—    259   —
Novičar iz slovanskih krajev.
Xp. Iz Ormo&a na Štajarskem. Dragi čita-telji 53Novic", kterih eerca je žalostni pogled na pogo-riša in po toči poškodovane zemljiša že mnogokrat milo presunil, radujte se tudi enkrat nad veselim ogledom, kterega čem danes pred vašimi očmi razprostiti, — spremite me v ti namen na visočino, kjer cerkvica sv. device Marie v Jeruzalemu stoji, od kodar se nam razgled odpre krog in krog po prelepih vinskih goricah biagodarjene Štajarske zemlje! Božji blagoslov vidite tu razlit po krasni deželi in napajalo se bo serce vaše radosti nad tolikšnim bogastvom, s kterim je blagodaril dobrotljivi Stvarnik tu zemljo slovensko.
Lutomerske gorice so konec sosednih Koroških gora tam, kjer se Mura in Drava ločite blizo meje treh kro-novin; polagama se gorice v ravnino poravnajo. Zna-menitiši višine so z žlahno terto — moslavcam — ovenčane, le stermine in doline so z lesom obrašene in so deloma pašniki, deloma polje.
Preden pa začnemo od tod ogledovati krasne gorice , ki pred nami kot morje razprostirane leže, moram povedati, kaj me je pripeljalo na ti rajski kraj.
V cerkvi sv. device Marie v Jeruzalemu, ki je podružnica fare Št. Miklavške, so obhajali 25. in 26. dan preteklega mesca gOOletno obletnico, odkar sta to cerkvico pobožni grajšinski oskerbnik gornje Radgone Ivan Drumplic in njegova žena Maria Salome zidati dala. Praznovanje slovesnega dneva povikšat, je privrelo iz 10 bližnjih fara v slovesnih procesijah nebrojno število pobožnih Slovencov, tako da se ne lažem, če rečem , da v nedeljo jih je bilo 10 do 12.000 na tem shodu, kteremu sim se tudi jez pridružil.
Ker se jih je od množin krajev doljnega Stajarja starih in mladih, premožnih in bolj revnih velika množica snidila, se je vidila narodska oprava (noša) in obnaša mnogokrajnih naših Slovencov, in tudi v tem obziru je bilo znamenito, ti dan med našem ljudstvom biti. Kar sim vidil, vam. dragi čitatelji, hočem ob kratkem popisati.
Ko so mladi, pa premožni Savničarji, Mor-ščanji in Lutomerčanji, visoke določne postave, s svitlimi čižmami. tanjkimi, belimi in širocimi bregu-šami, z enako kratko robačo, lepo pisanim perslikom, z jopo iz žlahnega suknja čez ramo, z zalimi cvetlicami okinčanim visocim klobukom gizdavo v narodski opravi stopali, se je prikazal tu in tam kak vincarski gizde-lin, scer le malo razločen od ravno popisane oprave, semtertje pa kakošen tak, kteremu se je vidilo, da je na Slovenca Nemec vcepljen; — stari možje teh krajev pa so koračili v dolzih čeruih kožuhih.  Podravci,
—   260   —
Haložani in Pesni čar ji, visoke postave in bolj suhega obraza, nosijo čez bele in daljši breguše tudi bolj dolge robače, včasih opasane, imajo rudeče ali modre perslike, in so mnogokrat tudi poleti v moder meten (Maotel) zaviti; sicer je njih oprava podobna tisti Sav-ničarjev; le bolj poštami izmed njih nosijo dolg bel kožuh ali moder meten , in čez-nj rudeče-premast kanjer (torbo). Bolj revni, sosebno revni vincarji so v gaba-nico, ženske pa v veliko belo rjuho zavite. Dekleta nosijo večidel čižme, nektere tudi vezivne solne, kratke pa kot sneg bele rokavce, okoli vrata in čez persi zal svilen robec, na glavi belo pečo, pisano janko (Kittel) s černim predpertom iz tibeta; nektere imajo poletčeno (Spenser); ktera je pa bolj živa , je pa nima, v roci imajo čeden robec z molitvinimi bukvami in pa pogačo. Nekako štimano vidiš fanta s svojo deklino k štantu iti, kjer sterdenico prodajajo; on medu kupi, ona pa pogače da; v pogači skuša eno dekle drugo prekositi. Ples v kaki gostivnici sklene večkrat praznični shod, kjer se raduje vse zidane volje, in se tudi rado prepeva.
(Dalje sledi.)
Iz slovenskih Goric 7. augusta. J. Št. Pesnica je potok , kteri skoz cele slovenske gorice zlo po vanj-kih teče, in če tedaj le malo dalje dežuje, prek gre, kermo zablati in veliko škodo dela. Že leta 1833 so se neki bolje pametni možje snidili, da bi bili ti potok zravnali, pa večina ni pripustila; leta 1838, 1840 in 1842 jih po povelji Mariborskega okrajnega poglavarstva Hrastovška gospodska pokliče, da bi se zavoljo ravnanja Pesnice pogodili, ali vse besede, da bi se koristi te na-redbe previžali, so bile zgubljene. Lansko leto, ker je zmirom deževalo, je Pesnica več kot petkrat prek šla in je seno in otavo zablatila; okrožno poglavarstvo je na prošnjo Hrastovškega grajšaka sopet vse, kteri pri Pesnici travnike imajo, k pogodbi zavoljo zravnanja njenega toka povabilo , pa kakor poprejšnje leta je tudi letos vse zastonj bilo! Spet je večina nasprotovala, češ 55ker Pesnica že več sto let tak teče, naj še zdaj pri starem ostane la Jeli ni žalostno, da ljudje svojega lastnega dobička ne spoznajo in to v enem naj bolje rodovitnih krajev štajarske zemlje, ker je ljudstvo zategavoljo tak prebrisano , da neka malo nemškutariti zna. „Nemšku-tariti" pravim, ker nas vsakdauja skušnja uči, da veči del naših županijskih predstojnikov raji smešno po nemško pisari, kot da bi pisalo dobro po domače. V pričo tega vam podam spis od enega predstojnika, ki zna prav dobro slovensko, takole pa nemško pisati: „Ih „beliliige das er shon kon Heuraten, mir wisen nihts „von im , ober er Kort nit meine Gmeine k zu sondern „deine". Sam Bog ga zastopi! Ce že kdo po nemško piše, ki nemško zna, in piše takemu, ki nemško ume, naj že piše, ako mu je drago; če pa človek piše, ki jezika ne ume in njegovega pisanja tudi nihče ne razume, se mi zdi kakor da bi zajca k bobnu postavil. Naj dela vsak le kar zna, in ne bodimo mojstri skazi, kjer zamoremo biti pošteni mojstri!
Iz Nemškevasi poleg Kerškiga. Sterni se je pri nas malo naželo, to de dobro pleuja, — merve smo veliko manj od lani dobili, otave pa še manj pričakujemo, ker nas suša stiska. — Bob je slab, fižol malo boljši, koruza lepo kaže, krompir je dozdaj zdrav in že debel, jabelk bo malo, bolj obilno hrušek, breskev in sliv. Nogradi obetajo obilniga in dobriga pridelka, — Bog nas le obvari pred hudo uro! Z Bogam!   J.K.
Iz Bosne se piše: Jukiča so spustili, to je gotovo. Morali so ga v Rim izročiti. Zdi se, da se ima zahvaliti za svoje oprostenje prošnji mnogoupljivih mož, in turški oblastniki, ki so ga dolžili, da je v puntarskih
dogodbah zapleten, so osramoteni, ker krivemu se ne da svobode. Kako trinoštvo v Bosni vlada, naj sledeča dogodba dokaže: pervi denarstveni tajnik v Bosni se je moral odstaviti, ker je, komaj 18 mescov v službi, že 80.000 piastrov v svoj žep privabiti vedil. — Na resno pritožbo austrianskega iu ruskega kabineta, da se s kristjani tako trinožno ravna, je te dni dospela nota od Sultana , v kterej obljubi, da bo skerbel, da se zanaprej kristjanom ne bode krivica godila. Da bi Bog dal, da bi res bilo!