdaj zmagoslavni tango. Toda, dežela Vesele Udove ,to je nekaj druzega. V tej muzikalni fantaziji dunajske godbene šole prevladuje najmičnejša ljubkost. Mi opazujemo princa, ki se ne zmeni za vraga, nepoznano princezmjo, teško oborožene borce, dvorske plemiče, ki pijejo kot voli, in kmete, ki nimajo nikdar ničesar opraviti razven prepevati. In marsikdo izmed nas želi, da bi bila na. svetu, ne pa samo na gledališkem odru, v resnici taka dežela. In kmalu sem doznal, da je res taka dežela na svetu. Marsovia, tako so mi rekli, je v resnici Črnagora/Nikdar nisem mislil, da kdaj ugledam to deželo, toda nisem računal pri tem z novo dobo v Evropi, ki nam dovoljuje, da si ogledamo Evropo, ne da bi pri vsakem koraku naleteli na turista. Tu imate vso mično ljubkost Marsovie. Turist morda najde v tej deželi tudi slikovitost, da, najbrž, toda do današnjega dne dežela ni trpela po nobenem drugem vpadu kot po onem od avstrijske armade. In ko pišem te vrstice, se bojim, da plane nad Črnogoro cela horda fotogra-fistov in lovcev zanimivih stvari. Toda menda ne. Le )erite, ako ste turist, in naučite se, kaj morate prestati, ako hočete v Črnogoro. Bukarešt je mesto, kjer niče ne gre domov, zadnja aostojanja ponočnjakov. Čr-lagora je pa dežela, kjer no-)en mož ne dela. Toda kako )a Črnogorci živijo? Ako vi, cot potnik iz Amerike, kjer se vsakdo poti in znoji, vprašate to vprašanje pri cakem Črnogorcu, Dodete gledali v začudene obraze. "Kaj mislite, da je mož ustvarjen za delo?" vam )o zabrenkal nevoljno. Ti gorjanci so vifoki, močni ljudje, ustvarjeni za boj. Na seji nosijo puške, pištole z biseri in nože, katere so odnesli Turkom, in odkar je moderna znanosr prodrla tudi v Črnogoro, nosijo tudi ročne granate. In oni delajo! Trgovino prepustijo Nemcem, Grkom in Albancem. Toda, rekli bodete, kdo pa pota čisti in popravlja, kdo obdeluje polja, kdo seka les, kdo napeljuje vodo? Tujezemci ne morejo delati tega.... No, če pridete v Črnogoro, spoznate kmalu kdo dela. Ženske so ustvarjene za to. Da, ženske delajo v Črni-gori, da možje lahko posedajo okoli v kavarnah, kričijo divje pesmi o starinskih junakih ter pijejo slivovico, mogočno rakijo. Ženske pa korakajo zadaj s svojimi bremeni, možje spredaj s puškami ter mnogobarvnimi dežniki. To je življenje v idilični Marsoviji, prav kakor je bilo delo sužnjev za časa Pe-rikla v Atenah. Če ste modrijan, bodete zadovoljni s tem. Če pa ne, tedaj poiščite v Čr-nigori Črnogorca, ki je bil svoje dni v Ameriki, in tedaj se bodete poboljšali. "Mike," začnete 'argumentirati, kajti Črnogorci so vsi. Majki ali pa Potri v angleškem jeziku, "tvoja žena te ni podpirala tam v Butti Mont. Zakaj pa ne naučiš te svoje potepuške rojake, kako se živi v Ameriki?" Mike postane apologeti-čen, kajti delal je trdno v ameriških rudnikih, kjer je tisoč teh orjaških gorjancev, Brez dvoma je živel v ameri-ki življenje samozatajeva-nja. Toda, poglejte ga sedaj doma! Njegova žena in njegov osel, oba sta enako obložena. Mike pa puši lulo turškega duhana ter zre proti gori Lovčen, kjer je mala če- prednikov se bo- (deljor 23. oktobra, ob 2. uri [sočerim janičar- popoldne v g. Viranfovi dvo-< ••*» 1 |rani. Na tej seji se Moderno si prokleta kleplja," pogovorili ali debatirali ne-odvrne Mike svečano, (angle koliko o kandidatih, katere ško seveda, ker Črnogorci se bodemo volili Na tej seji se naučijo ameriškega dialek- bo" tudi volil nov odbor Slo-ta),"bomže naučil te lenu- venskega Državljanskega ško postopače, kaj se to pra-1 Kluba. Vabljeni ste vsi Slovi!" Potem pa poskusi poka- venci in Slovenke ter bratje zati amerikanizem in reče: "Ti in jaz sva Amerikanca. Midva že znava." In štirideset let od danes bodejo Majkove sestre ali pa hčere še vedno se spenjale dvajset milj na dan po črnogorskih skalali, v blizardih ša bodočnost. Vsak ali letenski vročini, ki veje mora znati, kaj je od Jadrana, sekale in nosile bodo domov drva. Mike je slikovit brigant. Spoznal sem v Črnigori neko Amerikanko, članico Rdečega Križa, ki nikakor ni mogla dognati, zakaj so Črnogorci tako leni. "Ti stari kavarniški potepuh ti!" je navadno kričala nad Majkom. "Prav rada bi te udarila z mokro nogavico!" In kot vedno, imamo tudi tukaj dva argumenta. Ko Je Mike puhal dim iz svoje -krte proti gori Lovčen, je gotovo mislil o junaških činih, ki so se vršili tam tekom stoletij in stoletij, čini, katerih Am^ri-kaneo nikakor ne more razumeti. V srednjem veku je propadlo ogromno srbsko car-stvo na Koso vem polju. Mike še vedno nosi Črno krono na svoji kapi, znak žalovanja za onim črnim dnevom. Turk! so se razprSili po Balkanu, pregnali Benečane iz obrežnih mest, in postavili znamenje polmeseca tik pred dunajskim ozidjem. Ko je čutila vsa Evropa od južne Rusije do Alp kopito turške konjenice, tedaj so bili samo predniki Majka svobodni — edino oni so zadrževali vso ogromno turško silo. Tam v Črnigori, visoko gori v oblakih', so iskali zadnji Srbi zavetja. Tam so živeli kot čed-niki, možje, katerih očetje so bili župani Srbije. Njih princ, katerega so zvali patrijarha,i je uspešno ustavil Turke. In te male vasice Črnogorcev niso dale turškemu sultanu počitka, dasi se je pred njim tresel ves krščanski svet. Kadar je on masakriral Armence, Bulgare in druge, tedaj so se Črnogorci maščevali s tem, da so udrli v turške province in po svoje maaakrira-li. Še danes stoji nad Cetin-jem, glavnim mestom Črne-gore, stolp, kjer so krščanski Črnogorci razstavljali ušesa in nosove Turkov in ni še prav dolgo od tega. (Dalje prihodnjič.) DOPISI. . Lorain, O. Cenjeno uredništvo Ameriške Domovine. Kakor se splošno čuje, bodemo imeli precej hude letošnje volitve tu v Lorainu na dan 8. novembra. Razne politične stranke so se že organizirale na vse mogoče načine, ju vsaka teh strank agitiria za svojega kandidata po časopisih, cestnih vogalih, raznih shodih in celo po cerkvah. In čemu. toliko agitacije? Po polnoma logično je in nič težak odgovor, da vsaka teh strank hoče popolnoma vni-Čiti slabejšo stranko in postaviti v mestno zbornico može, od katerih bo odvisno za prihodnje dve leti, če so zmožni vladati in delati postave za mesto Lorain. Tukajšni domačin Ameri-kanci priznajo, da samo ravno mi, ki smo prišli iz drugih krajev in postali državljani, vodilni faktor*Zato se nas pa tudi bojijo, posebno pa se do-brikajo nam Slovencem, ker jim je znano, da .je nas sloven skih volivcev nad 500, in koliko ahko zmoremo smo pokazali leta nazaj. Tudi letos je naša dolžnost, da pokažemo kdo smo mi, in povračilo ne bo izostalo; še bolj nas bodejo cenili in spoštovali. Da se pa za te važne in koristne volitve bolj natančno pripravimo, je Slovenski Državljanski Klub dal sklicati skupno sejo, ki se vrši v ne- iHMtiaatstiiManNMiattffiifniiiaititatiiiBiiaaifliiitii -ft Volitve- v mestno zbornico se vršijo 8. novembra. Oddajte svoj glas za zastopnika v mestni zbornici možu, ki bo vestno in pošteno zastopaj vaše koristi. Kandidat za mestno zbornico iz 23. varde je Dr. F. F. Walter Walter bo gledal iih najboljši zdravstveni položaj v vardi S ter v vsakem £ziru|riedal za napredek Varde. Volite 8. i novembra 'tllilllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllHIlIlllIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllIllHIi zdravila vztlriii)uj4 v idrayje v družinah. Nervozne, oslabele žene, U trpe na bolečinah v krilu, v bokih ali na stranah, na senzaciji, L i tlači človeka k tlom in dela v j dnjem telesu težo. na glavobolu in v neredu pri naravnih funkcijah, dobe od pomoč, ko vzamejo Severa's Regulator (Severjev Regulator). Pripcroč*n je za zdravljenje tistih posebnih lastnosti neredov in hiranja, ki so jim podvržene ženske. Dobite ga pri svojem lelutrju is danes, s Cona $1.25. W. F. ^ffVERAr'CQ.V CEDAR fty\Prt>S. lO^M^ i ZAHVALA. " Podpisana se najtopleje zahvaljujem dr. Carniola Tent 12S8, Maccabes za tako hitro izplačilo smrtnine po mojem pokojnem soprogu Pavlu Verho-vec. Najlepša hvala tajniku tega društva, Mr. John Tavčarju, ki je storil veliko v tem oziru. Priporočam to društvo vsem rojakom in rojakinjam za pristop. Cleveland, O. 18. okt., 1921. Frances Verhovec. NAPRODAJ POSESTVO, poceni v Euclid, O., na fvan ave. Zemljišče je 145X300. Hiša ima 10 sob, elektrika, voda *tjo i*.d«lu jemo zviravmsKe prv*ti»>" aalofi imamo v»e, War >r r^h-v naihoHii irk arm NAPRODAJ JE POSESTVO v St. Vidu Zatični, ali se zamenja za hišo v lu. Posestvo se nahaja v va-Vprala se na 1070 E. Ki dec. 21.) JOS. DEMSHAR, slovenski stavbenik in kontraktor. 643 EAST xo8th ST. Tel. Eddy 9140-W. Hočete prodati vašo hišo z $1000.00 .00 na aH ui« znanite nam. Pišite ali pokličite na ali $1500.< Mortgage ali anite nakup, drugo pa na Mesečna odplačila aa- telefon Princeton 948 R. Urad 6106 St. Clair ave. Kalish in Na* igal. X IZVANREDNA PRILIKA! Naprodaj imam nekaj hiš za eno in za dve druilni, pod zelo ugodnimi pogoji. Ne zamudite te ugodne prilike. Nič vas ne atane, ako al jih ogledate. A. F. LUČIC, Realty Co. 1174 Addison Rd. (x) V NAJEM. V najem se da stanovanje 3 sob, elektrika. Vprašajte na 1192 E. 61st St. (121) V NAJEM se da čedno stanovanje mali družini, elektrika, kopališče, 4 sobe, tudi klet za pranje. Istotam se odda soba za I fanta, gorkota in kopališče na razpolago. 381 E. 165th St. Collinwood. • (121) Priporočam se Slovencem za izvršitev vseh plumberskih. del. Garantirano, trpežno delo po vedno nižjih cenah kot drugje. Nick Davidovich SLOVENSKI PLUMBER 7013 ST. CLAIR AVE. Randolph 1828 Princeton 1852-W lllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllN JOHN CENTA GROCERIJA 6105 St Clair Ave. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllll NAPRODAJ BUICK avtomobil za 7 oseb, IV17 model, v dobrem fctanju. Se proda poceni, ker se rabi denarja. 1604 E. 45th St. * (1214 Za birmahke! ■ II ' v • • Obleke - Vence - Pajcolane Posebno veliko zalogo oblek za birmanke smo dbbili, katere bomo prodajali po ogromno znižanih cenah. Ne hodite v mesto, ko vendar pri nas vse lahko kupite. Imamo krasne vence in pajčolane, nogavice, rokavice ter krasne obleke vse mere. « Oglasite se takoj, dokler imamo vso izbero ali pa jih še naročimo. > POSEBNO Na dan birme bomo opravili vse one deklice brezplačno, ki pri nas kupijo opravo. / Za botrce pa imamo jako okusne klobuke po raznih cenah od $2.50 naprej. 1 Grdina's Shoppe, 6111 ST. CLAIR AVE. POZOR, SLOVENSKI V EUCLIDU! A V nedeljo, 23. oktobra se vrši v Jugoslovanskem Narodnem Domu v Euclidu ob 2 pop. na katerem bo govoril župan Euclida Mr. Pond policijski sodnik Marshall ter več drugih dobrih govornikov. Vsi državljani se pozivljejo, da so gotovo navzoči pri tem shodu, da se informirate o stanju naše naselbine, naših potrebah in koristih. ODBOR PREMOG! Naznanjamo, da smo odprli podružnico za prodajanje vsakovrstnega premoga in koksa v . Grdinovi prodajalni pohištva 6017—19 ST. CLAIR AVE. F. P. Carroll Coal Co. 3027 ST. CLAIR AVE. Tel. Princeton 1277-R. Tel. Main 1441 Tel. Central Mttt W 3. Cexxezln ODVETNIK SE PRIPOROČAM VSEM JUGOSLOVANOM. 414 ENGINEERS BLDG. Cletel^d, t)hl« I POCENI SE PRODA 1921 Chevrolet | DELO DELO DOBI DEKLE, ki je do-avtomobil, za 5 oseb. 1270 E. I73rd spelo iz atarega kraja. Oglasi naj St. , (121) se v uradu tega liata. (123) Zanesljivo in hitro poskrbuje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in opravlja druge bančne posle FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. Rojaki, poslužite se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100.000.00 glavnice in $50.000.00 rezervnega zaklada. Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA" za FRANK SAKSER STATE BANK Frank Sakser, predsednik Skozi New York Pot v atari kraj in iz starega kraja drii skozi .New York. New York trori Ukorekoč prehod med Ameriko in Evropo. Pot/iik, idoč t domovino, ne ve pri čem je, dokler nima za seboj New Yorka in tudi novi pri-seljenik ne, dokler njegove usode ne odloči New York. Za oba je torej velevaino, da imata točno in zanesljivo pomoč in postrežbo v New Yorkn. Nafta tvrdka je v čaau dosedanjega obstoja dokazala, da je voljna in zmožna nuditi najboljšo službo v New Yorku. Poslužite se je torej pri potovanju v stari kraj ali iz starega kraja, pošiljanju denarja v Jugoslavijo, Italijo ali kamorkoli in pri drugih poslih r zvezi s starim krajem. Zakrajšiek & češark, SLOVENSKA BANKA 70 — 9th Ave., New York N. Y. Dr, H. 0. Stern, zobozdravnik || 1355L55tiiSLvog.Sl.aair Vstop aa 55. cesti nad iekario i i Ure od 9. zjutraj | do 8. zvečer. (lovori ae Hlovermko. !! Slovenski plumberji!! MILAVEC & BUNOWITZ CO. 1043 E. 61st St. Izvršujemo, t-fcta plumberska dela, napeljavo kopališč, ainkov, stranišč in drugo, napeljavo kanalov (sewer work). Vse delo je prvovrstno in cene ao jak zmerne. (x) Tel. Princeton I276-W. NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnim srcem naznanjam tužno ves da mi je dne 3. okt., 1921 po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspala nad vse ljubljena in zlata mama Helena Veljak v starosti 44 let. V sveto dolžnost si štejem, da se tem potom prisrčno zahvalim sorodnikom, prijateljem in vsem, kt so pomagali in tolažili za časa njene bolezni in smrti. Najiskreneja hvala naj gre Rev. B. Ponikvarju, ki so večkrat podelili bolnici sv. zakramente in po smrti jo spremili od hiše žalosti v cerkev in na pokopališče, čast in srčna hvala našemu društvu sv. Marije Magdalene, št. 162. KSKJ., ki so darovale krasne cvetlice in'se tako lepo in polnoštevilno udeležile pogreba, kakor tudi vrlemu društvi^ sv. Vida, št. 25. KSKJ. za njih spremstvo. Iskrena hvala dr. Lira, ki je zapelo več ganljivih žalosthik. Vsem daroyalcem krasnih vencev, vsem onim, ki so dali avtomobile na razpolago, prav lepa hvala. Ravno tako onim, ki so prišli kropit blagopokojnico in se,udeležili pogreba. Spoštovanemu našemu pogrebniku Mr. Anton Grdina, pa, ki se jeloliko potrudil za vse, pa posebna in najprijaznejša hvala mu! Vi pa, mila mamica, počivajte v miru! Spomin vaše ljubezni in požrtvovalnosti do mene mi bo Svetinjica, ki me bo vedno spremljala na potu življenja, dokler se zopet srečno snidemo nad zvezdami. Žalujoča ostala hčerka FRANCES. Državljani. HH Ako želite točnega, pravičnega in uspešnega moža za x VRHOVNEGA SODNIKA mestnih sodni j', tedaj volite dne 8. novembra za sodnika DEMPSEY ki je kandidat za vrhovnega sodnika mestnih sodnij. Priporočan od vseh poštenih slovenskih državljanov. Prejemki a mesec Avgust X--94--1921. od krajevnih društev SDZ. v Cleveland-u, Ohio, L te,. j. .fa.4, t.. ■4 . : MM PRIHAJAČ Povest: Spisal dr. Fr. Detela. XIV. Zopet je prinesla jesen pisano suknjo vrtu in logu, in zbirale so se V.rog zvonikove strehe mokosevke, da se po-slove od drameljske vasi. Lepo, hladno jutro je bilo, ko je Šel Čedin z voli na njivo. Na vozu mu je sedela žena in gledala otožna in zamišljena po strniščih in razoranem polju; govoriti se ni ljubilo niti njemu niti njej. Ko pa je ona nevede vzdihnila, jo je vprašal, kaj ji je na mislih. "Kar tebi", je odvrnila ona. "Prišla bode zima, Petra našega pa ne bo. Bog ve, kje trohni na Laškem!" Inako se je storilo obema. Naproti pa jima je prišel Lojze in žvižgal v dva cepa, umetnost, v kateri mu je bil malokdo kos; in če bi bilo žvižganje tako imenitno kakor petje — in zakaj ne bi postalo še katerikrat? — oslavil bi si bil ime. "Mati, sanjalo se mi je", je dejal Lojze in ustavil svoja znanca. "Boš pa stavil v loterijo, Lojze, kaj?" je vprašala žena. "Sem že. Terno." "Bog ti daj srečo! Pa zdrav!" je dejal Čedin in hotel pognati, a Lojze ga je ustavljal, kakor da bi mu hotel še kaj povedati, kar mu ni padlo takoj v glavo. "iKaj pa pripoveduješ to nama?" je vprašala žena ne-potnježljiva. "Ce se mi je sanjalo o Vfc-Šem Petru!" je dejal Lojze, zavzet, da ju to tako malo briga. Zbudil jima je radovednost. "To je bilo tako", je razlagal Lojze. "Jaz sem pre- gledoval številke pred štacu- ► je šel P< jaški obleki. Pa me udari pp no, in mimo je šel Peter, v vo- rami in pravi: Le stavi, Lojze, le stavi, zastavil boš še hišno številko. In stavil sem. Dva goldinarja". "Kaj, Lojze!" se je začudila ženica. "Ali jih ni škoda?" "Skoda", je dejal Lojze, "A rekel sem: naj bode zadnjikrat! Zakaj, če te sanje ne pomenijo, ne pomenijo nič. Da me je udaril Peter, to je 59; hišno številko sem vzel svojo, 13, in Vašo, 62, in terna mora biti." "Kako, Lojze?" je vprašal čedin. "Pri nas je številka 26, ne 62". "Kaj res!" se je ustrašil Lojze. Čedin je potrdil. "Ha, presneto!" se je udaril Lojze ob čelo in premišljeval. "No, amba bo", se je potolažil naposled in šel svojo pot. Čedin in Čedinka sta se smejala, in vendar jima je Lojzetova prazna vera zase-jala na dnu srca nekako u-panje, ki je veselo poganjalo. Boljše volje sta se vrnila domov, in — doma je čakalo pismo. Hlastno jc pogledal Čedin pisavo, ki ni bila sinova, in obšel ga jc hud strah. S tresočo roko je razpečatil list, in oči so mu zažarele od veselja; sin je bil še živ. Pisanje pa se je glasilo tako: Dragi moji starši! Rad bi prijel sam za pero, da bi Vam pisal, kako se mi godi; a ne morem še. V Gorici ležim v bolnici, in tovariš Vam piše v mojem imenu. Dolgo že niste dobili nobenega poročila od mene, ki se mi je hudo godilo. Kako smo premagali Pijemonteze pri Kustoci, to ste gotovo že slišali. A koliko smo prehodili pota, preden smo se bili, to se ne da povedati. Takrat nisem utegnil Vam pisati. Na kresni dan pa je zasedla naša kompanija majhen grič, kjer je stala velika zidana hiša. Kmalu so n^ napadli sovražniki in nas izkušali pregnati. Mi smo se utrdili v hiši, zagradili vhode in streljali skoz okna; oni pa so streljaH | na nas, in jaz sem bil tako ! nesrečen, da n\e je zadela krogla v desno stran, ko sem i se prikazal k oknu, da bi stre-i lil. Kakor bi me bil kdo sunil j s palico, tako se mi je zdelo; j potlej pa mi je začelo prihajati vroče, in slabosti so me prevzele. Sedel sem na tla, j in tovariš mi je obvezal rano, ! da mi je ustavil kri. Oni pa so | streljali, dokler so imeli kaj | patron. Potlej pa so sovražnici zažgali hišo, in mi vsi bili poginili, da nam ni prišlo na pomoč krdelo naših ljudi. In veste, kdo je meni rešil življenje? Mejačev Tine. On me je nesel iz hiše, ki je bila že vsa v ognju, in me je spravil do neke kolibe, kjer sem ležal dva dni; in zdravnik mi je pregledal rano, ki me je zelo bolela. Tine je prihajal k meni, kadar je utegnil, in pogovarjala sva se o domu. Potlej pa so me odpeljali v Gorico, kjer se me je lotila huda bolezen. Od konca se nisem zavedal toliko, da bi Vam bil kaj izporočil; potem pa nisem dobil pripravnega človeka. Prebolel sem in upam, da se vidimo kmalu. Sile mi ni nič, ker mi dobro strežejo; a doma je doma. Kako je prišel Tine v vojake, o tem ni hoteHiič govoriti; s Klemenovim Janezom sta se neki zapisala v radovoljnike. A Janez ni imel sreče; v prvem boju je padel, v srce zadet. Tine pa je srečen; dobil je že svetinjo, in vse ga ima rado; saj je pa tudi tako dober človek. In kako lepo se mu podaje vojaška obleka! Vi bi ga morali videti. Midva sva zopet najboljša * prijatelja. — Upam, da Vas je Bog vse ohranil zdrave. Podam Vam roko črez' visoke gore in črez ravno polje in pozdravljam Vas iz dna svojega srca, očeta in mater in vse domače. In če hočete, in če se Vam ne zdi sitno, pozdravite še v mojem imenu Mejačeve, vse. Z Bogom! Vaš pokorni sin Peter. Po dvakrat in trikrat sta prebrala oče in mati pisanje. Vsaka beseda, vsaka črka se jima je zdela imenitna, in ra-dosr je sijala obema iz obličja. "Tone, Franca!" je klicala "mati družino, "pojdita sem! Peter je pisal". In prebirala jima je list. "Lejte si!" je dejal Tone, "da je dobil Tine svetinjo in da je tak brhek vojak!" "Ha, menim da!" je rekla Franca, in lice ji je žarelo od veselja. "Kar skrijte se, fantje, kar vas jc. — Jaz stečem k Minici. Ta bo vesela!" "Saj grem sam", je dejal oče in oblačil suknjo. Vesel nemir se ga je bil polotil. Sedaj je prilika, si je mislil, da se sprijaznimo. "Mati Mejačeva!" je klical že oddaleč, "poročila o Tine-tu! Kaj mi daste, da Vam je povem?" Žar^k radosti je iz-preletel obraz krčmaričin, a zatajevala se je in delala mirno. "Kako, da dohajajo Vam poročilafo našem Tinetu?" je dejala hladno. "Moj sin je pisal, Peter. Čakajte, da Vam preberem pismo". "Brati znam sama; kar dajte!" 'je odvrnila ona in prebirala počasi pisanje. Obraz ji je razodeval mnogo manj veselja ko samosvesti. "Kaj ne, mati? Kako čudno je to, da je Vaš Tine rešil našega Petra!" je dejal Čedin. "Kaj bo to čudno!" je dejala ona. "Saj vendar poznam Tineta". "No, polič vina dajte, da bova pila na zdravje naših fantov", je končal razgovor Čedin malo poparjen. Veliko ji ni do sinu, si je mislil in se motil; zakaj kar utripalo je srce od veselja ponosni ženi, ko je čula hvalo svojega sin«. Obstala je pred oknom, ko je bila sama, in zrla tja v nedoločno daljavo; priplavala ji je pred oči podoba ljubljenega sina in videla ga je slav-Ijenega in občudovanega od vse fare; pozabljena je bila vsa bridkost, ki jo je bil prizadel, in razburjala je srce le sladka nada, da se vrne sin in da se bode ona še bolj ponašala z njim. A te prijetne misli so se umikale polagoma drugim, neizrečeno bridkim: domislila se je sama sebe in svojega doma. Nič kaj zadovoljen se ni vračal Čedin domov; a na dvorišču ga je ustavila Mini-ca, ki se je čudila, kaj da on tu počne. On pa je zopet kazal in bral pismo svojega sina, in tu je našel hvaležnejše poslušalstvo. "Kmalu bosta oba tukaj," je pristavil, "in jaz bom zaklal teleta, kakor oče v Svetem pismu, in pojedina mora biti, da nič takega. In veselili se bomo vsi skupaj, kakor v prejšnjih časih. Kaj ni bilo lepo takrat, Mini-ca? Reci!" y "Oh, lepo, lepo," je dejala ona in se obrnila stran. "Mati je še trda," je povzel mož, "pa jo bomo omajali. Saj smo kristjanje: odpustiti moramo drug drugemu, da bo Bog nam odpustil." "Pozdravite Petra," je na-ročevala deklica, "in on naj izporoči Tinetu, kako hudo je pri nas, odkar so umrli oče. Oh, morebiti še ne ve Tine, da nima več očeta!" "Tako pametno dekle," je mrmral Čedin, ko je odhajal, "da se je mogla vendar obesiti na tega Stržena!" Mož je šel domov brat sinovo pismo in je shranit potem v skrinjo. Minici pa se je zdelo, kakor da bi se ji vse to le sanjalo. Razveselila jo je vest, da je brat živ in zdrav in da se nemara kmalu vrne; a vrnitve Petrove se je bolj prestrašila nego veselila. Nič več ni mislila, ni hotela misliti nanj, in to pozabljenje jo je zazibalo v nekak mir, iz katerega jo je zopet zdramila ta novica. Nove, burne misli so ji silile v glavo, da je bila vsa zbegana. Mati ji je ukazala, naj ostane popoldne doma, ker pojde ona na polje. Brez smotra je hodila Miniea semter-tja in izkušala razvrstiti svoje misli. Zašla je v svojo sta-nico in zagledala rožmarin. Vedno je še lepo rastel; seveda, dasi se je bila zagrozila deklica, da mu ne prilije več, vendar ni držala besede; in v srce jo je zabolel sedaj ta pogled. "Peter pride, in jaz bom nevesta Strženova," je dejala sama pri sebi in se bridko zjokala. V glavo pa ji je šinila nova misel. "Ne, nikdar ne!" je dejala odločno in si obrisa- la solze. "Rajša ostanem doma pri bratu za deklo". Težko je čakala matere, da bi ji razodela svoj sklep. Ko pa je prišla ta s polja, vsa potrta in I žalostna, si je ni upala Mini-i ca žaliti. "Takih potepuhov," je tožila mati, "vendar nimajo nik jer za posle kakor pri nas! Tako delajo, da me je kar sram". Tekla jc v klet in brskala po miznici, šla na vrh in iskala po skrinjah in omarah, poklicala potem hčer in vprašala, koliko ima denarja prihranjenega. "Danes teden," je dejala ta, "sem Vam dala zadnje goldinarje". (Nadaljevanje.) LIN C ! COMPAGNK EERERALE 7fcAN5ATLANTIQUE fcxj)r. ■ I'wltl SfrVKC direktna služba v JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE veliki -paniki na 2 in 3 vijake SAVm............ 22. okt. LOiqflHE .......... 29. okt. PARI8 . ii........... 2. nov. ROCHAMBEAU ...... 9. nov. Za druitne nudimo izborite ugodnosti „ I. razreda — kabine z dvema, štirimi, Šestimi in osmimi posteljami. Vsi potniki bodo deležni isborne nlužbe in hrane, vsled katere je znana Francoska, črta. Za nadaljne informacije vprašajte pri lokalnih agentih FRENCH LINE. DELO DOBI v groceriji mlad fant, ki je dovriil šolo. Vprašaj na 1395 E. • 55th St. (126) ZAHVALA. Dr. sv. Ane, št. 4. SDZ se zahvaljuje vsem društvenim igralkam, katere so nam priredile dne 0. okt. t.l. krasno igro "Pri Gospodi". Lepo hvalo izrekamo Mrs. J. V. Mervar, ki je bila voditeljica naše predstave in objed-nem je tudi sama predstavljala "Go-rensko Mico" v kateri vlogi je vzbudila mnogo smeha. Lepo hvalo še na-daljnim igralkam in sicer: Mary Jad-rich kot gospa Svetlin, Tonica Centa, Tekla,'hčerka gospe Svetlin, Mary Novak, Fini, kuharica gospe Svetlin, Anica Turk, Katie Solnce, nadzorni-kova vdova. Lepa hyala malim deklicam: Frances Debevec, Mary in Jennie Brodnik za njih lepo petje. Zahvaljujemo se Mr. Louis Grdina, kakor tudi Misses Mary in Anna Jadrich, Mrs. Alice yidmar in Miss Mary (Jdovich za krasno petje. Nadalje lepo hvalo izrekamo Mr. in Mrs. Podpadec za prijaznost, kar so nam poslali svojo 6 letno hčerko Florence, ki je plesala moderni ples. Zahvala Mr. John Grdina, ki n«jn je brezplačno maskiral obraze i|r*|k, Mr. Anton Grdina za posojilp>pomštva, Mr. Frank Mervar-ju in Mr. Leo Kushlan za pomoč n« odru. Lepa hvala Mr. Malovar-ju in Miss Hazel Miller za igranje na pi^no. Mr. John Gornik in Mr. Frank Zorjch za pomoč pri licitaciji. Sploh hvala vsem tistim, ki so se v velikem številu vdeležili igre in oziroma tudi veselice in stem pripomogli za napredek društvene blagajne. Iskrena zahvaMi vsem skupaj. POZOR FARMARJI! Opozarja se slovenske farmarje na veliko razprodajo ali "Public Sale", ki se vrši 24. oktobra. Začetek ob 10| uri dop. Na razprodaji bodo konji, krave, prešiči, kokoši, koruza, mrva, slama, oves vozovi, Itd. Sploh vse, kar spada k farmi. Posebno se opozarja rojake ki so ven iz mesta kot Euclid, O. in okolici, da ne zamudite te prilike, ker to ni navadna razprodaja ampak se bo prodalo za vsak denar. Peljite se, do Stop 25'/,. Vzemite Painesville- Ashatbula karo, main li- ne. TONY TOMSICK, Wickliffe, O. (122) SLOVENSKI NARODI DOM. CLEVELAND, OHIO RAČUN DOHODKI: Društva so vplačala na račun delnic Avg. Sept. Skup. Common Stock ..................$ I5.oo$i385-oo Članstvo je vplačalo na račun delnic Common Stock ................ ■ 35°° 82.00 Članstvo je vplač. na račun pref. stock 35.00 Najemnina ....................... 238.00 272.25 Razno ........ ................ 8.25 2.00 Skupaj....................$33i.25$i74i.25$2072.50 Preostanek blagajne dne 31. julija, 1921 4380.96 Dohodki skupaj $6453.46 IZDATKI: Elektrika, plin in premog .......•,.. $ 80.16$ 6.00 Mala popravila..................... 51.07 25.00 Gospodarske potrebščine............ 10.77 30-85 Telefon za julij, avgust in sept....... 10.20 Tiskovine in oglasi............................7.80 Naprava nove strehe..............................188.65 Korporacijski davek .........................57-38 Plača oskrbniku................. 45 °° 43°° Plača tajniku ...................... 60.00 60.00 Skupaj......................$257.20$420.68$677.88 Preostanek blagajne dne 30. sept. 1921 $5775-58 DENAR NALOŽEN: a) na bančni knjižici The North American B. &S. Co. $3i4I-93 b) na banč. knjižici Medarod. Stavb, in Pos. dr. No. 768 2534.08 c) na čekovnem prometu na prvo imenovani banki 49-57 d) Liberty Bond 50°° Skupaj $5775.58 Ludvik Medvešek, tajnik John Centa, blagajnik " Račune pregledali in našli v najlepšem redu: John Levstik, pmteedmk nadzornega odbora Rcr.ie Eršte. Ivanka Paulin. Louis Oraženv nadzorniki Nekaj novega v zobozdrav-ništvu. Nitrous Oxid Plin in Dušik. Ako vdihate nekoliko tega plina, vam lahko odstranimo vsak zob, brez razlike, kako vas boli, brez vsake bolečine. Odstranimo tudi živce in vrtamo zob brez vsake bolečine, kadar rabimo ta plin, ali pa ne vzamemo plačila. Dr. F. L Kennedy 5402 SUPERIOR AVE. vogal 55. ceste. g JESENSKE in zimske obleke je treba sedaj prinesti čistit, da so popolnoma pripravljene, kadar je bolj hladno vreme. Ako želite najfinejše in mojstrsko delo, pošljite čistit k Frank Cleaners & Dyers Delavnica in urad: E. 60th & BONNA AV. Rosedale CfiCM Central J0j4 Podružnica 6629 ST. CLAIR AVE. (vogal E. 67. cesta.) Odprto do pol oamih. f^oan^^Dym • r 11 on rs H#VlUIM|PVl 5694 fratnd 99999m 99999® KJE dobite najboljši alado-led in mehke pijače? V lekarni F. BRAUIIUCH, 1353 E. 55th STREET ▼offal St. Clair Av*> Točna postrežba. :iiiiiixiiiixiiiiiiiiixxxx Mohar & Oblak, 9206 SUPERIOR AVE. PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA Pokličite nas, ako hočete dobro in poceni delo. Cealer 2375 Hemlock 4727-R (w.f.) Tnti TTTTIITHTtTtTTTTfTTTH W. R, DRUG COMPANY. EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu Najboljša zdravila, točna postrežba. St. Clair Ave. Se Addison Rd JOHN KOMIN, lekarnar - (x) «J».*)MJ*** MX* iUlM*******^* SRAJCE Moške praznične srajce "avondale" izdelka $1.50, $1.75, $2.00 Relai & Močnik 6205 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Nehajte plačevati rent Mi gradimo hiše od 4 do 0 sob v dobrem in prijaznem kraju. Hiie gradi Conger Helper Realty Co. Takoj je treba $500, drugo pa kot rent in tako pridete gotovo z mslim denarjem do svojega doma. Podrobnosti se pozvedo pri zastopniku J. Perko, 1047 E. 74th St. Lahko telefonirate med 8. in 8.30 uro Main 54, Central 54. (xll2) PEčLARJA DOBITA SOBO poceni, z opravo. 14517 Ssranac Rd. (121) PROŠNJA. Prosim, da se zglasijo Urška in Frančiška, sestre, rojene Kovač, doma iz St. Janža, vas Hinje, št. 16. Do-lenisko. Zadnje čase so se nahajale nekje v Rock Springs. Za njihov naslov bi rad zvedel Frank Kovač. Naslov naj se pošlje na Jos. Lunder, l(m E. 72nd St. Cleveland, Ohio. (122) V delu je vse - v hranitvi še več. Saving Today - Is Having Tomorrow. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Kdor hrani, ta ima. To je star naroden pregovor. V vašo korist je, ako še danes začnete s hranenjem denarja, pri vsem dobro poznani Lake Shore banki. Mi plačujemo 4% obresti od dneva vložitve pa do dneva, ko denar dvignete. Naš tujezemski oddelek daje najbolj pripravne vsakovrstne nasvete našemu narodu ter se zavzema za naše ljudi pri tukajšnih in domovinskih oblasteh. Naša tridesetletna skušnja v bančnih poslih in naše izvanredne zveze z najbolj odličnimi bankami v Ljubljani, Zagrebu in drugih velikih mestih Jugoslavije stavimo drage volje na vaše popolno razpoloženje. Mi dajemo vse nasvete brezplačno in po našem najboljšem prepričanju. Za vse informacije o pošiljanju denarja, o dobivanju vaših rojakov iz domovine, ali v kateremkoli bančnem poslu se obrnite na vašo staro, zanesljivo in dobro poznano The Lake Shore Banking & Trust Company , E. 55th ŠT. & ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. < ► < ► < K < ► < i ► 'A. < ► ^ jumuiiiuniMtrmint»>mmuuuuiuuut»n»>iuin»»»mi»ti»n»>t»niuiii»iitii» r- Frank J. Lausche, ODVETNIK Čez dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING Od 6:3o do 8. zvečer pa se oglasite na: 6121 ST. CLAIR AVENUE Randolph 7510 ;tttiiiiiiti»iiit»iiiiiiiiiiiiii»iHumnnmm:uiJtniiuntiaiiuiniUMiiiniinuti>niitnl Telefoni v mestu Main 2083 Central 1000 Islefon v podružnici: O. S. Princeton 355 R JOHN L. MIHELICH PRVI 8LOVENSK1 ODVETNIK Gland urad: 002 Enfineera Bldg. Podrulmk,. «127 St. Clair Ave. Uradne ure v podružnici: Zjutraj od 8—0. Zvečer od 0—8. Cez dan se obrnite na glavni urad. Stanovanje: 1200 Addlaon Road. Union 330-W. Homestead Sheet Metal & Roofing Co. A. J. SMIECHEWICZ, poslovodja. Postavljamo nove fur nese. Točno popravilo novih furnesev. Pokrivamo strehe, popravljamo ilebove ter strehe. Točno delo po najnlljih cenah. 7948 BROADWAY. LEPO STANOVANJE, 3 sobe se odda za odrasle ljudi. 6503 Edna ave. (122) PREMOG! DOBER CIST V KOSIH PREMOG! PRAVI POCAHONTAS premog $10 7*5 dopeljan na vaš dom ..............................M* * • ** .....$8.50 .........$6.50 dopeljan MINE RUN, druge vrste Pokličite nas, da vam pripeljemo poceni premog vsake vrste. Main 2836 COAL LAND DEVELOPMENT CORP. 2325, CANAL RD. . GNIFICENT STEAMERS 3 _—"CITY or ERIE- — "OTY OF BUFFALO^* CLEVELAND — Dally. M>r lat to Nor. 15th — BUFFALO 9.00P. lit tAfrm ' 5 fi80A.ll) KAmwsTm t anrf all bnCunun Ante« it «r.M. KM. Lm Btrmua Arm* Cunum mmt <* toorift agoneytor tfetoti na'C. IB. Lin«;" N«» T^l^ju^SSSSiteU-^S I Trip, with 1 d«7« return Halt, for ftn not »eMdinc 127 Inch wbaaiW«. ■ Trip, with I daya return limit, tor rara not «ic—ding 1» li tMtfiriilir n T r 111|-'---* r—'- -*--— —* - • >ir'"°"" rri7w7 jrj^—tt. AhoMfcforo«r rtwIpMr« boofcl* ft—. TW CWreluxJ * Buffoio Transit ConpMr __ _________ ___