Državni zfoor.Razprava o nujnem predlogu radi izgredov Nemcev proti Cehom t L i t a v i. L i t a v a je češko mesto, kjer je le četrtina prebivalcev nemSka. Nekdaj je pa imelo to mesto nemškega župana in nemški občinski odbor. K temu so pripomagali tamošnji nemSki uradniki in — Židovi. Ko so se pa nemški' uradniki postarali ali odišli iz Litave, dobili so Cehi mestno upravo v svoje roke. Nemci so pa letos napravili v Litavi neko izredno slavnost ter povabili svojih pristašev v Litavo tudi iz drugih krajev. Proti temu so se sicer upirali Čehi, ker so se bali izgredov Nemcev proti Cehom — toda minister Dr. Korber je dovolil slovesnost, kakor tudi, da so smeli Nemci iz tujih krajev prihajati k slavnosti. Litavskih Čehov je nekaj nad 3000 duš; Nemcev pa je prihrulo k slavnosti okoli 8000. In res začeli so se izgredi; več Čehov je bilo ranjenih, Češki hiSi so pobijala okna. Radi tega so Čehi po Dr. Stransky-ju vložili nujni predlog, o kterem se je obravnavalo — jako burno — skozi dva dni. Predlagatelja Dr. Stransky-ja so osobito pruski poslanci obsuli z najnesramneisimi psovkami. Ministerski predsednik sam je tudi segel v razpravo ter zagovarjal dbnašanje vlade. Slednjič je predlagal Dr. Stransky: »Cela zadeva naj se preišče in krivci naj se kaznujejo« Prvi del tega predloga se je sprejel soglasno; proti drugemu delu pa, (krivei naj se kaznuiejo) so se vprli Nemci. Se vč: krivi so bili nemški razgrajalci; radi tega so glasovali proti kaznovanju nemški poslanci. Toda večina zbornice je bila tudi za drugi del tega predloga. Ce niso nemSki poslanci Se nikdar pokazali svoje budalosti, pokazali so jo pri tem glasovanju. Kaj pomaga preiskovati hudobijo, če bi se potem pa ne smela kaznovati, ako jo je izvršil — Nemec. Obžalovala se je posebno ta okoliščina, da je večina katoliških nemških poslancev — iz strahu pred Vsenemci — tudi glasovala s prusaki. Ministri v škripcih. Na vrsti je bilo še mnogo drugih nujnih predlogov, o katerih bi se imelo obravnavati. Ministerski predsednik se je začel toraj bati, da se ne dovrši do božiča razprava o državnem proračunu za 1. 1902. Začel je toraj nagovarjati razne predlagatelje, naj umakneio za zdaj svoje predloge, da pride na vrsto razprava o proračunu. Razun dveh so ga ubogali vsi — <5e bi se ne bilo to zgodilo, dal bi bil Korber cesarju ostavko, ali bi se bil vtegnil razpustiti državni zbor. Govorilo se ie tudi o tem. A s tem, da se začne razgovor o proračunu, še ni vse končano. Čehi so izrekli vladi svoje nezaupanje; to pa je hudo zbodlo Dr. Režeka, ministra za Ceško. Zato se še vedno govori, da vtegne celo ministerstvo odstopiti, a da cesar poveri vnovič Dr. Korberju, naj sestavi novo ministerstvo. Razprava o državnem proračunu. Razne stranke so se dogovorile po svojih načelnikih, da naj pri prvem čitanju proračuna od vsake stranke govori toliko govornikov, kolikor njih more govoriti po razmeri strankinih članov. Izmed Slovencev je bil določen za to mesto gosp. Pogačnik, izmed Hrvatov Bianchini. V petek sta prišla k besedi poslanca Fink v imenu krščanskih socijalcev in Javorski v imenu Poljakov. Prvi je zažugal, da njegova stranka ne more vladi dovoliti proraCuna, če ne odpravi goljufive kupčije z žitom na borzi; Javorski je bil proti tratenju časa s tem, da se razpravlja o nujnih predlogih, ko bo za to časa dovolj ob poznejših prilikah. V torek 29. oktobra je govoril prvi g. P o g a 6 n i k, ki je zažugal, da Slovenci ne moremo imeti do Korberjeve vlade zaupanja, ker nam, ki se pečamo večinoma s poljedelstvom, nič ne pomaga; a v političnem in narodnem obziru nam je pa povsodi sovražna, ker spolnjuje na Štajerskem in Koroškem voljo N.aicev, a na Primorskem zahtevo Taljanov. Obetalje, da pri nadrobnem posvetovanju proračuna bo priložnost, da se pri vsaki zadevi posebej pritožimo. Govorniku so somisljeniki častitali. Za Pogačnikom so prišli na vrsto Rumuni, socijalni demokrati in češki agrarci (poljedelci). Dr. Ferjančič — Pogačnik. Izmed slovanskih liberalnih poslancev je govoril v zbornici 29. oktobra Dr. Ferjančič. Ta raož je čutil potrebo, v državnem zboru na Dunaju opisovati domači prepir, ki Iraja na Kraniskem že več let sem. Govornik katoliške slovenske stranke g. Pogačnik, ki je govoril pred Dr. Ferjančičem ni bolj nabesedo ne omenil tega domačega prepira. Zato so tudi poslanci raznih strank, tudi Mladočehi in Hrvati, ki so poslušali Dr. Ferjančiča, glasno izražali svojo nejevoljo nad tako breztaktnostjo tega govornika. In ko je nehal svoj govor, ni bilo ne jednega poslanca v zbornici, ki bi mu bil zaklical sicer običajni »bravo« ali bi mu bil stisnil roko. Iz tega se je mož menda sam prepričal, da bi bil stokrat boljše storil. ko bi bil vsaj bolj natančno omenil žalostnih razmer, v katerih živijo Slovenci na Štajerskem in Koroškem, kakor pa da na dolgo in široko mlati po kranjskih konzumnih društvih in da očita mlajsi duhovščini na Kranjskem, da zanemarja svoje dušnopastirske dolžnosti. Ti liberalni poslanci nas ne bojo rešili, če vedno netijo povsodi le domači prepir. Za mariborski in slovenjegraški okraj. Poslanec gosp. R o b i <5 in tovariSi stavili so v državnem zboru nujni predlog, da se podari podpora posestnik(>m, ki so bili letos v mariborskem in slovenjegraSkem okraju po poTodnjih oSkodovani. — Predlog se glasi: Spodnještajersko deželo so letos večkrat obiskale velike povodnji. Posebno je voda naredila veliko škode v političnih okrajih Maribor in Slovenjigradec ttko, da je v teh okrajih prebivalstvo v velikib stiskab. Podpisani stavijo torej predlog, visoka zbornica naj sklene: C. kr. vlada se pozivlje, da se takoj pouŁi o škodi, ki so jih naredila trajno deževje in povodnji in da oškodovanemu in potrebnemu prebivalstvu priskoči z zdatnimi podporami iz državnih blagajn na ppmo6. Dunaj, 17. okto. 1901. Podpisi: Robič, dr. Ploj, Žičkar, Berks, dr. Šušteršič in drugi. Uravnava spodnještajerskih rek in potokov. Važen je nujni predlog, katerega je stavil poslanec g. R o b i č s svojimi tovariši, naj se vse spodnještajerske reke in potoki, ki delajo škodo, uravnajo. Predlog se glasi: Spodnještajerska dežela, od narave bogato obdarjena, se je desetletja in desetletja ne samo v prosvetnem, ampak tudi v gospodarskem oziru zanemarjala. Prebivalstvo na deželi živi torej v obupnih in pomoči potrebnih razmerah. Reke in potoki na Spodnjem Štajerskem prestopijo vsako leto svoje meje, ker niso uravnane in njih bregovi ne utrjeni, preplavijo vedno obširneje obrežne doline ter uničijo vse nasade. Ker voda ne odteka, nastajajo močvirja, kar ne škoduje samo rodoritnosti zemlje, ampak tudi na zdravstene razmere najslabše vpliva. Zaradi neuravnanih strug in zaradi nedostajanja obrežnih obramb, doživimo vsako leto, da voda odnese cela obrežja, na katerih je poljedelec prideloval svoje pridelke. Povoduji so mnogokrat že preplavile okrajne in krajne eeste, jih deloma uničile ter za delj časa ustavile vsaki promet. Te neznosne razmere so glavni razlog, da naša z e m 1 j a na Spod. Štajerskem po ravninah ne donaša onih koristi, ki bi jih vsled svoje ugodne lege morala, one so tudi krive, da se na Spodnjem Štajerskem živinoreja ne more povspeti do višje stopinje. Že leta in leta prosi prebivalstvo za uravnavo rek in potokov: Drave, Save, Savinje, Pesnice, Sotle, Bistrice in Ložnice t slovenjebistriškem okraju, Mislinje v slovenjegraškem okraju, Voglajne v celjskem okrajn, Boljske v vranskem okraju, Ščavnice v gomjeradgonskem in ljutomerskem okraju, Pake v šoštanjskem okraju itd. Sicer so Dačrti za uravnavo omenjenih rek in potokov rečinoma že gotovi, a dalje se nič ne stori. Naše prebivalstvo ne dobi niti od državne vlade niti od deželne oblasti podpore in zato se pogreza v vedno večje siromaštvo. Ptebivalstvo se zmanšuje, in še ista zemlja, ki je rodovitna, se zaradi pomankanja delavcev ne more zadostno obdelati. Z»to je skrajna potreba, da se vendar enkrat začne z uravnavo, in da se tako prepreči nadaljno opustošenje in se zemlja ohrani v rodoTitnem stanju. Vsled tega predlagajo podpisani nujoo: Visoka zbornica naj sklene: C. kr. vlada se pozivlje, da še v tem letu odredi potrebne in silne uravnave in da se z ozirom na slabe gmotne razmere prebivalstva iz državnih blagajn priloži vsaj 50% prinos. Dunaj, 17. okt. 1901. Podpisi: Robič, dr. Ploj, Zičkar, Berks, dr. Šušteršič, baron Mor3ey in drugi. Uravnajte nam Pesnico! Naši poslanci dr. Ploj, Robič, Zičkar, katerim se je pridružil tudi katoliškonarodni nemški poslanec baron Morsey, so stavili v državni zbornici samostalen predlog, v katerem so odločno zahtevali pomoči občinam ptujskega, ormoškega in šentlenartskega okraja vsled škode, ki so jim \o prizadjale povodnji neuravnane Pesn i c e. Predlog se glasi: Uravnava Pesnice se zahteva že več kot pol stoletja. Zahteva postaja v zadnjih letih vedno glasnejša. Letos se je ta zahteva spremenila v obupen klic, katerega pa žal ne upoštevajo ne deželni ne državni merodajni krogi. To je tem bolj nerazumljivo, ker so povodnji pri Pesnici vsako leto na dnevnem redu in povzročajo ondotnemu prebivalstvu velikansko škodo. Ta potok, ki se potaka po lepib in rodovitnih dolinah, postal je, ker se uravnava odlaša, nesrefta obrežnega prebivalstva. Vznemirjenost prizadetega prebivalstva je že itak velika in na novo je zrastla vsled neizmerne škode, katero je povzročila Pesnica letošDji september. PovodeDJ je uničila turšico, fižolo, ajdo, otavo, nanesla na njive in travnike gramoz in pesek, in bo fciščenje stalo posestDike mnogo stroškov. Da navedemo primer, znaša škoda samo v ormoškem okraju 83.000 kron in ravno toliko bo znašala v ptujskem okraju. Pomankanje v prizadetih okrajih je veliko in pomo6 tem potrebnejša, ker se bliža zima, a ljudstvo nima za se kruha, za živino pa ne krme. Poseatniki so se zadolžili in si sami ne morejo pomagati. P o m o 6 je nujno potrebna. Imenovani poslanci torej predlagajo! Visoka zbornica naj sklene: Vlada se pozivlje, naj krene brez odlaganja, da se kmetskemu prebivalatvu v ormoškem, ptnjskem in šentlenartskem okraju, ki 80 po povodnji Pesnice prizadeti, v precejšnji meri odpišejo davki in da se jim da zadoatna državna podpora, bodisi v pridelkib bodisi v denarnih podporah. Dunaj, dne 17. okt. 1901. Žičkarjev nujni predlog za občino Zreče. Dne 5. julija 1898 in 26. junija 1900 je prišla nad občino Zreče velika povodenj. Valovi Dravinje so dne 5. julija 1898 preplavili dolino, odnesli rodovitno zemljo, podrli jezove, leaeae obrambe in mostove ter zadelali strugo s kamenjcTii tako, da si je Dravinja naredila na občinski cesti novo strugo. Samo eden lesotržec je izgnbil pri tej priliki 12(X) K, ker ma je voda odnesla les. Cesta se je na stroške obtine in imenovanega lesotržca popravila; obfcina je pla&ala tisofc kron. Škoda pa, ki se je naredila posestnikom pri žagah, inlinih, jezih in na poljih, pa se ni povrnilla. Se vefijega obsega je bila povodenj dne 26. junija 1900. Zopet se je strnga reke s peskom zadelala in si poiskala novo pot po občinski cesti. Voda je poblatila travnike in njive, razdrla mostove, obrambe in jezove. Škode na poljskib pridelkih je bilo 40.000 K. Velika j e škoda, ki se je dogodila posameznim posestnikom na otavi, mostovih, jezih itd. Promet je bil za več časa ustavljen; občina je za popravo ceete plačala 2000 K. Del občin8ke eeste pri Boharini je bil tik Dravinje zavarovan z jezom, a povodenj 1. 1900 ga je podrla; zaradi pomanjkanja denarja se ni mogel vnovič postaviti; občina je vkljub 69°/0 obfcinskih doklad globoko v dolgovih, ki znašajo 3000 K. Da so se popravile ceBte, morala si je izposoditi 1600 K. Občina šteje 1259 prebivalcev, ki so večinoma jako ubogi. Občinski odbor je 9. junija 1901 sklenil, se obrniti s posebno prošnjo na zbornico državnih poslancev, da se ji dovoli držarna podpora. Ta proŠDja se je danes po podpisanemu (Zičkarju) izročila zbornici. Hitra pomuč je potrebna. Zato stavimo predlog: Visoka zbornica naj sklene: C. kr. vlada se pozivlje, da priskoči obfcini Zreče, ki je po omenjenib povodnjih močno poškodovana, kakor tudi tamošnjim posestnikom bitro z zdatmmi državnimi sredstvi na pomoč. — Dunaj, dne 20. sept. 1901. Zičkar in tovariši.