Številka 1 Din Poštnina plačana v gotovini. ' - fl|i| »iwwa»naw—MMraBMMaMWWB8>MHHl Uprava: Mcbotičnik, Čajeva ul t. Telefon 33 55. Cek. roču d: Ljubljana štev. 14.614 Izliaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih mtammmmemaammemmmKt AMrnsmrnemmamia Št. 53,1. V ljubilanl, saedelja 1. marca 1936 JSaročnioe na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo: Ljubljana. Nebotičnik, Gajeva ulica 6L 1. Telefon 88-65. Rokopisov ne vračema Leto M. Pionir naše pevske kulture - O zablodah, farizejstvu in erotiki — Grofova tajnica obsojena — V žareči peči — Zanimiva ciganska poroka ~ Brodu preti lakota - — čudodelno Mater božjo je okradel norec — Društvo narodov ni bilo kos svoji nalogi Aheslnlia razočarana Pariz, 29- febr. r. Zanimanje za dogodke v Abetinlji je radi razburljivih dogodkov v Toki ju malo padlo. Vendar je vzbudila pozornost vest, po kateri so poroča, da je stanje v Abesiniji obupno. Abesinska vojska je že popolnoma izčrpana. Povdarja se* da je cesar Haile Selasije le preveč računal, da bo Abesiniji kot članici I)N ženevska ustanova pomagala. Izkazalo pa se je, da DN nima nikake moči in da tudi ne more pomagati. Radi tega je cesar Haile Selasije zelo razočaran nad DN. Ker Abesimja ni dobila pomoči, četudi so Italijo označili kot napadalca in bi moralo Društva narodov po Svojih paragrafih prijeti dni- gačne vajeti v r o k e, bo Abesinija sigurno izgubila vojno in postala suženj evropske ekspanzije. Abesinska vojska doživlja poraz za porazom- Prihajajo vesti, da se v Abesinij pripravljajo na splošen prevrat, ki bo sedanj; polo. žaJ popolnoma spremenil in ko bo pomenil padec Haile Selasija in ko-nec edinega še svobodnega cesarstva v Afriki. — Nekateri krogi povdarjajo, naj bo Abesinija vzgled evropskim malim državam, ki naj bodo vedno na budni straži, da ne postanejo plen velikil držav, ker — DN jim ne bo moglo uspešno priskočiti na pomoč. Kritičen položaj na Japonskem Uporniki obkoljeni Najprijetnejše je — živeti nr. V cer a I p> bi i ine I pred se; i posvetovanje elani odbnrove veči-lr!,3. Na seji so bili zbrani vsi ela-ni odbora. Po preoitanju zapisnika. ki je bil odobren, je predsednik Diinitrijević sporočil, da inaiičnega ministra ne bo na sejo, ker je zadržan na seji ministrskega sveta, ki bo predvidoma trajala do večera. Zato je Predlagal, da se seja finančnega odbora odgodi jn priiiodnja skliče pismenim potom. Predlog je bil sprelet. Sklepi vlade •Na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki je trajala od 17, do 19, •me, so med drudinm resornimi vprašamiji sklepali tudi o amand-l]uanili za proračunsko leto 1 Q,tf,-37. Nato je ministrski svet na predlog resornih ministrov sprejel: 1. uredbo z zakonsko močjo o spremembah n dopolnitvah uredbe o islamski verskj zajednici, 2. uredbo o dopolnitvi zakona o zaščiti domače lesne industrije, •3. uredbo o ureditvi gozdarske Produkcije in ukrepih za sanaci-vijo lesnega gospodarstva. Slovenski člani v ©UZD . Ministrstvo za socialno politiko ju narodno zdravje je imenova-k; elane glavne uprave Osrednjega urada z:i zavarovanje delavcev v Zagrebu. ImeiiTOvapi so med drugim: Za rediva člana ^ skupine delodajalcev: Anton Bojjna in Ivam Avsenek, indu-Mrijca iz Ljiibljaine. za namest-r,|ka pa JožeOašperčič, ravna-Ipli iPrve žebljarslke zadruge iz 'Krope, in Ivan Ogrin iz Ljubljane, fa redna člana iz skupine delavcev: Viktor Kozamernik, knjigovodja iz Ljubljane, in Jože kekan, bančni uradnik iz Maribora. za namestnika pa Vilko Luderman, knjigovodja iz Ljub-bame, im Ivan Majeršič, zasebni Uradnik iz Tržiča. — V nadzor-1,1 odbor jc za člana iz skupine Prodajalcev imenovan dir. Koz-Ta Ahačič, industrijatec iz rr-iz skupine delavcev pa r,ra|Mio Žehot, zasebni uradnik iz Maribora. konkurenco. Pri nas bo najbrže vzela v roke-to aKcijo Zveza slovenskih kmetov, ki je v ta naiven že 'sklicala sestanek. Incidenti v Zagrebu Poročilo agencije Avale iz Zagreba pravi: Včeraj ob 10. dopoldne ve bila svečana zadušnica ob -Hl-letmci smrti dr. Ani. StarčevIča v zagrebški katedrali. Cerkev je bila polna občinstva. Po končani maši se je začelo občinstvo razhajati. V tem trenutku pa so nastale manifestacije. Skupina man'iestautov je odšla pred poslopje Jugo-štampe in metala nanj kamenje. Stekleni portal ter okna v pritličju im prvem nadstropju so bila kmalu pobita. Policija j c odločno nastopila proti manilostan-tom in jih razgnala. Vse . kaže, da so sit var priredili frankovci. „Glas11 ie it puiinE »iti imure To n ati vse važno vprašanje zanima naravno vse, ki bolehajo na astmi, iavtarju na pljučih, zastarelemu kašlju, zasluzenju, ilolgotra jaV hripavosti In hripi, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gosp. dr. med. liuttmuima, bivšega šef-zdravnika v zavodu za finzenkuro, o temi »Ali so pljučne bolezni ozdravljive?« Da omogočimo vsakemu takemu bolniku, da spozna vrsto svoje bolezni, smo se odločili v interesu splošnega blagra, odposlati to knjigo na zahtevo popolnoma zastonj in poštnine prosto. Napisati ja samo dopisnico (frankirano z Din 1.75) lin jo odposlati na PUin.MA.XN X' ('<>.. BERI,IN 610, iMilggelstrasse Nr. a. Odobreno i>d inlnistrst va socialne politike, san odd eten j e Sr, br 2416 od 12. XII 1933. Krik 100 mlll|@n$kega naroda TeatmopeMI narodi, sdrnžisjte se? Ljubljana, 29. febr. Že stari Rim je na Samem sebi preizkusil resnico, da vsaka stvar le nekaj časa tra.a, Bi-lo je. kakor da si jo svojo velikansko državo zgradil na čvrstem bronu. Pa zares, 400 let je trdno stala. A konec je vendarle bil vdor barbarov. Častitljivi imperij je zgrmel na kup kakor stolp iz gline. Mar ni Evropa podobna staremu Rimu? Tudi sodobna Evropa se lahko ponaša s svetovnim gospostvom in prav v našem stoletju se dovršil je 400 let, odkar se je pričela vesoljna hegemonija bele rase. Prsti na obeli rokah približno zadostujejo, da našte-ješ drugopoltne narode, ki žive še v zlati neodvisnosti. Očarani Herknl Grške bajke poveličujejo junaka Herkula. Dičila ga je za čuda nesebična nrav. Njegove sile so ITlc tolike, da bi bil lahko zavladal vsej okrogli zemlji, pa je raiši služil drugim. Zaneslo ga je v Lidijo h kraljici Omphale, ki ga je tako očarala. da je vse drugo pozabil in ji začel vdano hlapčevati — kaj pravim-3 Hlapčevati? Saj se je hrust štuli) med dekle in opravljal njihovo delo! Nekaj let je trajalo to ponižanje. Vse radi ideala nesebičnosti in pa radi zalih pogledov kraljice Omphale. Nazadnje se je junak ven- ! dar otresel smešnih spbn in šel svojo poit. — Se bo li prebudil med m-'odi drugobamie polute kak tier-kules, id bo tovariše spomnil, da so dovolj dolgo služili zapadni Omphali? Nevaren krik iz dežele Vzhajajočega sonea Pigmen ti rane množice prisluškujejo. Nekaj vibrira v zraku. Nekaj novega, nekaj, mamljivega se oznanja odnekod. Nekdo je vrgel v svet veliko geslo: Narodi, ki niste bele polti, združujte se! Japonska, ki se je čez pol stoletja z vnemo učila Prt Evropcih, stopa polna zrele samozavesti na plan. Brez sramežljive zadrege kaže Nipton voljo, da se do praktične skrajnosti okoristi z evropskimi nauki in obrne pri-dobljeno^znanje proti nekdanjim udi* 'teljem. Če so znali bledokožči, žalovi bi ne znali in smeli rumeni možje? Zatorej: Narodi, ki niste bdi, združite se! Va, ki vam še ni zasijal dan. postavite se pod prapor Vzhajajočega sonca! Sonce prinese dan! Da bi tako klical kdo drugi, bi se smešil. Ko pa prihaja vabio od stomilijonskega naroda, je najmanj. kar more človek storiti, če se mala zamisli. Leta 1895. so Japonci po zmagovitem pohodu proti Kitati vzeli Eormozo. Deset let na; o so odrinJi'Ruse od Rumenega im -:. ©gromen plen c st 1.1&95 Zopet eno desetletje kasneje so odpravili nemške k lunje ob Tihem oceanu. Čez nadaljnih 15 lat so so polastili Mandžurskc. Japonska plima se pa še ni ustavila in če bi hoteli našteti vse, za kar se Nippon zanima, bi dobili precejšen seznam. Vrstila bi sc imena kakor Mongolska, Kitaj, Rusko Primorje z Vladivostokom, Salialiu, Filipini, Nova Gvineja, Sundski otoki. Če so sc Američani po 40 letih odi: čili. da priznajo Filipincem neodvsnost, jc to le prikrita zmaga japonskega imperializma. S tihim veseljem nazdravljajo Japonci to novost, ki ne pomeni nič drugega nego unvk Amerike iz opasnoga ;bmccrti. Visoko lete japonski načrti, a kar najbolj Tmponira, je dejstvo, da se za načrti tako naglo vrste tudi uspehi. Pigmentirani tiarodi vse to vidijo. Mar se jim ie potem t-eba še posebej učiti navdušena za imenitnega brata tam na vzhodu? In če jim ta ponma s vejo pastirsko palico, mar bodo bežali pred njo-? Akcija »Gospodarske sloge11 ■Vročali smo že o akciji hr-Mskih kmetov za dvig cen ž-Mi- Akcijo vodi »Gospodarska J0sa«, ki predstavlija gospoda •- Pustolovska zlika lepe Lepke sko centralno organizacijo Mač- JUiV h pristašev. Zaupniki »Go-'Podarske sloge« določijo na 'Aaktni sejmu cene, po katerih -Mejo kmetejc pirodajaiti na se-v'n Prignano živino. Na ta na-so se cente živ:«! na zadnjih '„Vniih povišale že za približno 'cp četrtino. I>a Se t>oiavl.i‘l konkurenc^ i.,, Slovenije potom posebnih pre-č i306'-. razmišljajo sedaj v vodij. 11. ‘Gospodar siv c sloge«, kako 1 J>Ul' akcijo razširili tudi na * ‘ovenijo jin tako oncn-igočiti Cehe, 28. februarja. Tročlani ski sodni senat pcid predsedstvom s. o. s. dr. Bireč-ka j: danes /razpravljal o dejanjih 27 Jetne Alojzije, brezposelne šivilje iz ’ Ljubljane, ki je pto 42 dnevnem zaporu v Trebnjem prispela kot grofova tajnica 7. jamranja v Celje. Kakor je »Glas« že takrat poročal, si je najela sobo pri davčnem uradniku Stanetu v Pokojninskem zavodu, na prijavnica pa je napisala ime Tatjana Karcliuič, tajnica nekega grofa ter da prejema mesečne plače 2.300 D n. S ibakitu imenom sc je predstavila tudi Stare tu. Prva žrtev Ker v najeti sobi ni bilo kur e-tx>, si je seveda 1 norela tokou naročiti drva in je četrti dan že šla k trgovcu Ivanu ,Be!cerju, kjer se je pa predstavita kot žena bančnega ravnatelja Sme tu-mika, poudarjajoč, da jc ravnokar dal svotii služkinji tisoč dinarski Ijankovcc za zelenjavo m trgu, sama pa da nujno poOfobuie 12. Din in pa I tu'”' drv. Ker Belec"-ni 'mel drobiža, J .ie posodil kar 100 Din. Plen v čakalnici S svojim elegantnim nastopom je Lojzka povsod uspela. Svoje delovanje je raztegnila na '-'a liodroeja, kjer ,je količkaj kazalo. Tako je nabrisiala kudi dentista lloppcju, ki ji ie .i!:r,pravil dve plombi. Na račun nadaliucga popra vijanja zob pa mu je obljubila, da mu bo prinesla 580 Din, saj je tajnica bogatega gospoda, s katerim je neprestano na ponovan in. Za plombi in na račun •pa ni ptoji! dentist nič. pač pa ja iz njegove cvdnacijske sobo šla z Lojsko krtača za obleko. 15. jalmiarja je v ee.ka’nici zdravnika dir. Hočevarja neki ženski iz plašča smuknila 23 Dih. Vse je priznala Vse prevare z lažnim pred.-vSiaN'.ja'tujcm. ta tv 1113 i. dr. i>viztivv-va. vkljub temu pa je bil na njo Jak:) hud drž tožilec dr. Rus, .mm jia se je zagovornik e s ono, odvetnik Mirka Hočevar, tr“dil za nrio kazen. Obsojena je na I leto in 4 mesece robije bi 4 leta ne bo imela oaMrih pravic. Velesovsko Mater Božjo je okradel blaznez Tat, ki le preživel pel življenja v ječah in norišnicah Ljubljana, 29. iebr. Nad 600 'let ije že stara ta slavna gorenjska božja pot pri Cerkljah hi čeprav sam France Levstik po njenem nemškem imenu Michel-staittlen, kar v stari nemščini pomeni velik kraj, tolmači za Vele-selo, vendar po prekrasni legi v doJinioi pod planinami nehote mislimo na svetišče našega boga čred Velesa, slovanskega Pana. Zanimivo je pa, da božjepotna velesovska župna cerkev ne leži v vasi Velesovo, temveč v Ader-gasu m tako je celo v poročilo »Slovenca« o tatvini zašla pomota o mali adergaški cerkvici, ko je biila pa v resnici oropana velesov-ska cerkev, ki ni samo med največjimi, temveč tudi med najlepšimi in zaradi sedmih oltarnih slik slavnega Martina 'Janeza Schm’.dta-Kremserschrrtidta tudi med naj-znamenii'te'jšimi cerkvami vse Sto-venilje, če jo že ne imenujemo' najbogatejšo zakladnico baročne arhitekture, slikarstva in umetnostne obrti Slovenije. Pred-no pa pridemo v Adergas, gremo skozi vas Velesovo z majhno cerkvico, ki je samo podružnica znamenite župne cerkve. Duhovnik te male, zapuščene cerkvice je pred več kot 6U0 len na lovu začul v gozdu glas in strme šel za njim. Prišel je pod visoko smreko in na njej opazil kip Matere božje z Jezuščkom, ki .te izraste! kar iz drevesa. Glas je vdeval, naj na tem prostoru se-Zridaljo samostan pobožnih domini-kank. Zgodilo se je in veleso vska Mati božja je delala čudeže, da s> k njej prihajali romarji v procesijah tudi iz daljnih dežela. Na oni strani gorenjske ravnine v Crngrobu, to stran pod grintave! v Velesovem in goni na blejskem otoku (ter na Višarjih je Marija delila milosti tlačenemu slovenskemu kmeltu. Ko je cesar Jožef II. razpustil velesovski samostan dominikank, ki počivajo v labirintu katakomb pod cerkvijo, je božja pot cvetela dalje, dokler pred sto leti počasi ni pričela pritegovati romarjev nova božja pot na Brezjah. Od nekdanje slave Crngroba in Velesovega pričajo skoraj samo še umetnostni zakladi, tam gotski, 'tti pa baročni. In tako spet romajo večne lepote željni ter doživljali o čudeže estetskih misterijev v teh 'dveh prastarih svetiščih ... Marijina celica Čudodelni kip Marijin pa v Vele-soveini ne stoji na oltarju, kjer je Kremser-Schmidtova slika Marijinega Oznanenja, ki njeno slabo in samo površno Jebačinovo kopijo vidimo tudi v velikem oltarju ljubljanske frančiškanske cerkve, temveč je shranjen v omari v močno obokani kamrici za oltarjem, da prideš v kamrico le po sltopnicah iz zakristije ali pa s samostanskega hodnika v I. nadstropju, kjer je sedaj župnišče. Med mašo prepeljejo omaro s kipom k okencu kamrice za oltarjem, odgrnejo zaveso in čudodelna Mati božja sc pokaže vernikom, po opravilu se pa spet skrije v pred ognem varno zavetje svoe tihe celice. Vsa omara je polna zlatnine in srebrnine, ki so jo Materi božji darovale pobožne duše v težavah, nadlogah in nesrečah, a sredi januarja smo čitali, da je bi ta našemu narodu nad šest stoletij sveti kip oropan vseh dragocenosti. NI tako zavrženega med nama! so dejali preplašeni kmetje ob novici o ropu. Ne glede na vero, tudi z narodnega stališča ni bilo mogoče pričakovati, da hi se bil normalen človek lotil take stoletja spoštovane svetinje naroda. In res je tat norec, ki samo za siio lomi naš jezik in ie večino svojega nesrečnega življenja preživel v ječah in blaznicah. S sklenjenimi rokami, kar lahko večkrat opažamo pri duševno bolnih, stopi Lojze Pihler v dvorano št. 79. in glasno pozdravi »Toper ■ian!« Staremu mežnanju je podoben v lahki črni suknjici, ki mu jo je najbrž poklonil kak dobrodušen župnik, črno ruto ima okrog vratu, redke, kraitke sive lase in sive pristrižene brke v zdelanem bledem obrazu z nemirnimi očmi. Pred 62 leti je bil rojen pri Št. Petru pri Mariboru in mati jie bila Slovenka iz Hoč. Postal je dimnikar in ostal samski ter begal po svetu. Razvil se je v specialista za cerkvene tatvine in sodni spasi poročajo o kaznih od 1. 1891. dalje, koje pričel s 3 tedni, nato pa 14 dni, 2 meseca in 1900. že 5 let težke ječe v NVelsu, ko je bil »za druge« zaprt, 1908. v Leobnu 18 mesecev, a 1907. v Gradcu kar 8 lot. Samo zato je vlomil na Dunaju v cerkev Marije pomagaj in pri Gradcu v cerkev v Gratvveinu, ker je prej 5 let po nedolžnem sedel! Obrne se »roti drž. tožilcu Goslarju in sodnikom ter poslušalcem in opravičuie svoja dejanja: — Cerkvi ni toliko, a če bi vzel vam ali drugemu siromaku, bi bil pa velik greh! Ker sem bil tedaj nedolžen, sem drugič moral! Vstopi drž. tožilec Goslar. Pihler pa vstane in se prikloni: ^To-per tan, gospot Staatsanwalt«. Pripoveduje, da je bil v norišnici v Lepoglavj nad 5 let, pozneje pa na Studencu in drž. tožilec ga vpraša, če je sedaj zdrav. — Ne rečem, da bi bil norec. Od mene ven sem zdrav, kaj pa zdravniki pravijo, ne vem. Mora! bom^ spet pisati, zakaj sem tako daleč prišel. 3. januarja sem šel iz Lepoglave s samo 65 Din. a na potni list so mi pogrešno napisali letnico 1935. namesto 1936,, da nikamor nisem smel. Dvakrat sem prišel iz Avstro, kjer sp me proglasili ftir elnen kompletten Narren Stražnik me je hotel spraviti v pristojno občino Selnico, jaz sem se pa branil, da spadam v norišnico. Selniškemu županu sem pokazal izpričevalo profesorja Stiflerja iz Linča o blaznosti in župan me :e spodil, naj grem. kamor boč ni. Mi tukaj kompletne norce ven pic ščate? Ne vem, kje so mi vzeli dokumente in pravice, ali v Beogradu, Mariboru ali Ljubljani. Molim, zakaj nisem v norišnici, če sem norec? Dvakrat sem se že ustrelila, a dr. Robida ni verjel in mc poslal na Studenec za 4 godine. Dr. Divjak mi je spet rekel, da mi nič ne fali, nikdar me pa ni predstavili komisiji. Polovica je švindlerjev na Studencu in v Lepoglavi tudi! S Studenca sem ušel v Avstrijo, kjer so me spet spoznali za norca in poslali v Jugoslavijo. — Ali bi radi spet v Lepoglavo? ga vpraša predsednik senata s. o. s. Kralj. »Ne. jas sem sraf (zdrav), a tudi zaslužim nekaj kazni, drugi so pa tudi nekaj uržah.« Ker je prej prosili, da bi smeti govoriti nemško, so ga vprašali, če če njegov materin jezik nemški. »Ne, slovenski! Mati je bila »cine MiiHerstochter« iz Hoč.« Ker na Studencu nikjer niso našli njegovih dokumentov in tudi na napačno datiranem potnem listu rti nikjer zapisano, da je dimnikar, ni mogel »cušprehati«. Spal je v Delavskem domu. kjer so mu obljubili podporo, vendar pa ne tak potni list ni nič dobil. Ker razume na tkanje in tkalske str olje, je hotel v Kranj v tovarne, prišel Se pa v Velesovo. Tam v Velesovem lahko vzame vsak »pubec«! Zvečer se je pustil zapreti v cerkev, prej ga je pa še stara ženica opozorila: — Ne na kor, gori k Mariji se pojdite priporočiti Zakaj so pa tiste police na oltarju, da sem lahko zlezel do okenca za oltarjem. Zlomil ali razbil tudi pni omari nisem nič, samo s palico sem odrnil in pobiral zlatnino. Tav,.f le sem zjutraj odmakni zapah — kaže na zatožni klopi. To zna vsak pubec! Drž. tožilec: Pa bi bili šli k župniku prosit! Predsednik s. o. s. Kralj: Tam bi ne biilo 4000 Din. Pihler: Kaj — 25 para! Drž. tožilec: Ljudje so bili ogorčeni. da bi vas bili ubili. Otoženec: Verjamem! Vzetih stvari sem prodal samo za 120 Din za sproti, vse drugo mi je pa vzela policija. Velesovski župnik g. Brešar. ki ima največje zasluge za restavriranje slik »n za nad vse skrbno vzdr-žavanje znamenite cerkve, je pred pričami zaslišal tudi pričo Mano Košnikovo, ki je tako stara, da ne more več v Ljubljano. Stara Marijina služabnica Mana skrbi za čudodelni kip vse 29. febr k. Z veliko rezerviranostjo je treba vzeti na znanje, da se je radi dogodkov v Tokiju koncentrirala ameriška mornarica na Tihem Oceanu, posebno na Havajskih otokih in Filipinih- dajo resno misliti vsem treznim krogom. Letala predstavljajo veliko nevarnost za Tokio. Proti Ha-barovsku in Vladivostoku hite vlaki polni vojaštva im vojnega materijala. V Songa ju so radi tega v resnih skrbeh- Poudarjajo, da bi v slučaju vojne z Rusijo imela Japonska ogromne izgube in bi se zanjo bil boj med biti in ne biti. Abesinski demanti Addis Abebn, 29. febr. a. Agencija Radio poroča, da se z abesinske strani uradno demantira vest neke inozemske agencije o zavzetju Ambe Aladže. Potrjuje pa se, da so italijanske čete oddaljene od Ambe Aladže 16 km. Bredu preti lakota Slav. Brod, 29. februarja. Med meščanstvom v Slav. Brodu in okoliškimi kmeti je bito vzpostavljeno napeto stanje. Mestu preti lakota, ker kmetje nočejo več prinašati na trg raznih življenjskih potrebščin. Med seboj 80 se bili kmetje dogovorili, da hoditi zavoljo previsoke mitnine priče® stavkati- Ta svoj sklep deloma Ž8 izvajajo. Posebna deputaciji, kme-tov se je zglasila pri predsednik,V mestne občine in mu sporočila svo-je zahteve, naj se zniža mitniH8 in pristojbina na trgu za s tajnice-Mestni svet je sedaj v v J kih škripcih. Verjetno je. da ,odo kmetje uspeli, kajti glad v -.aj-večje orožje. Starhemberg v Rim London, 29. febr. n. V tukaj- j šnjih krogih smatrajo, da bo Mus- j solini s knezom Starhembergom j vodil razgovore o podonavskem ■ paktu in se bo ob tej priliki z njim | razgovarjal tudi glede francosko- : sovjetskega pakta- Ker bo v krat- ! kem češkoslovaški ministrski pred- j sednik dr. Milan Hodža obiskal Du- ! naj, se smatra, da bo v Rimu tudi govora o zadnjem obisku dr. Ho-dže v Beogradu. V tukajšnjih kro. 1 gib se (rovari, da je dr, SchuSch- I nigg šel v Prago v misiji, da pridobi Češkoslovaško za restavracijo Habsburžanov, a Češkoslovaška naj potem pripravi Jugoslavijo do tega, da tudi ona prizna in dopusti povratek Habsburžanov. Baje dr. Hodža v tem vprašanju v Beogradu ni našel razumevanja, kar bo sedaj uradno poročal ob priliki svojega obiska na Dunaju. Rezu! tiata teh Obiskov namerava sedaj podati Starhemberg v Rimu- MAŠČEVALEC Kriminalni »Pusti zdaj mene govoriti! Rajši poslušaj, kaj ti bom' povedala. Tvojo skrivi: 'st poznam, in od tega trenutka dalje te bom nadzirala, da sam ne boš vedel, kdaj jkaiko. Dokazati ti hočem, da je Tereza Gardine vredna, biti tvo-Sa živliunjslra družica. — Stara sem šele dvajset let in še niko-gar nisem ljubila. Ko pa sem zagledala tebe — sem izgubila srpe! .Zdaj veš vsa .. »:D,a:tn ti leto dni časa za premislek je nadaljevana, »da se odločiš, ali hočeš postati moj ali ne.. S svojo ljubeznijo ti h ničem nadomestiti vse, kar irnkslfš. da 'boš izgubil pri drugi. Ce pa ne boš hotel hiti moj, potem se ča-ivaj! Rajši te bom videla .mrtvega. kolt pa v objemu druge. — Ali boš.- moj. ali pa bo za vedno izginil Jack!« Edvard se je ozrl po sobi in opazi! v zidu dve linici, skozi kartere so mo le Sc cevi dveh pušk, naperjeni na njegovo glavo. Zdaj šele je razumel, zakaj se ga ni nič bala! »Gospodična :. je počasi spregovoril, »recite tem ljudem, naj Se umaknejo. Ne bi rad, da b slišalo kako drugo uho, kar vam bom povedal. Dam vam svojo moško besedo d i vam ne skrivim lasu! Ona le zdaj spregovorila irekai besed, ki jih Edvard ni .razumel, in latice so se zaprle. Zdaj .sta bila sama. »Ali res hočete biti J .pekova zasledovalca? je vprašal. »Ali »e zavedate, kako strašan kance ivas lahko doleti?« »To n h je vseeno — san m da bom tvoja? Edvard ju premišljeval, ali no h bilo morda dobro, da pregovori Jacka, naj 'o sprejme za svojo pomočnico. Kaj premišljuješ?« ga je vprašala. Rajši mi odgovori na eno vprašanje? »Ali tvoja ljubica ve, kdo si? »Ne ve , je odkhual Edvard, pa triu je bilo takoj žal, da je bi! itako ne previde,n j Terezi so zažarele oči m zm-a-gostavno je vzkliknila: I i s hm,j! Tvoja ljubica te bo ipreziraila. ko bo zvedela, da si iti Jack! Jaz pa te bom vedno ljubila.« !z njeirli besed je bruhala talka jreodoljiva strast, da je postajo Edvardu vroče ipri srcu. Ne-«oltito mu je odleglo, ko je sprevidel. da misli ona Jackovo de-'iklv in da o njegovi Ressle niče-jšar ne ve. Zamorec, ki je pri-^tuSkovai se je bil zmotil: Ja- vka je zamenjal z Edvardom! »Zdaj pa z Bogom, dragi. Dobro Prcm.Di \ se, kar sem ti re-k,a, [n zapomni si, da poznam Jtvo.io skrivnost im tttdi tvoje pravo ime«. Edvard se je dvignil, pa so mu noge skoraj odpovedale, od tesnili vez mu ie za s ta h; kri po žilah. »Nasloni se name k. je nežno rekla Tereza. »Saj srt itak že 1,1 ;oji.. je pristavila In zasanjan Usmev (te n ob e žal preko ntk-mh od razburiema gorečih litih. roman. 05 Spremi ki ga je d:> hišnih vran nista spregovorila več besede. On ji je hotel podati roku v slovo; a ona ;e že izg nila v hiši-. Edvard je počasi stopal proti svoji vili. Z roko sv je po bris.j po vročem, zrojnem čelu. Vse se mu je zdelo kot' strašen s viti, toda tdeče niaroge na rokah, so ga prepričale, da je vse bila resničnost. »No?», ga je sprejel Jack, ki še ves čas čakal .banu' V svoji sobi. In ko mu je iidvard povedal vso pustolovščin«; ki jo je doživel v sosednji vib, ie bil vos iz sebe. ■Še nocoj m j spravi s pota!« ■je h e s:i m zaškrtal. »Ona pozna mojo s kri vnos t,' — toirej ali -a z. ali ona! Eden sc utora timakni-t, jaz gotovo ne, Edvard!« Ampak cina je meni vundarie prizanesla,« je pripomnil Edvard. »Seveda iti ,je prizanesla, ker se je v tebe zaljubila. Če tudi pomotoma, inis'đč, da si t Jack. ■Če bi tega ne bilo — njene zaljubljenosti. pravim, — bi ti ne bil prišel živ iz njene hiše. Ne, ne, dragi Edvard, ena je nevarna in zato treba kar pospraviti ž nije . V tem i.e potrkalo na vrata — trikrat počasi, trikrat hitro, Jackov znak. n v sobo je vstopil eden Jackovh ogleduhov, ki je prinesel vest: »Ona je pravkar odpotovala z londonskim vlakam!' »Torej je pobegu j'a! < je vzkliknil Jack. »Ali pa a: pa...« Prepredel je im se spogledal z Edvardom. Edvard se je dvignil im dejal: Mislim, gospodar, da ne smeva -nit: tramitek več ostati tukaj ...« NEVARNA ZNANKA Ela se je s svojo bolno materjo bila povrnila iz Škotske v London in se zopet naselila v VVHlia.movi liši, v sosedstvu biše barona Hardj ja. Z NVilliamom se je medtem tudi že enkrat sestala stori vaj na dogovorjenem kraju. Nekega popoldne je šla Ela v 'Hyde-park. tnalo na izptrehod. Odkar se je vrnila v London, je vse dini presedala piri bolni materi, zdiaij pa si je zaželela svežega zraka im malo razgiba. Sedla je na klopico im sanjavo gledala predse. Iz mislil jo je zdramila mlada dam ta, ki je prisedla h njej na klop. »Danes je krasno vreme . lako je pričela razgovor 'itujka in bako sta kmalu prišli v tkram-lianiie. Dama je bila zelo simpatična, očitno tud; fina dama, 'm Ela bi bila rada še ostala v njeni družbi, a jo je zaskrbela bolna mati Zato se je čez čas poslovila, v istem pa s; je dama naglo prit isnila robček na usta in je bolestno zaječala. »Kaj pa je. gospodična? Ali vami je slabo? je sočutno vpraševala Ela. »Ah, tako mi je slabo!« je zastokala 'neznanka, »črno se mi dela pred očmi — ah — ah — «. Omahnila je. in Ela jo je komaj prestregla, da rti padla s klopi. < Ne pustite me zdaj -ume . je zaprosila im se oprijela Eline roke. Če želite. Vas pa spremim domov. gospodičnu; ali pa pokličeva voz,« se je takoj pcnudila dobrosrčna Ela. »Domov, domov... prosim, gospodična... Saj ni daleč, lakoti tann za parkom sta,nuj.im ... Ah tako se mi vrtT Ela je podpirala omahujočo, im ju počasi pripeljala do njenega stanova,nja, - bila je gosposka vila sredi velikega vrta. Ko ju pozvonila je takoj pritekel ven Hvrirain sluga, podprl omedlevajočo gospodarico od druge strani, in tako sta jo skupno^ spravilu v hišo. Čim pa so se zaprla za njimi vrata, je sluga pograbil Elo in preden se je prav zavedla, sc je že znašla zvezama v nekem temnem prostoru. A kmalu se je posvetila luč, in noter je stopila cina, izdajalska tujka. Izzivalno je gledala dekletu v prepadeni ebraiz in rekla: Ah, vendar sem vas dobila v roke, Ela Morrisova! In vedite: prej ne boste odšli odtod, -dokler ne izpolnite m (njih zah- tev!« Ela je vsa zmedena in na. smrt prestrašena saimo gledala okoli sebe. Povsod je videla same gen: stene, strop pa je bil obokan. Nikjer nobenega okna. vise je bilo tako mrzlo im pusto, kakor grobnica... »Kaj sem vam storila, da tako grdo ravnate z menoj?« jv zajokalo dek'e. »Vaša lepota je teinu kriva; toda mislim, da sem tudi jaz dovoli! lepa, da se botri lahko kosala z vami. — Zaenkrat ste v mojih rokah im nihče vam ne more pomagati.« 1% i®maigiff gajev Iz spominskih albumov Kolikor kapljic v- morju blesti, toliko sreče li Janko želi. Kadar boš to knjigo brala, spomnila se boš name' in nemara boš spoznala, cin sem gore/ le zale. '\r palači, V gradu, v koči srce premnogim poka — a malokomu poči. Poezije spominskih nkjig jo vsekakor poglavje zase. V stote« ro različicah krožijo tu verzi zrno nih in neznanih poetov. Besede o strtih srcih, o izgubljenem raju, o sreči, ki sc nikdar voe nc vrne, o smrti in sveči, ki naj jo draga prižge na grobu, so najbolj po* gosta modrost. Seveda se mora človek iz srca nasmejati, ako ob čitanju takih trpkosti pogleda v rosno*svcžc dekliške oči, ki jih še tako nežno prekriva zarja mla dosti, da niti nc slutijo, kakšni pošasti je prav za prav ime — življenje. V našem izboru je za* pisal prva dva-verza 12 leten di* jak, druge štiri 14 leten gimnazb jec, zadnji trije pa so mladostna modrost človeka, ki je danes re* sen in marljiv, starejši uradnik. Modrost je pri njem obveljala: srce mu ni počilo. Bevka Orkanska V Parizu stoj kvasen spomenik Jeaiiimc d Are, device Orle-amske, ki je bil potriavhen I. 1874. Spohienik je izdelal k p.tr Ei crnici t, ki 11111 je b ht za mačci te tla j 15-letna .lete ne-Valerie I.ancau. Od tedaj je že pretek;-,) lepo število let, iz mlade Jear.ne-Valerie — ki jo je nekd ij poznal \ e s Pariz pod imenom »Devica Orleanska . je postala stara dama, živeča samcata življenje iin taneča v pozaMi-euost. Še-le smrt je zdaj obudila spet sponi n nanjo, - tragična smrt. ki jo je te timi doletela. Stara dama je hotela prižg.ii svoj samovar, potem pa seji je vhcila obleka in je reva zgorela pri živem telesu. Ko je prišla pomne, je bilo že prepozno. Med \ ožimo v bolniišnico je starka izdihnila v strašnih mukah. Zares čuden primer je te! Namreč, tla je temu modelu francoske narodne junakinje bila uso-enaka smrt kakor resnični e J-eanni d" Are, ki so jo, kakor znano, 1. 1431. Angleži sežgali na grmadi. Prečudna so pota usode ... Maščevanje slsžklnje V Debrecinu (Madžarska) je prišla pred sodišče služkinja JuV.ia Ba.lga radi tatvine. Ukradla je bila gospodinjil njeno zobovje in je to tudi odkrito priznala. Ko ji j-c sodn ic predočil, da je bilo to zobovje ven" dar brez vsake vrednosti zanjo, je izpovedala, da je to storila iz maščevanja. Služila je že v več hišah, a nikjer niso tako slabo ravnali v. njo kakor pri tej gospodi. Niti lesti; jej niso dajali toliko, da bi se vsaj enkrat nasitila. Ker je vedela, da njena gospodinja brez zobovja ne more jesti, ga ji je zato vzela, češ naj tudi ona enkra t izkusi, kako hudo je stradati. Kljub tem človeško razumljivim okohiostim je Sodišče prisodilo služkinji tri mesece /mora. toda samo pogojno. Astrološka napoved za E marca. Dam je pod neugodnimi zname-imji. Spili!šna živčna uitrujeriost, nesoglasja med ljudmi in nespo-razumljenja. Za denarne zadeve prav slab dan in tudi za druge posle. Danes najbolje ničesar pod vzeti. Tudi kako potovanje mi pripon ločljivo ali kak športni podvig. Za 2. marec. •Dan je neenak. Dobra zveza Sonce-Luna prinaša majhne uspehe v poklicu in v javnosti, hišne in stanovanjsku zadeve kažejo daitiias dobro. Temu nas-pro-ti oa je konstelacija Mnrs-Luna, krt slabo upliva na n loške; napravlja jih nevljudne, brezsrčne hi ^nagnjenja k -surovosti. Zenske so ta dan razdražene im razpoloženi« za prepir. Z rtjud-nii rojenimi v aprilu in n ovc m-ho danes posehuo težavno občevanje. — Gospića, včeraj som srečal vašega gospoda očeta. Res prijazen gospod z lepimi sivimi lasmi! — Kajne, da mu sijajno prisl ojnjo, ampak on mi jih vedno očita, češ, da sem mu jih jaz napravila, namesto, da hi mi bil za lo hvaležen! Maribor Kaj bo danes Narodno gledališče: ob 15: »Veseli kmetič«. OToboko znižane cene. Zadnjič. — Ob 20: »Kariera kancli'sita W im žiga.« Globoko zmižarne cene. Union kino: »Praški študent.« V g la vrnili vlogah Adolf NVohl-brtick in Doroteja VVieck. Gra-iski kino; Velefilm * Ufe: »Zadnji štirje sužnji strasti«. Nogomet: ob 15. v Ljudskem vritu prvenistverna tekma ISSK MairiboT : OSiK. ob 14. uri predtekma. m— Z zlomljeno hrbtenico je obležal 45-le tuj hlapec Alojz Brečko v Zg. liočali, ko je padel s senika. Pripeljali SO' ga v mariborsko bolnišnico, verodar je bolj malo upanja, da bo okreva'!. m— Akademija Sokola 1. sc jc letos zaradi tehničnih ovir nekoliko zakasnila. Vsi oddelki pa sedaj tem pridmejše vežbajo in je akademija napovedama za soboto, 21. marca. m— Ogromno škodo je utrpel posestnik Ivan Ekart v Prepoljah. Nekdo je v njegovem gospodarskem poslopju podtaknil ogenj ter je zgorelo okoli 10 ton sena in slame. Škoda je ocenjena na 30 tisoč dinarjev. m— Huda konkurenca se je razvila med dvema kmetičema, ki sta prodajala jabolka ob meljskem brodu. Nazadnje sta se spoprijela im je prvi zalučal drugemu v dravske valove košaro jabolk. Ce se ne bosta kako drugače pobotala^ bo odtočilo sodišče. m— »Nanos« dobi prapor. 14. junija bo emigrantsko društvo »Nanos« najsvečanecše razvilo društveni prapor. m— Kokoši, pen... Oskrbnici Mariborske koče na Pohorju so tatovi ukradli psa čistokrvnega Španjolca. — Posestniku Janezu Bračiču v Trofkovi v Slov. goricah pa je neki ljubitelj perutnine izmaknil sedem pitanji kokošk ter purama. Celje c Tečaji gasilske župe. 8. marca bo v Celju gasilski tečaj za celjski sodni okraj, 15. marca v Konjicah za konjiški sodbi okraj in 22. marca pa na Gomilskem za vranski sodni okraj. Tečaji se prično ob 8. zjutraj. c— O gradnji protituberkuloz-nega azila so razpravljali na zadnji seji Proti tuberkulozne Lige v Celju" in sklenili, da bo in-kasant mestne elektrarne vsak mesec pobiral prispevek po 1 dinar za gradnjo azila. Mesečni Prispevek vseh naročnikov električnega toka, bo znašal okrog '"'.(MITI Din. Tudi razna podjetja, ki plačajo po več tisoč Dim zn elektriko, bodo na ta način plačala za azil isti prispevek kot ()ni, ki plačajo le par dinarjev za imrabo elektrike. , c— »Za grunt«, igro v treh delanjih, bo danes vprizorilo društvo kmetskih fantov in deklet v Št. Jurju ob Taboru. Brezposelni prihajajo. Iz ^oštamja, kjer se je Voschnag-f°ya tovarna usnja ustavila, prihajajo že ves teden nove prijave brezposelnih in se je tako njih število v Celju povišalo za 180. Duša sodobne mladine O zablodah, farizejstvu im erotiki Ljubljana, 20. februarja S promenado ni nič. Iz neba lije kakor za vesoljni potop, zato se stisne vsakdo v kavarno ali kamorkoli, kjer »Bog roko ven moli«. Prostori so polni kakor čebelnjaki. Pridem in z očmi iščem prostora. Prijazen gospod mi pokima. Ej no, saj je znanec, profesor Zapik. Kaj mi že res pešajo oči, da ga nisem takoj spoznal! Prešmentana leta, kako se hudobno kopičijo na Človeka. — Vas kar nisem spoznal, ko je natlačeno kakor — — Pri nas v razredu, mi seže profesor Zapik v besedo in sva kar na lepem v živahnem pomenku o šoli in mladini. Profesor govori po profesorsko. Matematiko in fiziko poučuje in je ves poln številk. Statistične podatke stresa iz rokava kakor cigan uši. Mladina je preobremenjena Pa kako je mogoče v takih razmerah pričakovati še kaj napredka in uspehov? Saj to je tisto, Čemur se tudi sam čudim pri današnji mladini. Kljub naj-nePovoljnejšim razmeram še vendar uspeva. Veste, ni res, kar ji očitajo nekateri godrnjači. Čas stavi iz dneva v dan večje zahteve in mladi človek naj bi bil o vsem poučen in naj bi vse razumel, česar — niti mi ne zmoremo. Verjemite mi, da je današnja mladina preobremenjena. Mladina in sport — Kako pa je tisto o športu? Ali res mladi ljudje izgube s tem preveč časa? — Na to je prav za prav težko odgovorili. Ni dvoma, da sc zgodi, ko zaide sport v pretiranost, vendar to ni tako splošno, da bi bilo treba gledati v tem kako splošno bolezor današnje mladine. Saj je Po vseli šolali poleg tega dovolj dijaških krožkov. katerih člani se bavijo z literaturo, z umetnostjo in z drugimi panogami splošne izobrazbe kakor vedno. Tudi učenje tujih jezikov ni zanemarjeno. Vem primere, ko je osmošolec čital lahko dela v osmih različnih jezikih. Take mladino ni mogoče obsojati in tudi ne obupavati nad njo. Zablode In Sarizejstvo — Pa takole o zablodah se šušlja. Če je dovoljeno vprašanje o tej točki. . . Vseili hrezijoselnih je sedaj i>ri celjski borzi dela nad 73(il c— Delo dobe: 2 kuharici za orožnike, 1 kuharica za podof, menco in 1 kuharica na Kahn. c— Umrli so v četrtek v celj-ški bolnici Rojnik Vekoslav, 5 in pol letni sin tovanmškega delavca. iz Celja. Kovinarska ul. 2.. Ribezi Jakob, 56 letini cinkarski de'lavec v pokoju iz Dobrave, in 5 in pol letni Kenda Mirko, sim dninarja iz Slivmega pri Sv. Krištofu. Žalujočim tudi naše sožalje! c— Nogomet. Danes ob 15.45 na Glaziji SK Rapid : SK Atlc-tik. Podsavezna prvenstvena tekma. Sodi g. Ca mernik iz Ljubljane. e~ Gasilsko predavanje bo v sredo 4. marca ob 8. uri zvečer v Gasilnem domu. Predava zdravnik dir. Perko o prvi po- I moči j>ri nesrečah. — Zablod ni nikoli manjkalo in jih nikoli ne bo. Da jih je danes številčno več kakor nekdaj, je razumljivo. Saj je tudi dokaj več dijaštva. Vsaj nižjo srednjo šolo se zahteva danes za najpreprostejši poklic. Zato tudi vse sili v srednje šole in je 1o seveda čisto naravno. Vsi nasveti in recepti proti temu pojavu ne pomagajo nič in ne bodo nič Pomagali, ker so prav za prav — golo farizejstvo. V naravnem nagonu vsakih poštenih staršev živi bolj ali manj zavestna želja, zagotoviti otrokom, boljšo usodo kakor so jo bili deležni sami. Dokler družba priznava razvoj in napredek, mora priznavati tudi to težnjo. Po mojem je vsako drugačno gledanje na to vprašanje škodljiv izrastek individualističnega kapitalizma, ki v svojem končnem razvoju zahteva, da milijoni delajo za — po-edinca. Beda med mladisisi Profesor Zapik se je tako razvnel, da ga skoraj ne bi več spoznal. — Malo sem zdrknil, kajne? No, nič no de. Veste, človek ima le redkokdaj priliko govoriti odkritosrčno. Torej o napakah in zablodah. Seveda se Pojavljajo. En vzrok sem že omenil. Drugega je treba iskati v strahotnih socialnih razmerah, v kakršnih danes živi znaten odstotek mladine. Koliko je dijakov in dijakinj, ki morajo skrbeti sami zase, kakor pač vedo in znajo. Pa ue samo to! Treba je cesto še pomagati staršem, bratom in sestram. Da so dijaki hkratu raznašale! časopisov, da dostavljajo strankam mleko, da barantajo s tem in onim (ne morda za kratek ras. ampak ker se morajo s tem preživljati), to ni danes niti v Ljubljani redek primer. Študentka - postrežnšca Saj sem poznal celo študentko, kf je služila za postrežnico. Premogla je samo klotasto haljo in eno edino obleko. Za zdravniško preiskavo ob začetku leta so ji sošolke posodile perilo in obleko. In ta dekle je kljub takim razmeram dokončala šliri razrede srednje šole. Brez tarnanja in brez hrupa se odigrava dan za dnem Pred našimi očmi polno takih dram. Navadno jili ljudje niti ne vidijo. Če jia potlej tako mlado bitje klone, je ogenj v strehi. Vse psuje in obsoja. Nikogar ni. ki bi bil toliko pošten, da bi dejal: Moj greli—«. Tovariški čut — Ker že govoriva o tem, naj vam povem, da je tudi lovariški čut med dijaštvom močno razvit. Prav v omenjenem primeru so tej . dijakinji sošolke, ko so spoznale njeno revščino, zbrale in ji preskrbele nekaj daril za Miklavža in za božič. Z izredno finim čutom za takt so ji bolj praktične predmete (obleko, perilo in obutev) dale posebej in natihoma. tako rekoč med štirimi očmi, med tem ko so ji slaščice in vso drobnjarijo, ki razveseljuje takole mlado dekliško srce. okusno razporejeno nastavile Pred začetkom pouka na klop. Da ste videli tedaj veselje v razredu, ko je prišla siromašna mladenka v šolo. Družice so poskakovale, ploskale, jo objemale, vriščale in jokale od veselja. Imel sem tedaj pouk in me jc samega tako presunilo, da sem malone vso učno uro Izgubil. Erotika in mladina — 8e eno vprašanje, namreč... — Aha, o takile mladi erotiki, kaj ne? Ej no, saj veste, kako je. Ljubezen je bila in ljubezen še bo, ali ne? Narava se s človekom šali danes kakor pred petdesetimi ali pred sto le.« ti. Zgodi se, da se mladi ljudje radi vidijo, da takole na tihem hrepene. Tudi kako Pisemce poroma križem, včasih celo med poukom. In se zgodi. da imamo radi tega konference in da mladi ljudje dobivajo zato ukore in druge disciplinske kazni. Zdi se mi pa, da je vprav sport ona sila, ki ublažuje prenaglo kipenje na« ravnih nagonov. Sicer pa bržkone poznate kaj dijaških albumov. Sem: hotel reči: dekliških. Tam je vse to zapisano. Če tega ali onega pogleda« te in malo prelistate, boste videli, da tu ni tragedij. Čemu hi današnjim od« rekali tiste nedolžne, sentimentalno pravice, ki smo jih sami tako romantično oboževali in gojili. Vzgojitelj naj bo večno mlad - Končno je Prav za prav jedro mladinskega vprašanja v tem, kako naj ostane vzgojitelj sam večno mlad. Tak bo mladino razumel in ho natanko ločil, kdaj je rana taka, da je treba jedkih in ostrih zdravil, kdaj zopet taka, da zadostuje že »Aqua destilata« očetovsko svareče ali učeče besede. Profesor Zazik se je zamislil. Spremil sem ga domov, kjer sta dve brhki dekleti pridno srkali učenost zemljepisja in francoske slovnice. Pa sva ob čaši konjaka rekla še to in ono. nazadnje pa je profesor namignil hčerkama, naj pokažeta vsaka svojo spominsko knjigo. Listal sem po njej in sem si nekatere verze zapisal. Naj mi torej nhče ne zameri, če sem nekaj poezije iz dekliške sobice prenesel semkaj in jo danes u-vrstil v domače gaje. —a— — Dr. Kamilo Kvoita — češko« slovaški zunanji minister? V do« bro poučenih prašk li političnih krogih trde, da ho za Beneševe-ga rtasfledinnija v zunanjem mini« strstvu imenovan dosedamiii po-, močniik zunanjega ministra dr.. Ka.mtto Krofta. ki je bil narožji sodelovalec dr. Brneča žc. nJ J. 1926 dalje. Ciganska poroka* ki je trajala dva dni in dve noči Ptuj, 29. februarja. Vaščani vasi Cirkovce so v le1 tošnjcin predpustu doživeli prav svojevrstno svatbo. . V ponedeljek se ie poročil cigan Adolf Baranja s ciganko iz rodu Baranja, katerih rod se je nastanil v Cir« kovcili. Poročil ju je domači župnik. Za svatbo so se vršile pri ciga1 pili že dalj časa velike priprave ter je prišlo več ciganov tudi iz Prekmurja in i-z okelice Maribora. Povabljenih pa je bilo tudi mnogo Cirkovčanov, ki so se seveda povabilu prav rade volje odzvali, da so videli zanimive običaje c'gr(-nov. Gostija :e trajala dva dni in dve noči. Mitroviča v škripcih Sr. Mitroviča, 29.febr. Iz Srema prihajajo z vsakim tlnem razburljivejša poročila o ticoizeči poplavi. Vasi v okolici Sremske Mitroviče je Sava že preplavila. Mesto samo pa je do* slej uspešno branil velik nasip, ki pa so {ja včeraj proti večeru žo nevarno načeli valovi. Karaš? Čanju vode se je pridružil še mo? čan vihar, ki je visoko naraslo Savo popolnoma razpenil, tako da so do 3 in 4 metre visoki va? lovi pljuskali čez bregove in na? sipe. Prebivalstvo Mitroviče živi že nekaj dni v strahu in trepetu. L'e redki so tako brezskrbni, da morejo mirno zatisniti oko. Veči? na prebivalstva je v stalni pri? pravljen osti, da bodo zdaj zdaj pobegnili. Župan ddgtrisml rep Besenevo, 29. febr. Občinski blagajnik iz tiešene? voga v Sremu sc je ženil. Med svati je bil tudi, kot sc pač spo? dobi, župan, ki je bil za ta dan nenavadno dobre volje. Ko so Svatje korakali po vasi, je župa? pograbila čudna strast. Ulovil je nekega večjega psa in pričel na vse grlo vpiti, naj mu prinese« jo nož, da bo psu odrezal rep. bvatje so se muzajoče spogleda? vali in nihče ni hotel dati že ne? koliko »okajenemu« županu no? 'ža. Župan pa ni dolgo pomišljal. Pritegnil je psa k ustom in ,nu 'dobesedno pri korenu odgriznil rep, kar je mod svati vzbudilo precej dobre volje. O modernem češko-slovaškem kiparstvu Ljubljana, 29. februar V nizu svojih prosvetnih in propagandnih večerov priredi dugosl, - češtosl. liga v Ljubljani v poii&'tiieljek, 2. marca ob 20. v predavateljski (verandni) dv.oinaini hotela Union nad vse zanimivo preda va mje o inoder-nem oeškosbvaSkem kiparatvu. Predavatelj profesor Ivan Vavpotič nam bo izorpno orisal če-škosOovaško moderno plastiko, ki uživa d.me s že svetoven sloves. saj po menjaj o imena kor Mvsbeck, Stuirsa in Outfreimd vrhove evropske modeme' kiparske mrciimosti. Nad 120 prekrasnih skiopt.čnih slik, ki jih je rzirecmo \- ta namen izbralo češkoslovaško prosvetno ministrstvo, - - nam bo ponazorilo čudovito /n bogato žetev umetniškega genija bratskega češkoslovaškega naroda. Nagrada za vliiidnc uradnike V letošnji proračun francoskega odbora za podvig tujskega prometa so, uvrstili postavko v znesku 25.000 frankov, namenjenih za nagrade tistim carinskim uradnikom, ki sc bodo potujočemu občinstvu prikupili s svojo ustrežljivostjo In vliudno-srle. Nadaljne nagrade so določene tudi za vljudne železniške uradn ice. Ibancoski cariniki in sprevodniki s0, itak znani kot sila vludni. a očitno se tujsko- prometnim činiteljem v Franci j zdi to še premalo, pa hočejo zdaj z razpisom nagrad razgibati pravcato tekmo uradnikov v vljudnosti. Posnemanja vredno! Angleška »Bela knjiga« o oboroževanju bo, kakor je dejal ministrski predsednik Baldtvin, objavljena v torek ali sredo |>ri-odiifega tedna. j Priporočajo s« sledeče tvrilce 7 Marlfesm i j Novak Franjo, pohištvo, Koroško s in Vetrinjska 7. j Jan Ig., Grajski mar. j Kravos Ivan, Aleksandrova c. 13. i Škrabi Feliv, manufakt. trgovina, Gosposka 11. Putnik, menjalnica, Aleksandrova cesta 35. Biide/eMt €., pletenine, Gosposka Ul. 5 - C. Ljudska samopomoč, reg. pom. blagajna. Grajski trg 7/1. Aršic Leopold, Jkega-Facone, Fran-kopanova ul. 16. Vnterlechner, mizarstvo, Vojašniška 12. Slušna nabavljaina zadruga r. z, z o. z., Glavni trg 1. Grajska starinarna in manufaktura. Trg Svobode 1. Perje čohano od D 16 dalje Perje gosje . « « 36 Puli sivi .... «80 Puh beli ... .'■ «100 lilazine .... « 34 Pernice ....«« 90 « Posteljina — Zagreb Ilica 76/32 Vzorci brezplačno. ±1 i MALI OGLASI 1 “B aFJv- J Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti fJ odgovor 2 Din v znamkah. -Mali oglasi so plačljiv! takoj pri na- Sadno drevje, najrazličnejše aorte, visoke in pritlične jablane, hruške, češplje, čreSnje, višnje, breskve in marelice. Cene solidne. Pri večjem odjemu, popust. Drevesnica kmetijske družbe v Ljubljani. Zahtevajte cenik. Zelo ugodno kupujemo zlato in srebro, pri Ig. Jan, — grajski urar —. Maribor. Manufakturna trgovina FELIX SKRABL. Maribor Gosposka 11, priporoča svojo bogato izbiro raznovrstnega - blaga po znano dobri kakovosti in solidni postrežbi. r»'nwinnnwiBwga8wvi Ceneno pohištvo Vam izdela najbolje mizarstvo — Unterlechner, Maribor, Vojašniška štev. 12. Inštruktorja za slovensk jezik iščem. Ponudbe na upravo lista pod »Inštruktor«. Dvosobno stanovanje in kabinet tretje nadstropje, center — ceno oddam. Naslov pove uprava. Knjigovodja — bilancist, popolnoma samostojen, tudi na kartotečnem (Ruf) sistemu, strokovnjak, vesten in na-:ančen z dolgoletno prakso, želi stalnega nameščenja kjerkoli. Tudi za 1 nekaj ur dnevno, j Gospodarska podjetja leot: trgovine, industrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno In uspešno. Informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih znamkah: Poslovnica Pavle-kovič — Zagreb — Ilira i ". Hranilnehnjižice - Predpogoj samo solidne in boljše firme. Cenj. ponudbe pod »Sigurnost 251« na upravo lista. prodate ali kupile , najbolje potom ; moje pisarne. So-j lidno poslovanje. Priložite znamko! Rudolf Zorc, Ljnb-i Ijnna, Gledališka ulica 12, Tel. 38-10 STEMTti Piti VSEM, LE NE Piti ZlHtAVJL! ZDRAVJE JE PRVO IN GLAVNO! POLEG TEGA BOLNIK, ČEPRAV MALO RABI, MNOGO STANE NAJBOLJŠA IN NAJBOLJ ZDR \V\ VOD X VAM OHRANJA ZDRAVJE IN DVIGA ŽIVLJENSKO MOC ! Razglas va,-siv,, .Maribor razpisuje za zgradbo nove deške meščanske in dekliške narodne sole v Magdalenakem predmestju sledeča dela: 1.) Mizarska dela . . . , . 2.) Centralna kurjava Din 836.482.50 Din 762.200.0(1 3.) Inštalacija vodovoda s sanitetno opremo . Din 129.191.50 Ponudbe sc morajo oddati v sredo, dne 11. HI. 1936. med 10. In 11. uro v roke predsednika licitacijske komisije na mestnem poglavarstvu Maribor Rotovški trg. Ponudbe morajo biti zapečatene ter kolekovane po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, »Službene novinci br. <0-XXIX z dne 26. III. 1932. Kavcija v iznosu 5 % od uradno proračunjene vsote se mora vložiti pri mestni blagajni mariborski in sicer v vrednotah, ki jih sprejme mestna blagajna. Kavcija se mora vložiti do 10 ure dne 11. III. 1936. Ponudbe naj se predložijo v obliki v % izraženega popusta na uradne proračune. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo na mestnem gradbenem uradu, II, nadstropje, soba št. 2. MARIBOR, dne 29. februarja 1936. »H. JUVAN I. r. Xi’ Predsednik: Izdajatelj: Josip Er. Knaftlč. Prednik: Milan Žadu ek -'"'»codua tiskarno d. d. kot tiskurnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.