^ 'iu ; sßCvr-m Čiji C, /0 (AsSKJ Z^-.dtu. xa ZtSi. Wmmrnmemm gteYilfe* mmmm 60 vinarjev* M'lijfei türi M» Šteta: teo I i K 58*— i i I SM'—* 83*— 8 » iMe lii.- Telefon §t 2» STEAZA Se®d¥i«ii prilliceli Usi u® slivenske Ijödslv©. Srsssratl all es računajo po K IM od enoreds« j “* piri večkratnih — popuši ,*Straža“ izhaja t deijek, sredo tet petek Rokopisi se ne waémjo; Z uredništvom se mor« govoriti vsak da» oi 1L do 12. ur« dopoldne. m itOTiifei. Maribor, im 17. decembra 11)20. Letnik XII. „Umrl je mož !“ iDr. 'Anion Mahnič.) „Umrl je mož! Kje tak je še med .nami kot on, ki spi v prezgodnji groba jami ? S, Gregorič. Umrl je mož, ki je globoko zarezal v zgodovino naše najnovejše dobe. Druge velike može sodobniki ©bčudujejo, proslovljajo, jih skušajo posnemati . , m • njega smo preživljali ! Kdor hoče razumeti njegov po men, se mora zamisliti nazaj v prve letnike „Rimskega Katolika,“ — v one tajne kroge slovenske mladine, ki ga je pričakovala z nestrpnostjo, požirala z pože-liivostjo, prebavljala duševno, se ob njem prerajala idejno. Treba si je predstaviti ono mračno in pusto dobo, ki je zavladala v Sloveniji pred „Rimskim Ka tolikom.“ Prva doba narodnega navdušenja je izkipe-vala v zadnjih pojemih in kar je ustvarila, je zamiralo. Čitalnice so večinoma zaspale popolnoma, k večjemu je bil edini njihov znak življenja — predpustni ples. Spomin na tabore je ugasnil, Sokol je živel v predpustnih maškeradah ali v skupnem nastopu to -varišev ob priliki pogreba „odličnega sobrata“. Politično delo je zaspalo pod imenom „sloge“. K večje -mu tu in tam kakšna narodna veselica z ginljivim go vorom sestavljenim iz stereotipnih fraz. Poslanca je videlo liudstvo k večjemu ob priliki volitev, ob narodni meji smo nazadovali trajno, za socijalno vpraša uje smo bili popolnoma brez razumevanja. V slovstvu je še vladal plitvi duh. Sirdar jev — lep jezik, omled na fraza, nekoliko igranja na živcih — brez globo -kosti misli, brez stalnosti načel in razumevanja za socijalne razmere. Podlago mu je tvorila filozofija Sehoppenhauer-a zabeljena z umetno sentimentalno -šijo. Zavladala je v resnici praznota na vseh poljih, mrtvilo duhov, neka duhomorna soparica. Mladina je to čutila, hotela je nekaj novega, krepkega, želela je boja, ki bi izčistil to ozračje. Takrat je prišel Mahnič s svojim „Rimskim Katolikom“. To je bil v resinici revolueijen pojav. Takega pisanja dotlej naše slovstvo ni poznalo. Stavki neizpiljeni, robati, trditve suhe in krepke, jasne in precizirane . Ze sam slog in jezik je obračal nase pozornost. Nič sentimalnosfi, nobene umetnosti, govoril je trd razum pero je pisalo naravnost, kakor je prihajalo iz notranjosti" Mladina, celo mladi dijaki prvošolci, so „Rimski katolik“ kar požirali. Razumeli niso vsega, mno_ gi komaj neznaten del, a čutila so, da je tukaj ojstri-«a razuma, globokost misli, začutili so vihar, ki prihaja čistit ozračje. Tvorili so se mali tajni krožki , kjer se Je čital „Rimski katolik“ in razpravljalo nad njegovimi članki. Razvilo se je skoraj kot neko tajno zarotniško gibanje — „Rimski katolik“ je veljal za političen list in je bil mladini strogo prepovedan . Preganjanje nasprotnikov je pa toliko bolj razvnemalo dijake. „Rimski Katolik“ je padel kot tresk v našo slovstveno kritiko, To je bila prva stvarna, na globo -kih načelih oprta, logično izpeljana kritika. Bila je včasih trda, tudi enostranska, ker .je pisatelju pri -raanjkovalo umetniškega čustvovanja, toda govorila te s klenim razumom in logično jasnostjo. Napačna trditev je, da je Gregorčiča ubil Mahnjič. Ubij ga je Stritar s svojo sentimentalno filozofijo. Rušiti je pričel temelje dosedanjega'političnega delovanja, pripravljati tla novi politiki, oprti na načela. Pričel se je strankarski boj, o katerem se je izreklo toliko obžalovanja,, toda ta boj je tudi izčistil, vzbudil nove sile, odprl na široko tok političnega življenja. Vprašajmo se: ali bi bila boljša stara stagnacija, kakor pa razmah novega življenja, četudi je boj' zahteval žrtve ? Mahničeva krivda qi, če se ni tudi na liberalni strani vzbudilo toliko življenja in nova doba ni porodila velikih mož, kakor na' kaitoJjpki! Začelo se je živahno društveno gibanje, pod vplivom katoliške organizacije so se pričele gibati tudi nasprotne, celo čitalnice so se pričele buditi iz spanja, Sokol se je pričel dramiti, ko Se je razvil Orel. Mahnič je ustanovitelj nove dobe med Slovenci, mož, s katerim pričenja naša kulturna in politična zgodovina novo poglavje. Mahnič je postal škof na Krku, poprej tako razkričani brezdomovinec“* sovražnik vsakega narod -uosfnega vprašanja —■ kakor so ga obrekovali, je postal narodni prvoboritelj, stopil je v ospredje boja za slovansko bogoslužje. Domovina ga Je izgubila iz -pred oči, začelo se je še drugo poglavje njegovega delovanja, boja za narodnost in za narodno bogosla ž je. Nastala je Jugoslavija, njegovo škofijo so zasedli Italijani. Poprej razkričani ,,avstrijakant“, je pu stal sedaj mučenik Jugoslavije. Lahi so ga odpeljan v Italijo, iz ječe je moral v pregnanstvo, umrl je v revščini in v pregnanstvu- kot' mučenik našega naroda in države. Najlepše zadoščenje za vse klevete v prvi dobi njegovega delovanja si je dal sam. Et semen'vestrum maneat“ -- seme, katero sto sejali, ostane — pravi sveto pismo. Tudi med našim narodom bo ostalo, trajno klilo in rodilo sadove seme, •katero je sejal blagopokojni dr. Anton Mahnič. Z odprtim yizirjem. Boj se je razvil na celi črti. Ponosni stopamo v ta boj in z odprtim vizirjem. Brez ozira na to, da nas napada leva in desna, ostanemo zvesti bojnemu klicu po slovenski avtonomiji, katere ne izdamo nikdar, najmanj pa nazadnjaškemu centralizmu na ljubo. Dr, Korošec je demisijoniral, izvedli so n’eizogib- j no konsekvenco naši poverjeniki v deželni vladi, njim na čelu dr. Drejo. Bila je taktika, ki, nas je silila k temu; nismo se pa motili v svojih kalkulacijah, da bodo nasprotniki identificirali opozicijom alno taktiko naše stranke z rušenjem države. Sofisti, ki so vzeli ..državotvornost“ v zakup, nam predbacivajo golo re-publikanstvo, ker smo zavzeli stališče, da naj ‘tudi republikanec soodločuje pri fundamentalni zakonodaji. Ker to poleno ne zadostuje, nam očitajo avstrija-kansivo in pozabljajo, da ima ravno naša stranka največje zasluge za jedinstvo troiraenega naroda. Kje rte bili takrat, demokratski levi, ko sta Korošec in Stanek v usodepolnih dnevih 1918» leta polagala uni-čajoče mine pod življenjatrudhp monarhijo Habsburžanov ? ! Kateri izmed vaših prvakov je bil tako drzen, da bi bil igral v tistih dnevih na vodilnem mestu očitno vlogo avstrijskega veleizdajalca? Izgovor z dobrovoljni je slab: dobrovoljac še ni politik, najmanj po vodilni. Bodite uverjoni, da smo pripravljeni na vse napade, ki si jih je in si jih še bo dovolilo liberalno časopisje. Ako stopamo danes vnajstrožjo opozicijo, je to naša stvar. Ljudstvo ni poverilo mandatov našim poslancem za to, da podpirajo centralistične težnje „vladnih strank“, temveč radi tega, da mu izposlujejo ono, kar je zarisano v programu stran kc. Ako so se naši poslanci izjavili proti Markovi’ čevemu ustavnem načrtu, je bila to sveta njihova dolžnost; nihče ne zamore zahtevati od zastopnikov, kojih temelji so na modernih nafcoijìh ojsocijaB&an/u, dal odobrijo načrt ustave, ki je sramota za moderno 20. sto-ietje in posebej za one, ki so delovali pri redakciji te ga reakcijonarnega nestvora. To ni boj proti državi, proti jedinstvu troimenega naroda, kar dela sedaj naša stranka. Ona Se bori upravičeno proti perverznim aspiracijam zbesnelih zagovornikov centralist enega liberalizma, ki hoče našo ožjo domovino degradirati na kolonijo; ponosni smo lahko, da se ne Klonimo nobeni siti. Delali srno pred ‘28. novembrom za avtonomijo; to delo bomo nadaljevali v konštituanti, Socijalisti so šarili pred 28. novembrom s praznimi frazami o republiki, v konštituanti pa glasujejo že ob prvi pri tiki z buržoazijo in so voljni prisegati kralju brez pridržka, Ali bodo s tem zadovoljni njihovi voltici, je druga stvar. Tega naša stranka ne pozna. Naši poslanci imajo nalogo, da se borijo z všemi razpoložljivimi sredstvi za dosego slovenske avtonomije, kakor smo jo začrtali v volilnem programu. Poverjena jim je naloga, da gredo brezpogojno* v boj, Ako podležejo ne bodo krivi oni, temveč vpliv in moč številnih na-sprótnikov. Našo vrste so sklenjene ih odločne. Raz-merno največji del slovenskega ljudstva stoji za na -im. Zavedamo se velikih naporov, ki nas še čakajo; stali bomo neomajeuo na braniku za slovensko neodvisnost, ki nas bo vodila v bodočih bojih kot svetla zvezda. Z odprtim vizirjem, z zaupanjem v zmago, stopamo v ta pomembni in zgodovinski boj. Bivši minister dr. ICramar pred poroto. Maribor, 16. decembra 1920. Minister toži „Stražo“. -Pravica-je. govorila! Pravica je izrekla svojo obsodbo nad demokrati-izvozničarji ! V četrtek, 16. de eembra je stal odgovorni urednik „Straže“,, g. V. Slu pan pred mariborsko poroto. Tožil ga je bivši, trgo -vinski minister in sedanji glavni urednik dr. Žerjavovega „Jutra“, dr, Albert Kramer. Gospod liberalni mladin dr. Kramer se je čutil užaljenega .radi, naslednja dnevne vesti v št. 93 lista „Straže“ z dne 23. avgusta 1920: „Stražina“ notica, M je užalila ministra. „Edinost slov. de m o k rali o v. Ko je še paševal politični agromerkor dr. Žerjav, je rešila beograjska vlada našo valueto v razmerju 1:4. G, tedajni deželni paša Žerjav je grozil z ječo in verigami vsakemu, ki bi se dr- | ranil kritično dotakniti te valutne rešitve. Mia- | di g. dr. Grega se je s časom streznil in spo- | • znal svoj greh. Vso liberalno časopisje je kar | I : čez noč presedlalo in začelo ostro napadati kon- ; i- čnoveljavno valutno reši tov v razmerju 1:4, Se- j daj pa so demokrati (znani izvozničarji a-la dok | (Poročilo iz mariborske porotne dvorane.) tor Kramer, ki bo sedaj izdajal „Jutro“, vemo iz kakšnega, fonda) sami zahtevali kot pogoj za vstop v vlado prosti izvoz. Slovenski liberalni mladini, ki, M radi financirali potom izvoznic nova lista „Jutro“ in mariborski „Tabor“, so za prosti izvoz, g. Tavčar pa pobija mladinsko-izvozno politiko v „Narodu“ na, vso moč (kar ima prav, ker je treznomisleč). Pri pogledu na to kapitalistično vojsko liberalcev jim svetuje -mo, naj kombinirajo „Jutro“ in „Tabor“ v že nameravani „Večer“, ker notranji razdvoj de -mokratov že res kriči v svet o političnem večeru slovenskega liberalizma. Tako je ujedinjenje našega demokratizma!“ Začetek porotne razprave. Točno ob 9. uri je otvoril razpravo predsednik sodnega dvora, deželno sodni svetnik dr. Fran Pi -ekler. V senatu sta bila dež. sod. svet. Fran Posega kn okrajni sodnik dr. Jos. Tombak. Tožitelj, bivši minister dr. Kramer je 'dospel v sodno dvorano s svojim zastopnikom dr. Fr. Li polhom, Dr. Kramer se »e vsedel na sedež državnega* pravdnika.- Obtoženca V. Stupana je zastopal odvetnik dr. Josip Leskovar. Porotniki. Kot porotniki so bili izžrebani naslednji gg.: Trgovec Vid Murko iz Maribora; kipar Ivan Hojs iz Maribora; posestnik in trgovec Franc Skrbinšek iz Sel pri Ptuju ; Alojzij Peklar, zidarski mojster v Krčevini pri Mariboru; Jos. Serec, trgovec v Mariboru ; Leopold Supanec, krojaški mojster v Mariboru Alojzij Solar, posestnik v Staršah pri St« Janžu na Dravskem polju; trgovec Josip Fauland v Ptuju, trgovec Karol Sima v Peklu pri Poljčanah; posestnik kudo vik Fluher v Strihovou pri Si, liju v Slov. gor.;; posestnik Jožef Horvat v Bunčanih pri Ljutomeru in posestnik Mirko Bauman v St. liju v Slov. goricah. Minister dr. Kramer se brani izvozničarstva. Prič ni predlagala nobena stranka. Po preči -tanju obtožnice je dr. Lipoid predlagal, naj se rekvirira nek kazenski akt zoper Stupana in da se naj obravnava preloži v svrho zaslišanja prič. ministra Da Vidoviča, dr. Slokarja in drugih. Sodni dvor je ta predlog zavrnil. Na to se dvignil tožitelj, bivši minister dr. Kramer, da začne svoj obrambni govor. Bied, prepadlega obrazv, tresoč se je začel govoriti, da* stepe raz svo;e bivše ministrske suknje očitek „izvozničar.“ Ko je videl, da govor v obliki p rosni.v ni imel na treznomisleče g. porotnike nobenega vpliva, je udaril na demagoško struno. Roko je polagal ves čas svojega govora na svoja prsa in skušal do- kazati, kakor na kakem volilnem shodu, glejte: našem izvozničar. Nastop Kraraarjevega zastopnika.. Za dr. Kramerjem je nastopil dr, Lipold. Mož j ju imel sreče. Njegov govor očividno ni napravil nor | benega utiša ne na občinstvo in ne na porotno klop, f kajti slabih stvari, kakor je izvozničarstvo, ne more j uspešno zagovarjati niti najboljši advokat, še manj i pa advokat zmernih zmožnosti, kakor je bil dr. Kra- « merjev zastopnik. Izboren nastop zagovornika dr. Leskovarja. Nato dobi besedo obtožencev zagovornik odvet- \ nifc dr. Josip Leskovar. S prirojeno mu mirnostjo je \ dr. Leskovar porotnikom razjasnil pravi smisel be - | sede „izvozničar.“ ,V demokratski stranki sta dve | struji: dr. Tavčar, voditelj demokratskih starinov, je I proti izvozničarski politiki mladinov, ki stojijo pod ko- | mando dr. Grega Žerjava. Mladini hočejo koncentri- f rati vso izvozno jugoslovansko trgovino okrog vojno- j dobičkarskih bank in židovskih družb. Izločiti hoče ; ta klika od pravice do izvoza naše zadnužniš.vo ter j srednje in malo trgovstvo. Izvozničarji dajejo svojim \ očetom-mladinom na razpolago, velik del dobička od I izvozničarske. veleobrti, da lahko s temi milijoni ku- j! pojejo tiskarne, ustanavljajo nove liste in plačujejo j volilne agitatorje. Izvozničarska trgovinska politika J 'demokratskih mladinov je sokriva neznosne draginje, j ker prodajajo banke in židovske družbe živila in dru- : ge življenske potrebščine ubogega ljudstva za ogrom- \ ne milijonske dobičke. In ker so ravno listi Slovens-; ; ko ljudske stranke ožigosali in obsojali, ter še obso- ! jajo ta koruptni sistem, ki so ga vpeljali demokrati i levega krila, ravno vsled tega so naperili ti ljudje \ tožbo za tožbo proti „Straži“, „Slov. Gospodarju“ in j drugim našim časopisom. Vse to s prozornim name- ■ nom, da bi s tožbami uničili liste, ki se zavzemajo za j koristi ljudstva. Dr. Leskovar je govoril prepričeval- j no, živo, mirno. Njegova izvajanja so napravila na j vse navzoče velik utis. Smelo lahko trdimo, da je dr. Leskovar eden najboljših odvetnikov v Mariboru, Priporočal je ob koncu svojega govora porotnikom, naj stavljeno glavno vprašanje zanikajo. Konec razprave. Po nekaterih' „popravkih“ dr. Kramerja in dr. Lipolda je predsednik dr. Pichler porotnikom še enkrat razjasnil celo zadevo. Porotnikom je bilo stavljeno samo glavno vprašanje, ali je obtoženec s citirano notico v „Straži“ žalil na časti zasebnega obtožitelja. Za, ministra samo dva glasova. Točno ob % 12. uri so se porotniki umaknili v svojo posvetovalnico. „Taborova“ poročevalca prof. [Voglar in novinar Pirc sta si gladila svoji bradi z upapolnim pričakovanjem zmage. Po polurnem presledku so se porotniki vrnili v porotno dvorano. Njihov predsednik, mariborski trgovec Serec, je naznanil, da so porotniki glavno in edino vprašanje zanikali z 10 proti 2 glasoma. „Straža“ oproščena. Predsednik dr. Pichler je nato naznanil obtožencu, da je oproščen. Bivši minister dr. Kramer je obso’en na plačilo vseh pravdnih stroškov. Ob %12. uri je bila razprava končana. Obtožencu in zagovorniku dr. Leskovarju je občinstvo izrekalo svoje veselje in čestitke. Demokratično izvozničarstvo je javnost obsodila pri volitvah, iz ljudstva izbrani sodniki pa. v sodni dvorani. politični pregled. «Ingosiavija. N a j v e č j e zanimanje kažejo naši beograjski politični krogi za sestavo nove vlade. Regent sam je ponudil mandat za sestav nove vlade Pašiču. Pašič bo sedaj predvsem poizvedoval pri raznih stran kah in klubih o njih mnenju glede vlade in bo sporočil končni rezultat dvoru. Pašiču poverjeni mandat je toraj predvsem informativnega značaja in bodo nie -gova pogajanja, kakor dokazano že iz izkušnje, trajala gotovo dalje časa. Uradna pogajanja za sestavo nove via de se še niso začela, vendar prevladuje mnenje, da pridejo glede nove vlade v poštev: radikalci in demokrate To kombinirano vladno strujo bodo gotovo podpirali zemljoradnik! in narodni socijalei, o zadržanju parlamentarne zajednice glede vprašanja nove vlade pa se še ne ve nič kaj pozitivnega. Pri vprašanju sestave nove vlade stopajo med radikali od dne do dne jasneje na dan dve nasprotujoči si struji. Prva struja, je za zvezo z demokrati in jo vodijo dr. Vesnič, Trifkovič ih dr. Laza Markovič, ki so itak bolj demokrati kot pa radi -kali, druga struja, katero vodi Protič, pa se je postavila na stališče, da se je treba glede pogajanj za novo vlado iskati stika z bivšo parlamentarno zajednico. V obče pa vlada med radikali in demokrati mnenje, da treba ustvariti močno novo vlado in da treba razne politične stranke sporazumeti glede oktroiranja začasnega poslovnika, ustave in zakonodajne kompetence konšttuante. Pašič je že ko n ! e r ir a 1 0 politični si -tuaoiji s predsednikom Jugoslovanskega kluba doktor Korošcem, ki je zagotovil Pašiču neomajeno stališče li uba z ozirom na avtonomijo pokrajin v zgodovin skih mej ali iu s pokrajinskim zborom, odgovornim po krajinski vladi in glede poslovnika. Jugoslovanski klub bo predložil Pašiču svoje politične zahteve in goslaviji izvesti pogoje rap allste pogodbe. j ' " i Madžarska. Madžarska vladna kriza je do dveh \ portfeljev rešena. Ostane starli kabinet, le dosedanji l finančni in notranji minister bosta zamenjena. Novim \ finančnim ministrom se imenuje Roland Hegeduš, zu- ; nanjim ministrom pa grof Stefan Rethlen. Celioslovaška. Stavka, katero so proglasili komunisti na j Češkem, postaja rasna. Poročila javljajo o več krva- jj I vih spopadih med nasilnimi komunisti, ki se utvar- j jajo s plenitvijo in nasilnostim napram javni oblasti, I in četam, ki branijo javna poslopja. V Brnu n, pr. je j bilo 5 oseb ubitih, 23 pa ranjenih,. V Goedingu so ko I munisti pretepli okrajnega glavarja, plenili po mestu j I in razorožili nekaj vojaštva ter orožništva. Na po- » moč prihitelo vojaštvo jerazgnalo komunistično sodr- \ go s streli, od katerih je bilo več komunistov težko ] t ter lahko ranjenih.; C-rška. G r g k i kralj Konstantin je dospel s svojim j dvorom iz Svice v Benetke. Kralja spremlja kraljica j : Olga' ter kraljevič Pavel. Iz Benetk se odpelje Kon- j Stan tin v Pirej. Časnikarska poročila javljajo, da se ; namerava Konstantin koj po zopetnem prevzetju p re- j stola istemu odpovedati, da tem potom dokaže ententi, j ■ da se prestolu odpoveduje prostovoljno. i politična poročila. ! Demisija ‘SLS poverjenikov sprejeta. Demisija naše pokrajinske vlade je v Beogradu sprejeta in i jo sporočil notranji minister dr. Draškovič dr. Brej-1 cu, da je razrešen poslov on. kot predsednik deželne i v jade, dr. Verstovšek, Sernec in Jan svouh poslov I kot poverieniki. Ministrski svet je poveril vods'vo do--I želne vlade in predsedništvo do nadaljnega. vsoučili-! škemu profesorju dr. L. Pitamicu in odredil, da vr-' šijo posle odstopivših poverjenikov po činu najstarejši uradniki dotičnih resortov: uk in bogočastje vladni svetnik dr. Fran Skaberne, javna dela ihženet* A. Klinar, kmetijstvo dvorni svetnik dr. Ivan Vrtačnik. Radi bi se pogajali z Radičem. — Pred dnevi je prinesel „Slovenski Narod“ članek, v katerem za-, govarja pogajanja z Radičem in se trudi dokazati, da ie Radič v svo:em govoru pusti vrata za pogajanja ; odprta- Tudi vsi drugi demokratski listi, zlasti pa za grebški, so takoj po shodu Radičeve stranke ' presojali njegov govor zelo ugodno ter s'e z vso silo trudili dokazati, da sev je z Radičem treba pogajali in da njegov govor pušča pogajanjem prosto pot. Razumemo, da utripi'e mnogim gospodom ,od JDS neka po sebna žilica za Radiča. Saj je Stipica Radič tovariš od nekda> sodelovac, deloma sošolec gospodov, kakor dr. Lorkovič, dr. Marjanovič,, dr. Papratovič, P ribičevi č in drugih, ki so nekoč započeli skupno pokret srbohrvatske omladine, a. so se pozneje razšli po različnih potih in igrajo sedaj odlične vloge pri demokrat h in pri zajedničarjih. K Radiču jih bodo vlekti Še stari spomini. Znano je pa tudi, da je Radič na Hrvatskem najnevarnejši nasprotnik ljudske stranke P ii da on najbolj učinkovito in dosledno izpodkopuje vpliv duhovščine v javnost'. Tudi njegov protikleri-kaJizem bo vzrpk, mnogih simpatij različnih „svobodomiselnih“ krogov, ki bi radi ž njim navezali stike. ' Zelja si-orazuma z Rnd;čem mora izvirati bolj. iz sr-čne želje niegov.ih .bivših tovarišev in pa nekaterih I apriorističnih svobpdpnuseloev, kakor pa iz treznega razuma. Radič m je res izražal precej širokopotezno m mnoga - njegova jayaianja pripuščajo razl čna tol-" , raaSenJa, res ja, da je sam naglasil pripravljenost za pogajanja, toda dvoje misli je pribil ponovno £n z neko brutalno brezozirnostjo : neutralno hrvatsko repu-» bliko in odklonitev konštituante. Pogajati se torej more samo z zastopniki različnih drugih republik, M te se ustanovile v mednarodnih mejah južnih Slovenov, Ustanovite najprej take republike, potem se zamarate- Ž njimi.pogajati. Konštituanta ki bi sprejela njegove predloge, bi prenehala biti konštituanta, bila te samo zastopstvo strank, ki bi se posvetovalo, kako n-stanoviti zvezo republik južnih Slovenov, Radič nuj poizkusi uveljaviti svoj program, prevzame naj upravo in izvršilno oblast, če more. Tu je boj dveh sài in Radičeva ne bo močnejša: Narodni klub. Predsednikom Narodnega kluba je bil izvoljen dr. Drinkovič, podpredsednikom dok» >or Qjuro Šurmin, tajnikom pa dr. Petričič*. Klub bo postal sestavni del one skupine^ ki se bo zavzemala za decentralizacijo države- Ako bi se tak blok ne mogel ustvariti, bodo podpirali avtonomiste. Dr. Grega Žerjav in njegov volilni iermau u-radnikom. Tik pred volitvami je izdal dr. Grega Žerjav na vse državne uradnike povelje, da morajo glasovati za listo JDS. V tem Jermanu pravi dr. Grega, da vodi JDS natančno evidenco vseh uradnikov, in da bo v vsakem kraju vodila JDS tudi seznam ti-» stih nezvestih ji uradnikov, ki bi volili s kako drugo stranko.' Taki grešniki potem nimajo pričakovati prav nobene milosti, ko grč za boljša mesta in za a-vanžma, Ali to ni korupcija? Ali pri takih razmerah še moremo kaj dati na nepristranost JDS uradnikov?. Ce poverjenik za pravosodstvo daje svojim podložnim taka korupina navodila ozir. povelja, no, daleč smo prišli v Jugoslaviji. To je korupcija najgrše vrste!! Srbsko republikanstvo. Da v Srbiji republi® kanstvo ni tako razvito, kot so to zatrjevali naši ne-» kateri listi, je sledeči'dokaz značilen: V požarevač-kem okrožju so dobili radikali 8008, demokrati 8006, republikanci pa komaj 450 glasov, čeprav je kandidiral na listi republikancev sam Ljubomir Stojanom vič, ki je bil kot radikalec, v prejšnjih volitvah vedno izvoljen z ogromno večino. Radičeve! v Beogradu. Pet delegatov Radičeve stranke se je odpeljalo na poziv politikov, ki so v ozki zvezi z Zemljoradničkom klubom, v Beograd. .VI Beogradu so jih sprejeli zelo koncilijantno. Demokrati proti dvodomnem sistemu. V ustavnem odseku Demokratskega kluba, ki je končal pred kratkim svoje delo, so odklonili dvozbornični sistem s 13 proti 2 glasoma. Demokrati so torej samo za en® zbornico. Pnevne vesti. Dr. Mahničev pogreb. Pogreb velikega Škof® se vrši v soboto ob 9 uri dopoldan. Sprevoda se udeleže številne korporacije iz Slovenije, med njimi:; SLS, kat, akad. društva, Orlovska zveza, Jugoslavs strok, zveza in razne druge korporacije, „Tabor“ = robat, ako čitamo to besedo nazaj.. Skrajno in nezaslišano robatost si je dovolil ta na-» redniškl revolver, ko je načorgal posmrtnico enemu najbolj zasluženih mož Slovenije dr. Ant. Mahniču« ; S pamfletom se ne bomo bavili natančneje, ker iju -j dje, ki kaj tacega pišejo o možu, ki leži že na mrfe-I vaškem odru so po dr. Koroščevem izreku : Lopovih j Pričakujemo, da bo tudi Reharja in Voglarja zadete» j kmalu ista usoda, kot Pirca, da namreč družba krog i „Tabora“ se sploh ne bo upala v javne lokale in.n® I ulico. Povišanje. Svoječasni pribočnik g. generala s Maistra, kapetan Fran Mulaček, je povišan v major-! ja kraljeve garde. Vrlemu Slovencu-narodnjaku čas-titamo! Zopet dve zmagi ■ Kmetske zveze. Pri volitvi jde-! legatov Kmet jske družbe za Veliki Kamen in Sram-j ije pri Brežicah so zmagali pristaši Kmetske zvezen Častno članstvo. Zveza prostovoljnih gasilnih j društev za celi ljutomerski politični okraj je fmeno-i vaip svojega ustanovitelja in dolgoletnega zvezinega j tajnika g. Josipa Karba, posestnika na Krapju, rali j n; ego vih zaslug pri gasilstvu v okraju svo'im čast-> nim članom. Vodstvo zveze je g. Karbu podelilo Ve-liko častno diplomo, katero je krasno izdelal domači j slikar g. Ceh iz Ljutomera. Strnišče pri Ptuju in Wranglova vojska. V Za-I greb je dospel iz Kotora del Wranglove armade 1500. , mož. Iz Zagreba so se odpeljali ti Wranglovci v Str-. nišče' pri Ptuju, kjer bodo nastanjeni v tamošnjih ba-? rakah. „Narod“ poroča, da bodo nadaljevali kadeti’ j Wranglove vojske v Strniščh svoje vojne študije. Iz R«ečiee ob Savinji nam pišejo : V Ameriki ja i mnogo tukajšnjih rojakov, ki so pridno pošiljali v» svojo domovino pisma z dolarji, katerih pa sorodniki niso vselej spre;elL Vsled zadnjih nečednih dogodkov na glavni pošti v Ljubljani glede amerikanskiK pisem, so začeli ljudje tudi tukaj tajinstveno šepetat^ Ali so tudi za Rečico šla amerikanska pisma z d© -lai*ji skoz Ljubljano ali morda še kje drugje smrdi po krivičnih dolarjih? — Reččki radovednež, j Igra v Brežicah ob Savi. Tukajšnje kat. slov* j izobraževalno društvo vprizori na Stefanovo fto je v; , nedeljo, dne 26. t. m.) dr. Krekovo veseloigro „Tri j sestre.“ Med odmori svira godba. Vse znanke in pri* j jatcl e našega društva od blizu in daleč, ki si žele o ! božičnih praznikih lepega razvedrila in nekoliko srčnega smeha, vabimo, da si ogledajo to igro v pravi obilnem številu. Ne bo jim žal. Na svidenjel Začetek ob .3. uri popoldne. Rodbinska tragedija. V Tešanovoih, Prekmurje, je ustrelil neki posestnik svoto 24 let staro žeti» i radi neznosnih medsebojnih odnošaiev. Oddal je na- »30 Miri.strele ter jo smrtno zadel v glavo. Nato je pobegnil; drugi dan se je javil sodišču, ki ga je oddalo v zapon. 'Hrratskt nemiri. Zagrebško državno pravdni-žlvo je dvignilo naknadno obtožbo proti 240 okriv-Ijencem v Sv. Ivanu Zelini radi plenjenja in ropanja. Izvedeniški!« članom ustavne komisije, ki »e že prvič zborovala v Beogradu dne 14. t. m., je imenovan od ministra za konstituanto dr. Tomljanovič. Taborišča za protidržavne elemente. Ministr -fvo za notranje zadeve je ustanovilo dva tabora za interniranje protidržavnih elementov. Prvo taborišče >e nahaja v Mostaru. V tem je internirano veliko šte v ilo revolucionarnih hujskačev, predvsem ruskih komunistov, M so agitirali v naši državi za komunizem. Tudi par rumunskih agitatorjev so vtjaknili v mostarsko taborišče. Drugo taborišče se nahaja v .Valjevu* Zdivjana mladina. Šolsko mladino so nemškutarji na Koroškem, osobito v Velikovcu, tako zdivjali, da ne smejo duhovniki več v šole, ker bi sicer, otroci zapustili v znak protesta šolske sobe. Nov poselski red. V poverjeništvu za socijalno skrbstvo pripravljajo nov poselski red in so se vršila v ta namen potrebna posvetovanja, katerih so se udeležile tudi gospodinje in služkinje. Ker je prišlo ie v,nekaterih točkah do sporazuma, bo vlada v spornih vprašanjih odločala sama. Upamo, da se reši zadeva v delniane v Haagu. Podražen avstrijski kruh. V 'Avstriji se bode oodražil kruh za 80%. Mesto 6, bo stal hlebček kruha 11 K. Prehranjevalni minister hoče pokriti diferenco s pomočjo prispevkov bogatejših slojev. Rdeči teror na Krimu. Nemškemu poročniku Bohmerju, ki je bil za časa nemške invazije povelj -mk mesta Akimovka, so poverili boljševliki po Wran-glpvem odhodu komando mesta Sevastopol. Boljševiki se poslužujejo „čežvičajke“, (izrednega sodišča) s kamere pomočjo vesijo in streljajo dan za dnevom sumljive kontrarevolucijonarce. Po Wranglövem odhodu so aretirali 500 delavcev pristanišča in dokov, ki so pomagali pri vkrcevanju Wranglove armade ter lih ustrelili brez vsake obsodbe. 8000 prebivalcev Moskve in Petrograda, živečih na Krimu, so odvedli v notranjo Rusijo. Ubili so v celem 10.000 oseb, ki so podpirale Wranglov režim na Krimu. Kolkovne lestvice, ki so natisnjene v Planinskem koledarju naj si vsakdo popravi sam, in sicer sledeče: Lestvica i., II. in III. se zniža za polovico, 'Kolek za račune iznaša 8, 40, 80 in 2.—, stalne kol-KOvine so se zvišale za vkupno 400% ter so sledeče: II. 8, 2: 2. ostane; 3. 12; 4. 12; 5. 18; 6. 12; 7. 2.40, 60; 8. 12, 6, 6, 3, 6, 3; 9. 8; 10. 12. 8: 11. 8; 12. 12, S, 2.-, 2.40. ÌZ Maribora. Proslava rojstnega dne regenta Aleksandra (v Mariboru. Oficirski dom priredi danes, dne 17. dec., slavnostno prireditev združeno s plesnim venčkom v ISast rojstnega dneva Nj. Vis. prestolonaslednika in prosi slavno občinstvo, da pride točno do 20, ure 30 ■minut, ker bodo med slavnostno prireditvijo vrata v v^sssssssssmm OSTER. Moj stric in moj župnik. Iz Irančoščine prevedel Paulus, 6 Dalje, župnik je večerjal vsako nedeljo pri nas. Ni dvoma, da je prav dobro vedel, zakaj se mu čisto nič :ne ljubi kazati v moji navzočnosti, da je moški kralj stvarjenja — razen kadar je šlo za njegove juna -ke iz stare dobe, ki se mu njihove podjetnosti ni bilo ireba več bati — * kajti le slabo je ugovarjal tetinim trditvam. Jedilni list ob nedeljah večer je bil neizpremen-11 ivo vedno isti: kapun ali pa piše, salata iz trdih ja jee in mač sir, kadar je bil letni čas zanj. Župnik je živel doma zelo skromno in je znal ceniti kuharske zmožnosti naše Suzane. Mencal si je roke, se veselo muzal in že vnaprej zatrjeval, da je silno lačen. Sedli smo hitro za mizo. Začetek razgovora je bil ravno tako neizpremenljiv, kakor jedilni list. „Lepo vreme imamo,“ je pripomnila teta. Ce Je deževalo, je začela bistroumno: „Grdo vreme imamo** „Krasno vreme“ je odgovarjal župnik veselo. „To vara je užitek se sprehajati po takemle solncu!“ Ge bi bilo deževalo ali snežilo, če bi bil mraz, ie bi bila padala toča ali kamenje ali žveplo, gospod dvorano zaprta. Pri slavnostni prireditvi sodeluje vojaška godba in Glasbena Matica. Lastna izpoved. Kmalu po onem razbitju napisov in šip po Mariboru so vtaknili „Taborovega“ u-'■ednika — novinarja Franja Pirc pod ključ, da je vsaj malo podpihal žrjavico pod loncem že davno zasluženega ričeta. Po aretaciji Pirca je zagnal „Tabor“ krik, češ:- Klerikalci so ovadili nedolžno žrtev Pirca. Pride dan obračuna itd. „Tabor“ od srede pa sam priznava pod zaglavjem „Strast strelja mimo cilja“: „Vemo tudi, kdo je bil tisti kavalir NSS, ki ga je (Pirca) spravil v ječo.“ Toraj .bratje, katerim je g. Pirc nekdaj tajnikoval, ti so primogli Pircu do zdravila' štirih sten, ne pa črni križarji. Pirčova izpoved v zgoraj omenjeni notici pa osvetljuje drugo pre-bndko Vest: da g, novinar Pirc ne sme več posedati in razmetavati svoje žurnalistične slave po mariborskih kavarnah, ker so mu krepke in v deljenju zaušnic izvežbane NSS-roke vedna za petami. G, križani junak večera ob pobijanju Šip po Mariboru, g. narednik Pirc se boji nekdanjih NSS bratov, ni ga videti v kavarnah, še manj ob bolj že meglenih urah na cesti, katero je poprej tako statistično premerjal od vseh strani. Toraj najprej pod ključ, potem pa še iz kavarn in takorekoč iz ceste so pregnali NSSarjl brata Pirca, ali ni to trojno križanje, O katerem bo nam zopet napisal g. Franjo zanimiv podlistek? Akademike, dijake, člane Slov. dij, zveze nujno pozivam, da se zglase v nedeljo popoldne ob petih v bogoslovju. Zadeva je tako nujna in važna, da odsotnost ni opravičljiva. Prinesite počitniška poročila! — P, K. ' Ženski shod j se [bo vršil v nedeljo, dne 19. \ t. m., ob 5, nri popoldne v Narodnem domu v Maribora. Vabimo še enkrat vse krščansko žen- i stvo brez razlike stanu, da se shoda po možno- | s ti udeleži. Četudi je shod namenjen pred vsem I delavskim ženskim slojem, služkinjam in poslom, more imeti od njega koristi naše ženstvo sploh. Ženske,!?pridite torej in opozorite še drage na to! Policijski komisarijat v Mariboru razglaša : Dne 14. 12. 1920 je k slugi -Mihaelu Tinta prišel naproti en čuvajni pes srednje velikosti, podoben lisici, biez pesje znamke in tudi brez nagobčnika. Nadalje sc se pri policijskem komisarijatu oddali sledeči najdeni predmeti, katerih lastniki se dosedaj niso prijavili in Sicer : 1 deška suknja, 2 ženski bluzi, 1 par novih nogavic, več denarnic, 1 novi slamnati klobuk, 1 kolo od voza, črni dežniki, več lOOdinarskih ban -kovcev, ženske ročne torbice, srebrne ure in druge različne predmete. Proti dokazu lastninske pravice se zamorejo isti predmeti pri policijskem komisarija-tu dvigniti. ■ Policija kje si? Po; cestah, osobito malo vise čih se mladina sedaj brez vsake ovire sanjkari in drsa in to celo v sredini mesta, tako, da je pot polžka ter se je že marsikomu pripetilo, da je padel. Ali ni v interesu javne varnosti, da se to prepove , osobito, ko se je že več ljudi ponesrečilo? Ali je državni most in pot na brv kak športni prostor? Pro _ simo nujne odpomoči, pasanti pa naj vsakega takega nepridiprava temeljito poučijo, o neumestnosti • poče- tja. Cesarski orel na okrajnem glavarstvu. V zadevi neodstranjenega orTa na poslopju okrajnega- glavarstva smo prejeli uradni dopis sledeče vsebina: Z ozirom na zahtevo v časopisih, da se odstrani orel na poslopju okrajnega glavarstva, blagovolite vzeti na.znanje, da je za odstranitev tega orla kompetent- , na4 hišna unrava, to je finančno okrajno ravnateljst- j vo, a ne okrajno glavarstvo, ki je že opetovano zahtevalo ureditev te zahteve. Invalidi, vdove in sirote padlih se naj zanos-pivo zglase v svrho ponovnega popisa v mestnem vojaškem uradu na magistratu, Rotovški trg št- 5 in sicer oni, ki stanujejo na levem bregu Drave v petek, dne 17. t. m,, oni, ki stanujejo na desnem bregu Drave, v soboto, dne 18. t. m. od 9. do 14, ure. Na zakasnele se ne bo moglo ozirati. župnik bi bil tudi izrazil svoje zadovoljstvo, bodisi nad udobnosfo prijazne sobice, bodisi pevajoč hvalo j in slavo topli peči. „Ampak toplo pa ni,“ je rekla teta, „To je ču- j dno, za mojega časa smo nosili belo letno obleko o j Veliki noči.“ „Bela obleka vam je dobro pristojala?“ sem ži- j vö vprašala- Moja teta je slutila spet kak predrzen napad. Ošinila me je s svarečim pogledom in odgovorila: Ì „Gotovo da! Prav dobro!“ „O — ! “ sem vzkliknila z glasom, ki ni puščal j nobenega dvoma o mojem notranjem prepričanju. „Za mojega časa“, je zatrjevala teta, „so de - j kleta govorila le, kadar jih je kdo vprašal.“ „Vi torej v svoji mladosti sploh niste govorili?“ ■„Kadar me ie kdo vprašal, drugače ne.“, „In vsa dekleta so bila vam podobna?“ „Gotovo!“ „O žalostni časi!“ som vzdihnila In dvignila o-či k nebu. Župnik me je gledal očitajoče in teta je blodila z očmi po namiznem orodju 2 očividnim namenom, da bi mi eno ali drugo vrgla v glavo. Kadar se je pogovor taka poostri, je naenkrat zastri. Potem pa je izbruhnila bridkost in grenkoba, ki je polnila dušo moje tete, in se je razi la nad vesoljno stvarstvo. Moški, ženske,* 1'otroci, vse Je prišlo na vrsto. Od ubogih moških nazadnje na koncu večerje ni ostalo druga, ko strahovita mešanica* ne ko- ‘■V; 'V ‘' • Spremembe na pošti. Imenovani so za poStne oficijante sledeči aspiranti: Fran Kramer, Fran Zibel j, Fran Urbič, Fran Jurjašovič in Janko Dekleva pri poštnem uradu Maribor 1 ; Maks Hribovšek, Mariin Vene, Ivan Vidmar, Fran Ivanuša,, Karol Milo-žič, Anton Križ in Slavko Vutkovič pri poštnem uradu Celje; Anton Kroflič pri poštnem uradu Zidani most; Davorin Sufanec pri poštnem uradu Gornji Radgona: Stefan Derganc pri poštnem uradu Hrastnik: Ivan Ledenik, Maks Košir in Anton Prijatelj pri poštnem uradu Murska Sobota; Valentin Pečnikar, Viljem Smerdu in Anton Glogovšek pri poštnem uradu Dolnja Lendava. — Za poštne ofieijantke so imenovane sledeče aspirantke: JVtatilda Trstenjak, Franja Budan, Ana Tscheppe, Jožefa Naglič, Amalija Kober. Ana Kupec, Ivana Magdič, Danijela Tavčar, Marija Hreščak, Emilija Eissekt, Frida Baretto, Jožefa Makuc, Natalija Lingelj, Dušica Škerlj in Antonija Tavželj pri poštnem uradu Maribor 1; Jožefa Ermenc, Marija Rabič in Slava Rodič pri poštnem u radu Celje; Marija Glinšek in Marija Umek pri poštnem uradu Ptuj; Ana Pirc in Ana Stonič pri poštnem uradu Zidani most; Pavla Zaj pri pošt. uradu Podplat; Hilda Lichteneeker pri pi u. Rajhenburg ; Ana Kurent, Matilda Vrečko in Jožefa Vidmar pri o. u, Brežice; Antonija Tavželj pri p. u. Murska Sobota; Hedvika Grahek pri p. u. Pragersko; Marija Vidic, Frančiška Turk in Suzana Kogej pri p. u* Konjice; Ana Mastnak pri p. u. Grobelno; Miroslav va- urbančič pri p. u. Dolnja Lendava; Mara Primožič pri p. u, Račje; Krista Skrlee pri p. u. Ljuto« mer; Marija Trogar pri p. u. Velenje; stalno premeščeni sta: oficijantka Anka Kupec k p. u, Celje in oiioijamka Zora Ercigoj k p, u. Maribor, L Novejše I Koiidolenčna seja Jugoslovanskega kluba. Jugoslovanski klub je imel včeraj sejo, v kateri je razvil dr. Korošec spominski govor, namenjen pokojnemu dr. Mahniču. — Belgrajski listi prinašajo razne članke, v katerih slavijo zasluge velikega jugoslov* škofa. Sklepi Jugoslov. kluba glede našega prometa. Jugoslovanski klub je razpravljal na svoji seji dne 15. t. m. o gospodarskih vprašanjih posameznih pokrajin. Stremilo se bo za tem, da se prične najživah-nojša akcija za projektirano progo Rogatec—-Krapina —Golubovac in proge vzdolž Sotle. Podvzeli se bodo tudi koraki za napravo prehodov preko Mure in Drave in za vzpostavitev avtomobilskih zvez za one kraje, kjer še niso zgrajene železniške proge. Slovenska ljudska stranka dobi osmi poslanski mandat na Štajerskem, Samostojna zgubi 1 mandat in sicer se mora vrniti iz Beograda samoSftoinež Kirbiš iz St. Janža. Na mesto njega pri de v ustavotvorno skupščino naš kandidat Jožef Sko-berne iz Rajkenburga. Tudi socijalni demokrati zgubijo 1 kvalificiran mandat, ki ga dobijo komunistu Tako je sklenil verifikacijski odbor ustavotvorne skupščine,. I z-b r u h s ta v k e na Slovaškem. Dne 15. t. m. zjutraj je izbruhnila v Slovaški in sosedni karpatski Rusiji generalna stavka. V Akma-SbU:ui Stavkajo delavci edine valjčne jame v republiki, ki je dnevno oškodovana za dva milijona. Vzrok stavke je deloma slaba preskrba delavstva s kruhom, deloma pa zahteva demisije sedanjega guvernerja karp. Rusije Zatkoviča. Vlada je podvzela vse potrebne korake. Konec Češkega boljševizma. Vodstvo komunistične stranke, svari delavstvo pred nemiri in ga poziva, da končna brezsmiselno stavko. M je bila aranžirana iz Rusije. Obsežni dokazi-di mete-rišal, ki so ga našli pri aretirancih, dokazuje to trditev. Novi predsednik Svice. Zvezna skupščina je izvolila za leto 1921 zveznega svetnika g, Sohulthe's-a za predsednika. Podpredsednik bo zvezni svetnik Haab. sti in zmučenega mesa, ampak najgrših grdobij. „Moški niso vredni pasjih zobov“, je pravila teta v blagoglasnem in izobraženem jeziku* ki ga jo bila vajena. Gospod župnik je povešal glavo in izgledal, kakor bi se kesal, da ni ženska, ampak moški. „Moški so izrodki stvarstva, zapeljivci,“ Je na*-daljevala in me divje gledala, kot da bi tudi jaz spadala k temu nesrečnemu spolu. „Hm —je dejal župnik. - — ljudje, ki ne mislijo na drugo, ko na i-gro in na jesti“, je pridjala in mislila na slabo gospodarstvo svojega rajnega moža, „satanovi hlapci!* „Hm, hm je opomnil gospod župnik in stresal glavo. „Gospod župnik“, sem zaklicala nestrpno, „hm* ni dovolj krepek ugovor!* „Dovolite, dovolite!“ je rekel dobri mož, ki smo ga motili v prebavljanju, „j'az mislim, da je šla go -spa de Cavalle neko’iko predaleč s svojimi besedami „sortanovi hlapci“. Gotovo pa je, da mnogi moški na zaslužijo, da se jim zaupa.“ „Vi ste kakor Franci., vi imate ženske rajši“* sem rekla z nedolžnim obrazom. „Palsamblen ! “ je zakričala moja teta. Ta izraz si je izposodila od svoega moža in ga je imela za prav zelo aristokratičnega. „Molčite! — Budalo!* 4 Pa župnik ji je skrivnostno namignil in teta sa je vgriznila v ustnice. Dalje prihodnjič* j Mariborska eskompfna banka v Maribora, Rigla—»dro»a cast® Itev it* BS knjiži*®, im tekoči Id üce-ra&us pr«$ -b#- Talafon Stav. IS. Podružnica : P URŠKA SOBOTA. Kapule la prodala: Devize, vstale, butale: Ceka mukamim k akreditive na v»a k* k Dele predsšlme: N* vrednost®« papirje in na Mag©, latefe v javnih skladiščih. Dale kredite: Pod mm « Prevsemat Borana naročila in jrh izvršuje najkalantneje. Lepa in praktična BOŽllNIt DARILA v ptetarskifi izdalkih, okraska n bsžit drevo priporočata BALOH & ROSINA zaloga galanterije in drobnarijo 988 MARIBOR - - - - GRAJSKI TRS št 3. Otvoritveni oglas. Dovoljujem si cenjenemu občinstvu naznaniti, da sem otvori] m v Marita, Slovenska dies 7, Prvo špecijeSira trgovino s pisalnimi strop in s pisarniškimi potrebščinami. Prevzamejo se tudi popravila pisalnih strojev vseh sistemov. Dalje sem prevzel zastopstvo p saiuefia stroja znamke „Kontinental“. Priporočiš m se ter prosim za obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem feifiiett igo. Edvard tepi. Telefon 100. Božična in novoletna darila vsakovrstne dobro idsže ure, zlatnino in srebrnino m dobi po najnižjih dnevnih cenah pri U7CVÌI1 Lorene Stoječ üdmondsehmidgasse 8. Popravila vsakovrstnih ur in gramofonov izvršujem p..........teino In ceno. *.............-» ZA ZIMO! se dobi raznovrstno manufakturno blago v največji izberi v VELETRGOVINI MANUEAK TURNEGA BLAGA Karela W0RSCHE, Maribor GOSPOSKA ULICA. Zajamčeno debro blago ! * * * Najnižje cene ! Postrežba točna! 939 fftaasBa 1 PLANINSKI KOLEDAR ZA LETO 192! je v Mariboru na predaj v trgovini tiskarne sv. Cirila ter Baleti & Resina. Céna 20 K ter je namenjen čisti prebitek za povečanje koče na Korošici pod Ojstrico! Božične razglednice svetle in nabožno priporoča Tiskarna sf .Cirila, Marilsr » P® dareste obrtiuka-SžoveFsea! Stavb, in omet ključavničar Franjo Kamere, iarihsr, Ped mesten št. 10 se pripercSa ceaj. občinstvu sa vsa v njegovo stroko spadajoča dela: kot popravila poljedeljskih strojev, toplovodov in parnih kurjav. Belo solidno I Osa© mone! liìiììl M »rib®»* galanterijska sm veletrgcvina Prmdm Inserirsjte v „Straži14. Hiša v Mariboru 5 miaut od Giaraega trga, s vrtna ša s Brfajekisai Lievi, sa zamenja sa goad, ali kako goađao posest to. V Mšo se takoj hhko naseli, ©sisalo se bo samo na resne ponudbe. Ponudbe pod naslov „Hiša v Multata* na n^ravaištvo tista. 913 Stupi se» GODALA itd kupi Kmetska bralno društvo v Jtreaini. 980 I. Jugoslovanska tovarna p«lfc*«!e!jskl!i strojev ! Stavbeno in umeL ključavničarstvo! Livarna za žeiezo in Mn! Izdeluje vsakovrstne stroje, kot poljedelfsk*, tovarniške, Stroje m opekarne, za klofeasne tovarne in parne žage. Motorje na bencin in olje» Popravila vsake vrste m vsakega izdelka strojev! Kupuj® in vzame v račun vsakovrstne stare stroje Risiamo varenje v svoji lastni tovarni. Izdeluje v stavbinski obrti : Vsakovrstne štedilnike, ograje, peči, ključavnice', ter vsa v stavbeno stroko -------spadajoča dela kakor tudi popravila. —- Frasi j® Farič, tovarnar, 988 MAMBO» Krelji Petri tri It. 9, Magdstensko predmestja (Poprej sa Roteili). IBM v v ZA BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARKA! ! ? 988 Priporoča svojo obilno zalogo vsakovrstnega manufakturnoga blaga, kot «oikega in damskega sukna, fearhenta, piaina, perila, t ska (druka), konjske odeje, aagavieo -------------------domačega izdelka itd.------------------- NARODNA TVRDKA - - RUDOLF NIKFERGAL MARIBOR, Kemika cesta 1. V pesicela stare gimnazije tik cerkve sv. fllefeifc rije, dokolsnice Cu&vnssbš®) perilo «atol®ljc® tnžn« topbioe iso&ovr. , iblapoi Ssrassi&e ]pi»i treipcllcft lake-blah. Marii»®? tjpg 2. vrsp-iri tei? MERKUR“ 9t VELETRGOVINA Z MANUFAKTURO KA Dl BELO I MARIBOR KA DEBELO! tanjkirjeva elica ši 1 — (preje Kckcschinegg) Cenjenim trgovcem se uljudno naznanja, da se je ustanovila v Maribora prepotrebna veletrgovina z vsakovrstnim manufakturnim, perilnim, pletenim in kratkim blagom sa debelo. Tvrdka „MERKUR“ si je za prihodnjo pomladansko se z! jo zasigurala največ čeboslovaških fabrikat o v prvovrstne kakovosti, nadalje sklenila z največjimi čeboslovaškimi tovarnami eksklnsivno prodajo za Slovenijo. Tvrdka je ustanovila lastno nakupovalno skladišče na Dunaju za avstrijske in v Pragi za čeho* slovaške proizvode. 971 Tvrdka „WERKUR" si je vzela za natelo, lijsnemii trgovstvu cmosotiti nakup blata iz prve roke in tako tedi cbiažltl draginjo in zelo vljudno vab! cenjene go srede trgovce za obilen efeisk. BSeö. uniwers, dr. Franjo Jankovič ordinira razen nedelje in praznikov vsaki dan od 11. do 10. ure eea v IAR1B0RB, Prešernova ulica ši 4/1.—2. SLIKAR Mmmm, cvetlična ul. 8 ABSOLVENT MONAKOVSKEIN DUNAJ — ŠK E'UMETNIŠKE OBRTNE ŠOLI-*- Izvršuje slikanje sefe, napisov, pokrajin, dekoracij ■ - - - portretov po nèjniljib cenah. - Pred mmkm si oglejta zalogo izdelanih oblek, jahalnih hlač, površnikov itd. pri 987 JAKOBU VEZJAK fe©iifeb©?ja is» k>oi»ika ob1t, iSaritecs» Vetrinjska utica 17 ter boste prepričani, da je primerna ?a B’ii'na darila. Lastna izdelovalne® perila!-— — Cene znurne! NOVI KOLEDARJI ZA LETO najeenejšl, se dobijo v Ttaksamf sv. Cirila v Maribor« in s?i Žepni bilježili fcoledafttak lično vezan sikne n poštnino vred K f*ii. Skladna veliki koledar za pisarne iti urade stane s poštnino vred K 15*—. Galanterijsko blago, Igrače, okraske za božično drevo 9M Jos. Martinc, Maribor