Izpred upravnega sodišča. 157
Izpred upravnega sodišča.
Za pristojbinsko olajšavo pri konverziji denarne terjatve po zmislu §-a 2. št. 2 zakona z dne 22. februarja 1907, drž. zak. št. 49 treba, da 6-letna neodpovedljivost prvega posojila velja
za obe stranki.
Z razsodbo od 10. novembra 1914 štev. 10.912 je c. kr. upravno sodišče zavrnilo pritožbo Hranilnice/1 proti odločbi. C. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko.
Razlogi.
O priliki preizkušnje glede konverzijskih pristojbin pri Hranilnici A se je ugotovilo, da uporabljene pristojbinske olajšave v zmislu konverzijskega zakona z dne 22. februarja 1907, drž. zak. štev. 49 v več slučajih niso bile opravičene. Na podlagi dotičnih izvidov so se potem predpisale lestviške pristojbine (brez kazenskega poviška).
V vseh predmetnih konverzijskih slučajih je revizija odrekla uporabljene olajšave, ker se je glasom konverzijskih zadolžnic zavezal samo dolžnik, da ne odpove 6 let konvertovane glavnice, dočim si je hranilnica A kot upnica nepogojno in neomejeno pridržala poluletno odpoved v zmislu svojega poslovnika (statuta) in se tej po poslovniku ji res pristoječi odpovedni pravici ni izrecno odrekla za dobo 6 let.
158 Izpred upravnega sodišča.
Rekurz zoper tozadevni pristojbinski predpis je c. kr. fin. ravnateljstvo v Ljubljani zavrnilo, kajti konverzijske olajšave v zmislu § 2. štev. 2 zakona 22. februarja 1907, drž. zak. štev. 49 so dopustne samo tedaj, kadar je v zadolžnici izrecno pogojeno, da rok za poplačilo novega posojila ni določen pod 6 let — ne-kvarno določbi § 5. konv. z., to je nekvarno zapadnim in odpovednim pridržkom, ustanovljenim za določene slučaje v poslovniku. V pričujočih konverzijskih slučajih pa je Hranilnica A upravičena, odpovedati posojilo tudi pred pretekom 6 let brez vseh ozirov, namreč odpovedati ga brezpogojno in ne glede na to, ali se pripetž določeni dogodki in dejstva.
Zoper to odločbo uveljavljajo izvajanja pritožbe, da se § 5. konverz. zakona ne nanaša samo na nekatere odpovedne pridržke, ampak ustreza svojemu smotru le tedaj, ako se umeva pod odpovednim pridržkom regulativnih hranilnic poslovniška, ne vsakokratna (poljubna) poluletna odpoved.
To izhaja domnevno iz točke 2. §-a 2. prvega konverzij-skega zakona z dne 9. marca 1889, drž. zak. štev. 40, iz §-a 5. izvedbene naredbe od 17. marca 1889, drž. zak. štev. 31 in od 19. junija 1892, drž. zak. štev. 22. Tudi v teh predpisih ustanovljeni pravni položaj ne pozna nobenih odpovednih omejitev na določene slučaje, ampak daje regulativnim hranilnicam pravico poslovniškega odpovednega pridržka povsem splošno.
Konverzijski zakon iz leta 1907. pa nikakor ni poslabšal prejšnjega položaja, marveč je donesel olajšavo v tem oziru, da se je v §-u 5. izvedbene naredbe iz leta 1889. navedena izjema naposled sprejela v besedilo zakona.
Upravno sodišče pritožbe ni smatralo za utemeljeno, in se je držalo uvaževanj, izrečenih v odločbi z dne 20. aprila 1911 štev. 4398, B. 8223.
V tej odločbi je upravno sodišče izvajalo, da so po jasnem besedilu §-a 2. štev. 2 zakona iz leta 1907. dovoljene konverzijske olajšave le takrat, kadar je v zadolžnici izrecno pogojeno, da se rok za poravnanje posojila, nekvarno določbi prvega odstavka §-a 5. istega konv. zak. ne določa pod 6 let.
Dogovor, da je zavod upravičen vsak čas, tudi pred pretekom 6 let in nepogojno ter ne glede na nastop določenih dogodkov ali dejstev odpovedati glavnico, stoji v nasprotju z
Književna poročila. 159
zahtevanim dogovorom po zmislu §-a 2. štev. 2 konv. zak. iz leta 1907.
Nesporno pa vsebujejo predmetne zadolžnice zgol določbo, da se le dolžnik v zmislu konverzijskega zakona odreka pravici, pred pretekom 6 let glavnico bodisi odpovedati, bodisi poravnati, da je pa nasprotno upnici pridržana pravica do vsakokratne poslovniške odpovedi, in po poslovniku pristoja pritožnici A pravica, da sme odpovedati glavnico poluletno (§ 2!.); torej pravica odpovedi pred pretekom 6 let brez vsakega ozira, nepogojno brez vsake omejitve in ne glede na to, ali dolžnik izpolnjuje svoje obveznosti ali ne.
Nasproti zaključkom, izhajajočim iz jasnega besedila §-a 2. štev. 2 so torej izvajanja pritožbe, ki slone na zatrjevanem (starem) pravnem položaju, brez pomena in je bilo torej zavrniti neutemeljeno pritožbo.
_____ Dr. Fr. Moliorič.
Književna poročila.
Die Kriegschaden und deren Vergiitung nach dem oesterreichischen und deutschen Recht. Von dr. Demeter Koropatnicki, Ratssecretar des k. k. Obersten Gericlits- und Kassationsliofes. Wien 1915. Verlag von Breitenstein. Ta času primerna knjiga se bavi prvič sistematično z vprašanjem, ali naj država povrne škodo, \A nastane vsled vojne, in v katerem obsegu. Razlaga torej predvsem pojem vojne škode, njeno bistvo, podstavo in obseg njenega javnopravnega povračila. Potem podaje vsebino starejših javnopravnih določil o povračilu vojne škode, tako v Avstriji in v Nemčiji zlasti 1. 1871. Za prakso je prevažno, da so nadalje priobčeni sedaj veljavni predpisi o tem povračilu v Avstriji in Nemčiji. Posebno poglavje govori tudi o dotičnih mednarodnih določilih, drugo še o pristojnosti oblastev za rešitev takšnih odškodninskih zahtev. Zlasti onim oškodovancem, ki stanujejo v ogroženih krajih, bo ta knjiga dobro došla. Cena jej je K 2 40, za naročnike „Gerichtshalle", v kateri je bila ta razprava deloma priobčena, pa K 1'60.