34 Nagrada javnega notarja kot sodnega poverjenika ...
i
Nagrada javnega notarja kot sodnega poverjenika za sestavo inventarja v zapuščinskem postopku.
Dr. Ivan Grašič. I.
Nekatera okrajna sodišča apelacijskega sodišča v Ljubljani ne priznavajo javnemu notarju kot sodnemu po\ erje-niku naga-ade za sestavljanje inventarja po § 41 min. uredbe o nagradali javnih notarjev z dne 30. novembra 1930 (uon.). Tudi okrožni sodišči v Celju in v Ljubljani sta s sklepi z dne 14. marca 1955, opr. št. R-1-52/55/1, oziromči z dne 6. aprila 1955, opr. št. III-Pl-278/55-2, in z dne 20. marca 195?, opr. št. IlI-Pl-502/57-2, zavzeli isto stališče ter utemeljujeta svoji odločbi in sicer:
I. Okrožno sodišče v Celju:
„Rekurent izpodliija prvosodni sklep le radi tega, ker mu ni bila za inventar zahtevana nagrada v znesku 761 din 70 p priznana, in uveljavlja, da odreja določba § 41 uon. v pogledu inventiranja posebno nagrado, če se ni opravilo „u toku ostavinske rasprave", in da § 41 uredbe s tem nima v mislih celega „osta\inskega postupka", marveč le končno zapuščinsko razpravo z dediči: to izvaja rekurent iz avtentičnega besedila uredbe, ki govori v § 54 o „ostavinskem postupku" in dodaja v oklepaju („raspravljanje zaostav-štine"), dočim govori \ primerih, ko ima v mislih obravnavo z dediči, izrecno le o „ostavinski razpravi" in ne o „ras-praA'ljanju", katerega razliko\ anja pa da v slovenskem tekstu ni. Po naziranju rekurenta hoče uredba nagrajati v § 41 imenovana posebna pripravljalna dela, katerih ne smatra za navadna pripravljalna opravila za zapuščinsko obravnavo po vsebini I. in 2. odst. § 54.
Rekurzna izvajanja niso utemeljena.
Predvsem se mora omeniti, da razlikovanju med izrazom »razprava" in »razpravljanje" v avtentičnem tekstu ni pripisovati onega pomena, ki mu ga pripisuje rekurent; kajti v § 41/5 govori avtentični tekst o vsoti, ki gre javnemu notarju po § 54 „za provodjenje cele ostavinske razprave", čeprav je v besedilu § 54 zadevno rabljen izraz »razpravljanje zaostavštine" oziroma »ostavinsko razpravljanje".
Besedilo ,,u toku ostavinske razprave" se mora torej lazlagati v širšem pomenu 1. in 2. odst. § 54, da se nanaša
Naglucid javnega notarja kot sodnega p<jverjenika . .. 35
na ,.prediiziinanje i pripremu svih ili večeg dela radnja (»stavinskog postopka (razpravljanje zaostavštine) potrebnih za izdejstvovanje uručenja i deobe zaostavštine", ozi-loina na „sv e službene radnje ko je se u vezi s ostavinskim razpravljanjem moraju preduzeti, uključivo deobu zaostavštine i takodje i onda ako se ])ojedine radnje moraju, radi opasnosti u zadocnjenju ili iz drugih važnih razloga, zasebno p r e d u z e t i."
Določbo 5. odst. 54 pa razlaga rekurent napačno, če lioče iz nje razbrati, da odreja nagrado za napravo inventarja, ki ga je sestavil notar, kateremu je poverjeno opravljanje in pripravljanje vseh ali večjega dela dejanj zapuščinskega postopka: kajti s to določbo je le odrejeno, da notarju ne pritiče cela nagrada po § 54, ako se od njega sestavljeni inventar ne razteza na celokupno zapuščinsko imovino, ampak da se mora njegova nagrada iz § 54 zmanjšati za polovico nagrade, ki je določena v § 41 za sestavo inventarja o ostali zapuščinski imovini.
Ravno iz določbe 5. odst. § 54 je jasno razvidno, da se sestava inventarja, če je del notarju poverjenega zapuščinskega postopanja, ne sme poseljej nagraditi.
Posebna nagrada za v § 41 uon. navedena dela pritiče notarju le takrat, če so mu bila posebej naročena, ali če niso bistveni del zapuščinskega postopanja, čigar izvršitev je liila notarju naročena.
Ker pa je inventar v navzočnem primeru neoljhodno potreben, in bi se brez njega zapuščinsko postopanje ne moglo izvršiti, je jiagrada za inventar vsebovana v nagradi, odmerjeni po § 54 uredbe.
Kekurzu se torej kot neutemeljenemu ni moglo ugoditi."
2. Okrožno sodišče v Ljubljani:
a) ,.Prvi sodnik je priznal rekurentu za njegovo sodelovanje le nagrado po § 54/( uon., ni mu pa ))riznal posebne nagrade za sestavo inventarja po § 41/5 cit. nar., t. j. za inventariziranje zapuščine še 50% nagrado, določeno v § 51/1. Odmera prvega sodnika je pravilna.
Po § 51 np. opravi notar v primeru, da mu sodišče poveri izvedbo zapuščinske razprave, vsa sodna dejanja v zapiiščinskem postopku v mejah predpisov § 221 zb. Po § 54/2 uon. obsega nagrada po § 54/1 uon. vsa službena dela, ki se morajo opraviti v zvezi z zapuščinsko razpravo (z ostavinskim razpravljanjem), vštevši razdelitev zapuščine, in to tudi takrat, kadar se morajo opraviti ]X)edina dela poseliej. V predmetnem primeru je zapiiščinsko sodišče glede na nedoletnost dedičev po § 69 np. po službeni dolž-
3*
36 Nagrada javnega notarja kot sodnega poverjenika...
iiosti odredilo popis zapuščine. Sestavo inventarja je v predmetnem primeru smatrati kot del zapuščinske razprave. Po § 4/2 uon. gre notarju kot sodnemu poverjeniku razen nagrade, ki mu pritiče po § 54 za opravo celotne zapuščinske razprave (§ 41/5 uon.) še polovica nagrade, ki je določena po § 41 uon. za službena dela, ki so se opravila posamez, to je še 15% nagrada, določena v § 54 v primeru, če se opravi dotično poedino službeno delo v času med 19. in 8. uro ali ob nedeljah in praznikih. Rekurent niti ne trdi, da je sestavil inventar v navedenem času. Zato rekurentovemu stališču, da mu gre iz razloga, ker je moral radi sestave inventarja iti na kraj sam in inventarja ni mogel napraviti hkrati z zapuščinsko razpravo, po § 41/5 uon. 30% povišek k nagradi § 54 uon., ni pritrdili. Na določbo § 2/2 uon., da je nagrada po tarifi po § 54 nezadostna, ker je oprava celotne zapuščinske razprave zahtevala mnogo časa, se pa rekurent ne sklicuje. Zato rekurzu ni bilo ugoditi."
b) „Rekurzu glede odmerjene nagrade sodnemu komisarju ni odreči utemeljenosti. Poleg nagrade za opravo celotne zapuščinske razprave — ki je v smislu § 54 uon. pravilno odmerjena — se je zahtevalo in priznalo še 50% po-viška (575 din) od zadev nega zneska „radi inventure". Ta zahtevek je očividno oprt na določbo § 41 uon. Po tej določbi pa gre nagrada le za opravljanje poedinih službenih del zapuščinskega postopanja, če se ista ne opravijo v teku zapuščinske razprave, ki je poverjena javnemu notarju. I/, tega pa sledi, da taka posebna nagrada ne gre za v § 41 uon. navedena poedina službena dela, če so bila ista opravljena med zapuščinsko razpravo, poverjeno javnemu notarju, kol je bilo to v predmetnem primeru. Zato je bilo rekurzu v toliko ugoditi in nagrado zmanjšati za 575 din."
II.
Nasjirotno pa je okrožno sodišče v Mariboru s sklepom z dne 7. decembra 1958, opr. št. III-Pl-678/58-l, zavrnilo rekurz zoper okrajno sodišče v Mariboru z dne 9. novembra 1958, opr. št. Y-0-501/58-5, s katerim se je priznala sodnemu poverjeniku poleg nagrade po § 54 uon. za opravo zapuščinske razprave tudi še nagrada za sestavo inventarja. Rekurent je utemeljeval rekurz, sklicujoč se v glavnem na razloge spredaj navedenih sklepov okrožnega sodišča v Ljubljani, med drugim tudi takole:
Po § 54/2 uon. obsega nagrada po § 54/1 te uredbe vsa službena dela, ki se morajo oprav^iti v zvezi z zapuščinsko razpravo, vštevši razdelitev zapuščine, in to tudi takrat,
Nagrada javnega notarja kot sodnega poverjenika ... 37
kadar se morajo opraviti poedina dela zaradi nevarnosti zamude ali iz drugih važnih razlogov posebej. V predmetnem primeru je sodni poverjenik zaradi mladoletnosti dediča po § 69 np. moral po službeni dolžnosti opraviti popis zapuščine in je zaradi tega sestavo inventarja smatrati kot del zapuščinske razprave, zlasti pa še, ker je bila zapuščinska razprava izvedena istočasno z napravo inventarja, to je pri istem naroku in je vse delo trajalo le od 13. do 16., tedaj komaj 5 ure.
Okrožno sodišče v Mariboru kot rekurzno sodišče je svoj sklep utemeljilo nastopno: Po visokosti zapuščinske imovine v znesku 65.495 din znaša pravilno nagrada javnega notarja kot sodnega poverjenika 1.092'50 din. Dnevnica se ni zahtevala in tudi ni priznala, ker se inventariziranje ni vršilo izven sedeža javnega notarja (§ 27 uon). Pač pa je bilo notarju priznati 50% povišek redne nagrade, ker je opravil razen v § 34 navedene uredbe označenih rednih poslov še izreden posel, namreč sestavljanje inventarja in cenitev, kar je bilo vsekakor posebej nagraditi (§ 2 uon.).
III.
Na osnovi uon. smatrajo nekatera sodišča, da spada sestava inventarja v zapuščinskem postopku med ona službena dela, ki jih ni posebej nagraditi, da je nagrada za napravo inventarja, če je bil ta neobhodno potreben in če bi se brez njega zapuščinsko postopanje ne moglo izvršiti, vsebovana v § 54 uon. odmerjeni nagradi ter da javnemu notarju za sestavljanje inventarja pritiče nagrada po § 41 uon. samo, če mu je bila sestava inventarja posebej naročena ali če sestava inventarja ni bistveni del zapuščinskega ])ostopanja, katerega izvršitev je bila notarju naročena.
Po tem naziranju bi bila tedaj nagrada po § 54 uon. (§ 2 uon. ne prihaja tu v poštev) največ, ker se sme priznati javnemu notarju kot sodnemu poverjeniku za izvedbo celotnega zapuščinskega postopanja, to je ne samo za izvedbo zapuščinske razprave same, temveč tudi za sestavo smrtov-nice, za prevzem v hrambo, za zapečatenje, za sestavo inventarja ter za opravo cenitve in dražbe premičnih stvari.
To naziranje pa je neutemeljeno in nepravilno.
Načelo uredbe o nagradah javnih notarjev je, da se nagraja vsak posel, ki ga opravi javni notar za stranko bodisi v svojstvu javnega notarja bodisi v svojstvu sodnega poverjenika. Uredba ustanavlja izrecno izjeme, ko naj se kako opravilo sploh ne nagraja ali ko naj se niže nagraja,
38 Nagrada javnega notarja kot sodnega poverjenika...
Če je združeno z drugim opravilom, kakor na primei' v §§ 8/2, 11/4, 22, 24/3, 34/2 in 42.
To ugotavljanje izjem še po.sehej potrjuje pravilo, da gre javnemu notarju nagrada za Asak pravni posel in /a vsako opravilo posebej, ki je kot tako smatrati. Kot posebna opiavila v smislu zalkona o nespornem postopku (uredba se naslanja na stari zakon o nespornem postopku) pa je smatrati vsa opravila, ki se izvršujejo v teku zapuščinskega postopka in ki so navedena v drugem delu v oddelkih 1 do 10 navedenega zakona kakor tudi novega zakona o nepravdnem postopku.
Vendar je uredba o nagradah javnili notarjev v zapuščinskem postopku omejila splošno načelo, da naj se posebej nagraja vsako opravilo, in sicer v 1. odst. § 54, kjer odreja enotno nagrado za vse posle, ki so potrebni za dosego prisojila in za razdelitev zapu.ščine, po vrača se pa k splošnemu načelu zopet v 5. odst. § 54 in v § 41 v pogledtr sestavljanja smrtovnic, prevzemanja v hrambo, zapečate-nja, inventarja ter ocenitve in dražbe premičnih stvai i.
Smrtovnice izvzema 2. odst. § 54 izrecno in se sestava smrtovnic ne nagraja posebej, če se poveri javnemu notarju, ki je sestavil smrtovnico, nadaljnje opravljanje zapuščinske razprave. V pogledu prevzema v hrambo, zape-čatenja inventarja ter cenitve in dražbe premičnin pa odreja uredba posebno nagrado, če se ne opravijo ,,u toku ostavinske razprave, koja je poverena javnom beležniku".
Rešiti je tedaj predvsem vprašanje, kaj razume uredl)a „u toku ostavinske rasprave"? — Ali znači to besedilo zapuščinski postopek ali pa znači le neposredno zapuščinsko obravnavo, ki se opravi z dediči, da se ugotovi način in obseg dednega nasledstvna, razdelitev zapuščine ali izročitev zapuščinske imovine, kakor imata to na primer v mislih §§ 55 in 56 uon.
Avtentično besedilo uredbe govori v § 54/1 o „ostavin-skem postupku" in dodaje v oklepaju „(raspravljanje zaostavštine)", dočim govori v primerih, ko ima v mislih obravnavo z dediči, izrecno le o „ostavinski raspravi" — glej na primer § 54/2 in §§ 55 in 56 uredbe — in ne o „rasprav-Ijanju". Tega razlikovanja v slovenskem tekstu ni. Le-ta rabi tako za „ostavinski postupak" kakor za ..ostavinska rasprava" to je za posebni postopek neposrednega ol^raA-navanja z dediči dosledno le izraz »zapuščinska razprava".
§ 41 uon. tedaj nima v mislih celega ..ostavinskega postupka", marveč le končno zapuščinsko obravnavo z dediči. Uredlja ravno lioče s tem nagrajati v § 41 imenovana po-
Književna poročila. 39
sebna služljena dela, katerih ne smatra za navadna pripravljalna opravila, za zajnišcinsko lazpravo po vsebini 1. in 2. odst. § 34-. vendar noče priznati nagrade, če so bila ta- pripravljalna dela taka, da so se izvršila ali so se mogla izvršiti hkrati z zapuščinsko razpravo z dediči na enem in istem naroku, kakor na primer prisego nadomestilno napo\ed zapuščinskega imetja, sestavo inventarja o imovini, ki obstoji le iz gotovine, terjatev ali hranilnih knjižic. Ako pa je moral sodni poverjenik zaradi sestave inventarja iti na kraj sam in zapuščinske razprave ni mogel izvesti hkrati s sestavo zapuščinskega inventarja, l)odisi da se je s sestavo inventarja zamudil dalj časa. bodisi da zapuščinske razprave pri istem naroku zaradi spoia med upravičenci ali iz drugih razlogov ni mogel dokončati, ali če je za zapuščinsko razpravo moral določiti drug narok kakor za jiopis in cenitev zapuščine, takrat sestavo inventarja sodni poverjenik ni opravil v teku zapuščinske razprave, pač pa v zapuščinskem postopku, in mu gre v tem primeru za sestavo inventarja nagrada po § 41 uon., odnoisno če je napravil na isti način samo delni inventar, nagrada po § 14 "i uon.
(Konec prih.)