PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 I Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel.'(0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 14 (13.547) Trst, sreda, 17. januarja 1990 Proglasitev izrednih razmer z »razumevanjem« sprejemajo tudi v Washingtonu Kljub Rdeči armadi v Zakavkazju se spopadi še vedno nadaljujejo V Gorskem Karabahu in ponekod v Azerbajdžanu že prava državljanska vojna - Število žrtev narašča - Sprti »vojski« imata tudi helikopterje, oklepna vozila in rakete Novi davek na lastnino vozila lahko poravnamo do konca februarja BAKU - Spopadi med Azerbajdžanci in Armenci se kljub proglašenemu izrednemu stanju in približno 11 tisoč vojakom Rdeče armade, ki naj bi vzpostavili red v Gorskem Karabahu in na mejnem področju med Azerbajdžanom in Armenijo, nadaljujejo, z njimi pa narašča tudi število žrtev tega spopada, ki dobiva vse značilnosti prave državljanske vojne. Sovjetsko notranje ministrstvo je sporočilo, da je število mrtvih naraslo na 56, ranjencev pa naj bi bilo 156. Toda točnega števila žrtev najbrž ne pozna nihče, saj so tudi vesti iz vojskujočih se področij skrajno skope. Včeraj zvečer je sovjetska TV poročala, da posnetkov iz Bakuja, Stepana-kerta in Erevana niso dobili, istočasno pa je posredovala intervju s komandantom intervencijskih enot generalom Jurijem Šatalinom. Ta je potrdil, da je položaj skrajno zapleten in da se spopadi nadaljujejo na različnih področjih Gorskega Karabaha in Azerbajdžana. Zato pa tiskovna agencija Tass bolj P^hrobno poroča o dogodkih in govori 0 pravi vojni, v kateri Azerbajdžanci in Armenci uporabljajo tudi helikop- terje, oklepna vozila in rakete. V Gorskem Karabahu naj bi kopali strelske jarke in postavljali barikade, v Azerbajdžanu pa menda pozivajo prebivalce naj se podajo v Karabah, kamor naj bi bilo že namenjeno 300 tovornjakov z do zob oboroženimi Azerbajdžanci. Tass še poroča, da si vojska z vsemi močmi prizadeva, da bi čim prej evakuirala Armence, ki so še ostali v Azerbajdžanu. Tako naj bi v zadnjih dveh dneh samo iz Bakuja evakuirali približno 2000 Armencev, istočasno pa naj bi v azerbajdžanskem mestu Julfa zaplenili tudi velike količine orožja, ki je bilo namenjeno »borcem na fronti.« V zvezi s proglasitvijo izrednega stanja v Gorskem Karabahu in na mejnih področjih med Armenijo ter Azerbajdžanom pa je glasnik Bele hiše Mariin Fitzwater izrazil »razumevanje« ZDA zaradi posega Rdeče armade. »ZDA. razumejo nujnost zadnjih ukrepov v Sovjetski zveži, saj je le na ta način mogoče zagotoviti red na področju, ki je bilo "vroče" že precej let,« je še dejal Fitzwater, ki je. tudi poudaril, da VVashington vsaki državi priznava pravico, da na ustrezen način zagotovi varnost državljanov. Pri vzpostavljanju reda vojakom pomagajo tudi oklepna vozila (AP) RIM — Ministrstvo za finance je objavilo nove vsote davka na lastnino avtomobila. Poviški znašajo približno 89 odstotkov in so začeli veljati 1. januarja letos. Nove tarife so v nekaterih deželah podvržene približno 10-odstotni razliki. Te razlike ne bo treba plačati v Dolini Aoste, Abrucih, Poa-dižju, Furlaniji-Julijski krajini, Moli-seju, Bazilikati, Kalabriji, na Siciliji in na Sardiniji. Davek na lastnino je treba poravnati do zadnjega februarja. Avtomobilisti, ki so davek že plačali bodo morali razliko. Naj navedemo nekaj okvirnih tarif: za fiat 126 smo doslej plačevali 20 tisoč lir, po novem pa nas bo davek na lastnino stal 37.440 lir; za fiat uno z 12 davčnimi konji bo tarifa poskočila s sedanjih 39.900 lir na 74.880; za avtomobile s 14 davčnimi konjskimi močmi (DKM) bomo po novem odšteli 112.320 lir proti sedanjim 59:800; za vozila s 17 DKM bo davek 191.355 lir proti sedanjim 101.900, medtem ko bo novi davek za avtomobile z 20 DKM 266.235 lir proti 141,800.. Za lastnike avtomobilov so na vidiku še višje zavarovalne kote, če ne bo prišlo do drugačnih davčnih ukrepov, pa se bd v kratkem podražil tudi bencin. Poviški od 50 do 150 lir Od danes dražji tobačni izdelki RIM — Od danes bodo morali kadilci seči nekoliko globlje v žep, da si bodo lahko privoščili dnevni obrok nikotina. Upravni svet državnih monopolov, ki se je včeraj sestal v Rimu, je namreč sklenil povišati prodajne r:ene tobačnih izdelkov, tako domače kot tuje proizvodnje (cigaret, cigar, cigarilosov, tobaka za pipe in za nju-hanje). Odlok, ki je objavljen v današnjem Uradnem listu, povišuje cene zavojčka 20 cigaret italijanske izdelave za 50 do 150 lir. Za zavojček domačih MS bo na primer treba odslej odšteti 2.050 lir (doslej je veljal 1.900 lir), medtem ko so se tuje cigarete podražile za 200 lir in bo na primer zavojček Marlboro stal 3.150 lir. Najdrajže cigarete v prosti prodaji bodo že spet Davi-doff Magnum, ki bodo stale 6.000 lir. Od drugih cigaret tuje proizvodnje naj navedemo nove cene le nekaterih: Lucky Strike (3.050 lir), Gauloises (2.300 lir), Marlboro 100'S (3.200 lir), Dunhill, John Player Special, Merit, Mil-de Sorte, Camel, Rothmans in VVinston (3.150 lir). Najbolj zaskrbljeni so menda prodajalci cigaret, ki trdijo, da bodo podražitve sprožile le verižne reakcije na področju tihotapljenja tobačnih izdelkov. Dejansko sta na ceniku italijanskega monopola le dve vrsti cigaret, ki sta ohranili dovolj »popularne« cene: Super (brez filtra) 600 lir in Nazionali, za katere bo treba odšteti le tri kovance po sto lir in en petdesetak. Razdejanje prostorov razpuščene Stasi razburilo demokratično javnost Uničevalsko akcijo so menda voditi bivši pripadniki politične policije VZHODNI BERLIN — V noči na torek je prišlo do vdora v prostore bivše zloglasne politične policije Stasi (na sliki). Škoda, ki so jo povzročili zaenkrat še neznani agitatorji, je ogromna, dogodek sam pa tudi ne bo ostal brez političnih posledic. V Vzhodnem Berlinu prevladuje mnenje, da so vdor na bivšo policijsko postajo vodile osebe, ki so dobro poznale palačo. Ta sum potrjujejo pričevanja številnih očividcev, ki so povedali, da se je skupina napadalcev z gotovimi koraki napotila po hodnikih do električne centrale, takoj nato pa je bila vsa palača razsvetljena. Reka demonstrantov, ki ji je sledila je opravila Svoje,, uničila pisarne in razbila stekla. Nekateri udeleženci te nočne uničevalske akcije so priznali, da niso nikoli prej vstopili v to poslopje in da so avtomatično sledili ostalim. Nekaj ur pred napadom so Vzhodni Berlinčani priredili demonstracijo proti nekdanji politični policiji, kakih dva tisoč demonstantov pa se je odcepilo od ostalih in se zneslo nad poslopjem. Manfred Saufer, ki je bil zadolžen za razpustitev Stasi je v opravičilo dejal, da je bila demonstracija sicer načrtovana, da pa uničenje poslopja ni bil njen poslednji cilj. Odločno pa zavrnil govorice, da je bil vdor voden. Opozicijsko gibanje Neues Forum, ki je ppvotno podprlo demonstracijo, se je včeraj distanciralo od te pobude z izgovorom, da se ni iztekla tako, kot so predvidevali. Dogodek je ostro obsodil tudi general Volkspolizei Dirk Bachman, še zlasti, ker so nekateri prenape-teži uničili tudi nekaj uradov tajne policijske službe in računalniški arhiv. Spomin na Jana Palacha Propadla ugrabitev: 4 mrtvi GERMIGNARA (VARESE) — Malo pred 18. uro je v kraju Germignara pri Luinu včeraj prišlo do streljanja med skupino karabinjerjev in tolpo, ki se je menda pravkar pripravljala, da ugrabi hčerko nekega krajevnega podjetnika. Streljanje je trajalo menda le nekaj minut, zaključilo pa se je s smrtjo vseh štirih članov tolpe, ki je pripravljala ugrabitev, od karabinjerjev pa je bil eden lažje ranjen v roko in bo okreval v petnajstih dneh. Vse štiri žrtve so bile doma iz okolice Reggio Ca-labrie. Iz kraja San Luca so bili 26-letni Sebastiano Strangio (za katerega se ne ve, če je sorodnik onega Strangia, ki je vpleten v ugrabitev Cesara Caselle), 30-letni Salvatore Romeo, 39-letni Giampaolo Sebastiano ter 29-letni Giuseppe letto iz kraja Careri. Državni pravdnik Giovanni Pierantozzi je vsekakor dejal, da je prepoznavanje še vedno v teku, saj ni povsem gotovo, da gre res za omenjene osebe. Pravdnik Pierantozzi pa je vsekakor dejal, da so morali biti precej dobro organizirani, predvsem pa popolnoma neznani policiji Tolpa je bila menda na tem, da ugrabi 27-letno Antonello Dellea, hčerko lastnika podjetja Edilnafta, kjer prodajajo poleg nafte in goriva tudi železobeton in gradbene materiale. Čeprav ni še dokazano, da je imela skupina v načrtu Antonellino ugrabitev, je vsekakor zelo verjetno, da je bil prav to cilj četverice, ki se je pripeljala z golfom do notranjega dvorišča družbe Edilnafta. Dva ugrabitelja sta se preoblekla v finančna stražnika, najbrž z namenom, da se nemoteno približata dekletu, ki bi bila morala zapustiti poslopje očetovega podjetja, kjer je bila tudi sama zaposlena v upravi Edilnafte. Karabinjerji in policija so imeli na sumu, da bi lahko prišlo do ugrabitev v okolici Vareseja, Coma, Milana in Pavie, zato je bilo v neposredni bližini sedeža Edilnafta približno dvajset karabinjerjev. Ko sta izstopila v finančna stražnika preoblečena zlikovca so stopili v akcijo karabinjerji, na katere so streljali iz avtomobila. Drugi agenti so odgovorili na ogenj, tako da sta na dvorišču padla dva zlikovca, ostala dva pa sta umrla v avtomobilu. Neka soseda je dejala, da je slišala streljanje, nato pa je na bližnjem dvorišču videla dve osebi, ki sta ležali na tleh, v bližini pa je bila številna skupina karabinjerjev. Volitve so v ospredju slovenskega političnega dogajanja Izvolitev predsednika ena spornih tem skorajšnjega kongresa ZKJ LJUBLJANA —- Volilna kampanja in volilne teme so vedno bolj v ospredju Slovenskega življenja in temu se podreja skoraj vse drugo. V slovenski skupščini so včeraj povedali, da bo približno milijon in pol Slovencev volilo na 4 tisoč voliščih, zanje bo skrbelo 25 tisoč ljudi. Volilni postopek kandidiranja se je pričel 9. januarja, končal pa se bo 7. februarja, ko bodo torej znani kandidati za vse zbore in predsedstvo. Drugače pa so bili včeraj v ospredju slovenski komunisti, ki so zadnjič zasedali v slovenski skupščini. Po tradiciji se je potrjevala tesna povezava partije in oblasti. Najprej so se odpovedali miličniku, ki je stražil poslopje centralnega komiteja. Osebno ga je pozdravil in se mu zahvalil predsednik Ciril Ribičič. Zdaj so se odrekli skupščinski dvorani (ponovno se bodo vrnili vanjo le, če bodo tako pokazali rezultati volitev). Včeraj so se odpovedali avtomatičnem mestu v predsedstvu republike. V njem je doslej bil Milan Kučan na temelju slovenske ustave, vnaprej pa ni želel ostati; to mesto je zavrnil tudi Ciril Ribičič, ki vztraja pri doslednem izpolnjevanju kongresnih sklepov o ločevanju partije od oblasti. Seveda pa je bil v ospredju zvezni partijski kongres, ki se bo začel v soboto v centru Sava v Beogradu. Slovenija je na vrsti za predsednika. Pred njo je bil Hrvat (Šuvar), sedaj opravlja to funkcijo Makedonec (Pančevski). Prav zaradi predsednika se bo najbrž vnel.najbolj oster boj, saj bo tokrat to predsednik in ne več predsednik-predsedstva, izvoljen na kongresu za dve in ne le eno leto, vse to pa so vsebinsko pomembne politične novosti. Manj je članov predsedstva, po dva iz vsake -republike in po eden iz pokrajin in JLA. Predsedstvo slovenskih komunistov je pripravilo kandidatno listo, na kateri so Štefan Korošec (sedanji tajnik), Tina Tomlje, Božo Kovač, J^nez Kocjančič in Milan Potrč. Potrč in Kocjančič sta odstopila, omahuje tudi Korošec, ki bi želel v diplomacijo in mu je Beograda očitno dovolj. Vendar ni problem v slovenskih kandidatih, temveč v manevrih, do katerih je že prišlo zaradi kandidature in ki bodo po vsej verjetnosti ena izmed poglavitnih, ki bodo razdvajale kongres. Srbski lobi je že odločno povedal, da ne bo volil Slovenca, in predlaga ponovitev kandidature Pančevskega. Upoštevati je treba, da bo spomladi Srbija prevzela predsedstvo države in bo torej imela izredno moč. V državnem predsedstvu že avtomatično razpolaga s pol glasovi (svojim, podložnih pokrajin in Črno goro), v partijskem je razmerje sil nejasno, imela pa bi tudi odločilno državno predsedstvo in -povrh še velik vpliv na partijsko. Temu se je najprej zelo odločno uprla Hrvaška, nato pa še Makedonija in Bosna in Hercegovina, ki vztrajajo pri slovenskem predsedniku. JLA pa je za kompromisen predlog, ki je v bistvu protislovenski. Odločili so se, da bodo kandidrali Bosanca in kar imenovali Raifa Dizdareviča. Za Slovence pa je seveda spoštovanje demokratičnih pravil temeljni pogoj, da sploh lahko sodelujejo v ZKJ, ki ima bodočnost edino kot zveza zvez, ne pa več kot centralizirana partija, temelječa na demokratičnem centralizmu. V primeru preglasovanja bo slovenska delegacija kongres zapustila. Nekaj podobnega bodo prav gotovo naredili Hrvati, verjetno tudi BIH in Makedonija, kar pa bi pomenilo razkol. Poleg tega so na včerajšnjem centralnem komiteju sestavili konkreten predlog z imenom "Demokratična reforma zdaj"; v njem zahtevajo takojšnjo prekinitev političnih procesov in človekove pravice. Niso za vsako Jugoslavijo, temveč samo za evropsko in demokratično, zato naj bo na to temo referendum. Ne nameravajo ne prositi ne zahtevati, toda zbirokratizirano partijo je treba spremeniti v demokratičen mehanizem. Aktivni pa so vsi drugi, tokrat še posebej ZSMS. Predsednik Jože Školjč odreka Socialistični zvezi, da bi lahko nastopil na volitvah, ker ima po ustavi še vedno določene volilne naloge, in predvsem zato, ker prejema od države denar. Pripravljen je sprožiti ustavni in sodni spor. Odločno tudi zato zahteva črtanje pridevka "socialističen" iz naziva Slovenije (torej Republika Slovenija in ne več Socialistična republika Slovenija). Ker se ustavna komisija ni strinjala s predlogom, bodo pričeli zbirati 30 tisoč podpisov, da se še pred volitvami na to temo razpiše slovenski referendum. Demos bo imel danes ob 17. uri prvo volilno zborovanje v ljubljanskem Cankarjevem domu. Predstavili bodo kandidate, na kratko orisali volilne programe petih sodelujočih strank, nato pa orisali nekatera slovenska pereča vprašanja. To je prvo volilno zborovanje za svobodne volitve v tej republiki. Albanci s Kosova so ustanovili socialdemokratsko stranko, a je v avtonomni pokrajini niso mogli registrirati. Prosili so slovenske socialdemokrate za pomoč in tako bodo registrirali to stranko v Sloveniji, za kar seveda ni nobenih ovir ne težav. Tudi to je značilen primer prodora demokracije na geografsko področje, na katerem je čutiti srbsko partijsko policijsko represijo. BOGO SAMSA Atene že pravi smetnjak Odkar stavkajo atenski smetarji se je v mestu nabralo približno 10 tisoč ton odpadkov. Na posnetku AP je gora smeti, ki se je od petka sem dvignila pred vhodom atenske tržnice Poslanica M. Gorbačova predsedniku Drnovšku BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Janez Drnovšek je sprejel veleposlanika SZ v SRFJ Vadimo Longinova, ki mu je izročil sporočilo generalnega sekretarja CK KP SZ in predsednika vrhovnega sovjeta SZ Gorbačova in sicer kot odgovor na sporočilo, ki ga je predsednik Drnovšek poslal Gorbačovu ob srečanju na Malti. V sporočilu piše, da SZ deli mnenje gibanja neuvrščenih o pomenu dialoga med SZ in ZDA glede razoroževanja, varnosti in ohranitve miru in da se strinja, da brez gospodarskega popuščanja proces popuščanja napetosti ne bi bil celovit, uravnotežen in stabilen. SZ je pripravljena sodelovati z gibanjem neuvrščenosti pri reševanju mednarodnih gospodarskih vpašanj, vključno z dolžniško krizo in zagotavljanjem razmer za hitrejše reševanje sedanjega težavnega položaja držav v razvoju. V razgovoru z veleposlanikom Longinovim je predsednik Drnovšek opozoril na pomen, ki ga Jugoslavija pripisuje razvoju vsestranskega sodelovanja s SZ in na naša pričakovanja, da se bo to sodelovanje uspešno razvijalo tudi v bodoče in tako prispevalo k reformnim procesom obeh držav. Stavka delavcev železarne v Skopju Zahtevajo odstop republiške vlade SKOPJE Delavci skopske železarne so dopoldne s protesti in žvižganjem pričakali predsednika izvršnega sveta Makedonije Gligo-rija Gogovskega, ki jim je govoril pred upravnim poslopjem skopske železarne. Njihovo razburjenje je povzročilo predvsem pojasnilo Gogovskega, da so delavcem upravnih organov upravičeno povečali osebne dohodke za ' več kot 74 odstotkov. Veliko povečanje plač zaposlenim v republiški upravi je bilo tudi povod za protest železarskih delavcev, ki se je začel včeraj popoldne v tovarni in pozno sinoči nadaljeval pred poslopjem makedonskega sobranja. Delavci, ki so se zbrali na tovarniškem dvorišču, zahtevajo odstop republiške vlade in predsednika makedonskega sobranja. Pridružiti so se jim hoteli tudi delavci skopskega Ohisa, vendar je stavkovni odbor železarne to zavrnil, češ da mora vsak svoje probleme reševati v svoji tovarni. Zavrnili so tudi prosvetne delavce, ki so se hoteli priključiti protestu. Predsedstvo centralnega komiteja makedonskih komunistov je na včerajšnji seji dnevni red dopolnilo z izredno točko o nemirih in protestih, ki jih je sprožilo povečanje plač v republiški državni upravi. Predsedstvo je sklenilo zahtevati od izvršnega sveta republike jasen odgovor, ali so s povečanjem plač v vladi in upravnih organih za dobrih 74 odstotkov, kršili zakon. Republiška vlada, služba družbenega knjigovodstva in sobranje morajo še danes s tem seznaniti nezadovoljne delavce in vso makedonsko javnost. Stavka hrvaških železničarjev ZAGREB — V železniškem prometu na Flrvaškem vlada kaos. Večji del hrvaških železničarjev od včeraj zjutraj stavka. Nezadovoljni s plačami, s peterico iz vodstva železniško-transportnega podjetja Zagreb in predvsem z razporejenjem dohodka znotraj kolektiva, so odločeni vztrajati vse dotlej, dokler njihovim zahtevam ne ugodijo. Ob tem je zanimivo, da so se hrvaškemu transportnemu podjetju ponudili srbski "stavkokazi11, slovenski železničarji pa se - po izjavah hrvaških - s stavko solidarizirajo. Mednarodni vlaki in dej potniških za zdaj še vozijo, velik zastoj pa je v tovornem prometu. Sindikat strojnega osebja Hrvaške kot organizator stavke, je včeraj predstavil svoje zahteve, med katerimi je na prvem mestu 15-odstotno povišanje plač strojevodij. Poslovodni organi in delavski svet železniško-transportnega podjetja Zagreb, skušajo dokazati, da pravih razlogov za stavko ni, vendar stavkajoči za zdaj ne odstopajo od svojih zahtev. Izvršni svet hrvaškega sabora je proučil razmere, nastale zaradi stavke zagrebških železničarjev. Podprl je oceno delavskega sveta tega podjetja, da ni pravega vzroka za najnovejšo stavko strojevodij. Zato je izvršni svet hrvaškega sabora že pooblastil pristojne organe, da v okviru jugoslovanskega železniškega prometa zagotovijo nemoten promet na hrvaških železnicah. Bolgarija rehabilitirala vse politične nasprotnike SOFIJA — Bolgarska skupščina je v ponedeljek pozno zvečer sprejela sklep, da rehabilitira vse politične nasprotnike, ki so jih preganjali v povojnem obdobju, ter kot nezakonite^ in protiustavne označila vse politične procese, do katerih je prišlo od leta 1946 pa do zadnjih let oblasti Todorja Živkova, ki je moral 10. novembra lani prepustiti vodilno mesto v partiji Petru Mladenovu. Še posebej je parlament rehabilitiral voditelja nekdanje Kmečke stranke Nikolo Petkova, ki so mu sodili in ga ustrelili pred 42 leti, njegovo stranko pa je bolgarska KP prepovedala in jo nadomestila z drugo Kmečko stranko, ki je postala zvest zaveznik komunistov. Skupaj s Petkovem je parlament rehabilitiral tudi vse socialne demok- rate, ki so bili leta 1948 odstranjeni s političnega prizorišča. Zadoščenje v parlamentu pa so dobili tudi vsi tisti komunisti, ki so jih kot »vohune« obsodili na smrt, za ne-kazonite in protiustavne pa so ocenili vse čistke, ki jih^je v partijskih vrstah izvedel Todor Živkov. Ustanovili so tudi posebno komisijo, ki naj bi ugotovila, kako je leta 1965 umrl eden najbolj znanih bolgarskih partizanov in najhujši politični nasprotnik Todorja Živkova Garunja. Uradni viri so takrat govorili o samomoru. Posebna komisija pa bo raziskala tudi delovanje bivšega voditelja Živkova. Svoje delo naj bi končala že do konca prihodnje-a meseca, ko naj bi bilo tudi znano, e je zbrala dovolj dokazov, da bi lahko Živkova postavili pred sodišče. Vojaki ne bodo volili članov sovjetov v Litvi MOSKVA — Vojaki, ki služijo vojaški rok v Litvi, vendar pa tam nimajo stalnega bivališča, ne bodo mogli voliti na februarskih volitvah v krajevne in vrhovni litovski sovjet. To je na ponedeljkovem zasedanju sklenil litovski vrhovni sovjet, ki je s tem tudi zavrnil predlog litovske ljudske fronte Sajudis, naj bi se o morebitni udeležbi vojakov na volitvah odločalo na ljudskem referendumu. Fronta Sajudis je predlagala izvedbo referenduma, ker je želela z njim preprečiti možnost vojakom, da bi sodelovali na volitvah. Prvotno besedilo volilnega zakona je namreč dopuščalo možnost, da glasujejo tudi vojaki, kar pa so v litovskem vrhovnem sovjetu v ponedeljek preklicali. De Benedetti bo še nadaljeval s pravdo Novinaiji Mondadori oklicali novo stavko MILAN — Finančna naveza Berlusconi - Mondadori ne dopušča mirnega spanca poražencu De Bene-dettiju. Predsednik finančne družbe CIR je namreč včeraj napovedal, da bo ponedeljkove zaključke in zamenjave v vodstvu finančne družbe Amef, katere vodstvo je prevzel Berlusconijev najtesnejši sodelavec Confalonieri, prijavil sodstvu. Prav tako bo ponovno zahteval, naj sodnik ne prekliče zaplembe delnic Amef. De Benedetti je še enkrat poudaril, da je založniška hiša Mondadori pristala na sindikalne dogovore, ki so nezakoniti in so zato zanj neveljavni. Novinarji grupe Mondadori, ki so se včeraj zbrali na skupščini pa so se odločili za novo tridnevno stavko, ki se bo začela v ponedeljek. Že včeraj niso opravljali nadur, ta protestna akcija pa bo trajala ves teden. Poleg tega pa so še sklenili, da bodo 25. januarja, ko je predvidena skupščina, na kateri bodo izvolili novi upravni svet Mondadori, na izredni sindikalni seji predstavili listino pravic novinarjev. S stavko nameravajo novinarji opozoriti javnost na nedoslednosti Mondadorijevega vodstva, hkrati pa želijo priklicati politične sile k odgovornosti. Poleg tega pa so novinarji pozvali sindikat FNSI, naj se jasno opredeli. V resoluciji, ki so jo novinarji soglasno sprejeli, med drugim piše, da se je »uresničil cilj, ki vodi v založniško koncentracijo, ki jo povzročajo predvsem nesposobni založniki. 'Kulturno bogastvo, ki ga predstavljajo časopisi preprosto barantajo s politično in gospodarsko oblastjo«. Novinarji v resoluciji dalje menijo, da take kupčije postopoma uničujejo njihovo profesionalno avtonomijo in pravico do informacije, o kateri govori tudi italijanska ustava. »Zaradi tega ne sprejemamo metod, ki kršijo našo pravico in dolžnost do korektnega, svobodnega in po potrebi tudi kritičnega informiranja bralcev«, menijo novinarji grupe Mondadori, ki obsojajo politične stranke zaradi počasnoti pri izoblikovanju ustreznega zakona proti založniškemu trustu. Dubčku bo Evropski svet izročil nagrado Saharov Češkoslovaška razpustila bivšo tajno policijo STP PRAGA — Češkoslovaške oblasti so sporočile, da so razpustile nekdanjo tajno policijo. Notranji minister Richard Sacher je dejal, da so že odslovili osebe, ki so imele ključne vloge na čelu češkoslovaške STB, obenem pa, da so organizacijo razpustili na vsedržavni in deželni ravni. Razpuščena tajna policija je imela vpogled nad delovanjem Cerkve, tako imenovanih protisocialističnih skupin, intelektualcev in drugih »notranjih sovražnikov«. Poleg tega pa je STB pregledovala pošto in prisluškovala telefonskim pogovorom. V hotelih je imela posebne televizijske kamere, ki so njenim agentom služile za zbiranje podatkov o gostih, še posebno tujih. V kartoteki tajne policije so bila vestno zabeležena tudi imena oseb, ki so sledile verskim obredom, saj so bile to potencialne protikomunistične sile. Minister Sacher je tudi dejal, da so zapečatili vse urade STB, ter da bodo v kratkem sestavili posebno komisijo, ki bo odločala o bodoči lokaciji vseh zabo|ev, v katerih so shranjeni dokumenti nekdanje tajne policije. Sele nato bodo odločali o usodi zbranega materiala. Medtem ko so v Pragi obračunali s STB je predsednik češkoslovaške skupščine Aleksander Dubček odpotoval v Strasbourg, kjer mu bodo na sedežu Evropskega parlamenta izročili nagrado Saharov 1989. Dubček se bo po svečanem sprejemu sestal' z nekaterimi člani Evropskega sveta. Njim bo izročil prošnjo Češkoslovaške, ki bi bila rada deležna statusa zunanjega opazovalca. Evropski svet je ta status že priznal SZ, Madžarski, Poljski in Jugoslaviji. Dubček je vsekakor dejal, da ni prišel'v Strasbourg zgolj zaradi nagrade Saharov, čeprav mu je zelo pri srcu. Rad bi namreč navezal politične stike, ki bi lahko pomagali Češkoslovaški na poti demokratizacije. V tem pogledu je pomembna tudi vest o pozitivnem zaključku privih razgovorov med češkoslovaškimi in sovjetskimi vojaškimi vrhovi. Predmet razgovorov_ je bil umik, do konca 1990. leta sovjetskih vojaških enot iz Češkoslovaške. Približno 80 tisoč sovjetskih vojakov bi moralo v kratkem zapustiti državo, kako in kdaj bo prišlo do umika pa bodo menda odločili že februarja na novem zasedanju, ki bo v Moskvi. Nekateri opazovalci trdijo, da bi morali doseči sporazum še pred obiskom predsednika Havla v SZ, to je pred koncem marca. Dežela FJK utrjuje sodelovanje s Poljaki POZNAN — Furlanija-Julijska krajina širi in poglablja stike s Poljaki, točneje z gospodarskimi dejavniki v Poznanu in njegovi regiji Wielkopolski. Te dni se je namreč mudilo tu uradno odposlanstvo FJK, ki ga je vodil deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro in v katerem so bili med drugim zastopniki videmske, pordenonske, goriške in tržaške trgovinske zbornice, predsednik deželne zveze industrijcev Gi-anfranco Zoppas v spremstvu pordenonskih industrijcev, predsednik videmske velesejemske ustanove Sante Biasutti in predstavniki podjetij Snaidero in Cimolai. Deželna delegacija je imela na poznanski gospodarski zbornici sestanek s krajevnimi gospodarstveniki, ogledala pa si je tudi nekaj industrijskih podjetij. Poznan je od zmerom veljal za pomembno industrijsko središče, v mestu in pokrajini je nič koliko obratov s področja kovinske, strojne, živilske, kemične, elektrotehniške in konfekcijske industrije, poleg tega pa se tu odvijajo številni sejmi in razstave mednarodnega slovesa. Na razgovorih je prišlo jasno do izraza, da sta obe strani močno zainteresirani za razmah čim širšega, predvsem pa trajnega gospodarskega sodelovanja; tudi zato, kot je naglasil Zoppas, ker ima dežela FJK že dobra izkustva na področju kooperacije z vzhodnoevropskimi državami. Za zagon sodelovanja bodo ustanovili pristojno mešano komisijo, v kateri bodo tudi zastopniki denarnih zavodov ter industrijcev, med oblikami sodelovanja pa bo tudi ustanavljanje mešanih podjetij in vzajemno udeleževanje na sejemskih prireditvah na Poljskem in v naši deželi. Predložila ga je ministru za industrijo Battaglii Načrt RET, o sanaciji družbe Selečo (PN) RIM — Državna finančna družba REL, ki nadzoruje elektronsko industrijo, je včeraj formalno posredovala ministru za industrijo Adolfu Battaglii lastne predloge za sanacijo pordenonske družbe Selečo, ki je zašla, kot znano, že pred časom v krizo. To je sporočil predsednik družbe REL Fabio Pistella med razgovorom, ki ga je imel s predstavniki sredstev množičnega obveščanja po zaključku zasedanja o italijanskih energetskih problemih v Rimu. »Naše mnenje je, da je vprašanje Seleča rešljivo,« je naglasil med drugim Fabio Pistella in pripomnil: »V ta namen smo izročili ministru Battaglii naše predloge glede razrešitve problema zadolženosti.« Družba REL je sicer od vsega začetka postavljala problem o odkupu dolgov kot pogoj za vstop zasebnega podjetništva v podjetje Selečo, ki ga družba Zanussi zapušča. Novembra lani v primerjavi s predlanskim novembrom Cene na debelo: +5,7 odstotka RIM — Novembra 1989 se je rast cen na debelo v Italiji upočasnila: v primerjavi z oktobrom so bile le za 0,2% višje, v primeri z novembrom 1988 pa za 5,7%, medtem ko je lanski oktobrski porast nasproti ustreznemu mesecu leta 1988 znašal 6,5%. Po podatkih ISTAT so najbolj nazadovale cene barvastih kovin (-6,5%), uvoženih kmetijskih pridelkov (-4,4%) in domačih rastlinskih proizvodov (1,9%), medtem ko so največje poviške zabeležili pri vinu (-(-8,1%), pleteninah ( + 2%), surovem petroleju in rafiniranih izdelkih ( + 1,1%) ter svežem in konzerviranem mesu ( + 0,7%). Kako bo to vplivalo na življenjske stroške, je kajpak drug problem. Na sejmu Vicenzaoro 1 sodeluje 1000 izdelovalcev ur in zlatnine VICENZA — Že dejstvo, da je na izvozu z avtoceste Vicenza Ovest treba več kot pol ure potrpežljivo čakati v vrsti, da plačaš cestnino in prideš do sejmišča, je dokaz, da sejem zlatih predmetov Vicenzaoro 1 doživlja velik uspeh. To je mednarodna sejemska prireditev s kar 868 razstavljale!, ob kateri sta še sejem strojev za obdelavo zlata (45 razstavljalcev) in mednarodni salon ur (84 izdelovalcev). Poznavalci pravijo, da je ta sejem eden najpomembnejših na svetu. Da je sejem v Vicenzi in ne kje drugje, gre pripisati dejstvu, da je tu osredotočena italijanska industrija zlatih predmetov. Drugi pomembni središči sta Valenza Po (Piemont) in Arezzo (Toskana). Sejem, ki bo trajal do nedelje, 21. januarja, je seveda namenjen trgovcem, vabljeni pa so tudi novinarji in vsi tisti, ki lahko pomagajo pri prodaji teh predmetov. Že samo dejstvo, da tu svoje izdelke razstavlja tisoč industrijcev in obrtnikov, pove, da ima sejem svoj učinek in uspeh. Zlatarjem in urarjem so odprli vse sejemske prostore: nad 30.000 kv. m v osmih paviljonih. Lani so na sejmu imeli 11.555 obiskovalcev iz Italije in 4.516 iz tujine, predvsem trgovcev. Prireditelji si nadejajo, da bo letošnji uspeh enak lanskemu. Na sejmu so prisotni, poleg italijanskih, izdelovalci zlatih predmetov iz Avstrije, Belgije, Francije, ZRN, V. Britanije, Japonske, Indije, Nizozemske, Portugalske, Švice, Tajske in ZDA. Svojo prisotnost so napovedali trgovci iz 65 držav z vseh petih celin. V Vicenzi imajo letos na sporedu še dva sejma: Vicenzaoro 2 od 2. do 7. junija in sejem žlahtnih kamnov Orogemma od 15. do 19. septembra. Predsednik sejemske ustanove Giuseppe Dal Maso je novinarjem povedal, da bo sejem Orogemma kmalu postal drugi na svetu po pomenu za tistim v Tucsonu (ZDA), ki slovi daleč naokoli. Pomembno je že dejstvo, da si bodo prizadevali, da bi njihov sejem ur postal v Evropi drugi po pomembnosti po tistem svetovno znanem v Baslu (Švica). V prihodnjih letih nameravajo prirediti še poseben sejem, posvečen srebrnim predmetom. Težko je reči, koliko ljudi dela v tovarnah in delavnicah tega sektorja; brez dvoma zelo veliko. Industrijski in obrtni sektor izdelovanja zlatih predmetov ne poznata krize. Na letošnjem sejmu je ustanova World Gold Council priredila razstavo izdelkov 50 dizajnerjev. Gre za najbolj znane italijanske oblikovalce, ki so pokazali, kakšna bo moda zlatih okraskov v letih do konca tisočletja. MARKO WALTRITSCH Še dobro leto dni časa za poravnavo trgovskih konfliktov med ZDA, EGS in Japonsko Evropska gospodarska skupnost, Japonska in Združene države Amerike imajo še leto dni časa, da poravnajo trgovske spore med Brusljem in Washingtonom na eni ter med Brus-ljem» in Tokiom na drugi strani. Decembra letos se bodo končala pogajanja za obnovitev splošnega sporazuma o carinah in trgovini G ATT; v Bruslju bodo določili predpise o trgovanju, ki se jih bodo morali podpisniki dogovora strogo držati in ki bodo zadevali predvsem kmetijstvo ter industrijo. ZDA in EGS so sklenile še utrditi medsebojne gospodarske in politične vezi, posebno še spričo "revolucije" na evropskem vzhodu, to pa ni dovolj za ublažitev konfliktov med Brusljem in Washingto-nom; ne samo, izbruhniti utegnejo celo še novi spori, zlasti na televizijskem področju. Med EGS in Japonsko ni zdaj posebnih nesoglasij, treba pa je rešiti te probleme: kako omogočiti blagu iz dvanajsterice prodor na japonski trg, ki je eden najbolj*zaprtih na svetu; kako zaščititi članice EGS pred dumpingom, tj. uvozom po cenah, ki so nižje kot v državi uvoznici; kako obravnavati japonske proizvode (npr. avtomobile), ki jih izgotavljajo v Evropi in ZDA. Med Brusljem in Washingtonom je v teku vojna s sojo, prvo bitko pa so dobili Američani: razsodišče GATT meni, da so subvencije EGS pridelovalcem soje navzkriž s pravili mednarodne trgovine. Dalje se odvija med EGS in ZDA še zmerom "hormonska vojna". EGS je prepovedala pridobivanje in prodajo mesa, "obogatenega" s hormoni, in prizadela ameriški izvoz mesa v Evropo; ZDA so ta ukrep označile kot ilegalen in uvedle vrsto represalij na račun evropskih kmetijskih pridelkov, prvenstveno italijanskih. Televizija: Evropa hoče vsilili svetu sistem HDTV (visoka definicija), ki konkurira japonskemu sistemu družbe Sony. Odločitev bo padla jeseni. Ker Američani nimajo lastnega sistema visoke definicije, bi lahko podprli evropskega, a le, če EGS ne bo zavirala uvoza ameriških TV programov. Ko je dvanajsterica lani jeseni sprejela evropsko navodilo o televiziji brez meja, je namreč tudi sklenila, da bodo morale bodoče televizijske postaje znotraj ES, kolikor le mogoče, oddajati pretežno evropske programe. Prvi trgovski sporazum s Tokiom je EGS dosegla decembra lani, zadeval pa je polpre- vodnike tipa "dram": japonski industrije! so se obvezali, da bodo v Evropi spoštovali minimalne prodajne cene. Podoben dogovor naj bi dosegli tudi glede polprevodnikov "eprom". Med problemi, ki jih gre čimprej rešiti, je tudi evropski uvoz japonskih avtomobilov oz. uvoz v nekatere države, kot je npr. Italija, ki ga zavirajo s kvotami. Evropska komisija se je postavila na stališče, naj bi evropski avtomobilski trg liberalizirali do konca 1997. ali najpozneje 1998. leta, dotlej pa naj bi veljal prehodni režim. Z uvedbo enotnega tržišča bodo kvote odpravili in menda nadomestili z dvostranskimi sporazumi, ki bi jih japonski proizvajalci sklepali ločeno z vsako posamezno državo in s katerimi bi se obvezali, da bodo sami omejevali izvoz v Evropo, (dg) 12.1. 16.1. URADNE KOTACIJE Generali 41400 40740 Lloyd 17300 Lloyd risp 11250 11400 RAS 26800 26700 RAS risp 12350 Sai 18300 Sai risp 7950 7900 Montedison 2055 2028 Montedison risp 1264 1253 Pirelli 3100 3050 Pirelli risp 3130 3100 Pirelli risp. nc 2270 2240 Snia 3050 2960 Snia risp 3000 2920 Snia risp. nc 1780 1750 Rinascente 7940 7950 Rinascente priv 3950 4050 Rinascente risp 4300 4300 Premuda 2168 2160 Premuda risp 1400 1450 SIP 3570 3405 SIP risp 3045 3000 Sastogi 374 366 Comau 4280 4280 12.1. 16.1. Fidis 7750 7520 Gerolimich 117 116 Gerolimich risp 89 89 SME 4210 4060 Štet 5290 5135 Štet W 10 — Štet W 9 . — Štet risp 4250 4200 Tripcovich . 11650 11850 Tripcovich risp. nc 4420 4350 Att. Immobiliari 5300 5350 FIAT 11220 11025 FIAT priv 7445 7320 FIAT risp 7450 7325 Gilardini 5150 5150 Gilardini risp 3850 3960 Dalmine 373 373 Marzotto 8015 7990 Marzotto risp 8200 8200 Marzotto risp. nc 5995 5890 NEURADNO TRŽIŠČE 1. C. C. u 940 840 SO. PRO. ZOO 900 900 Carnica Ass 12000 11900 16.1. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% .... 99,40 , BTP maj 1990 .............. 99,45 BTP januar 1990 12,5% ... — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . — — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 100,30 —0,20 CCT ECU 1984/91 11,25% . 100,45 +0,05 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 102,50 —0,34 CCT ECU 1985/93 9% .... 94,50 —0,84 CCT ECU 1985/93 9,6% .. . 97,30 +0,21 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 94,55 —0,32 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 97,90 +0,72 CCT april 1992 10%.......... 95,45 —0,05 CCT julij 1992 IND ....... 98,35 —0,05 CCT januar 1991 IND......... 100,20 —0,45 CCT julij 1993 IND.......... 96,35 —0,05 16.1. spr. % CCT december 1990 IND . . 101,35 +0,30 CCT februar 1991 IND .... 100,15 — CCT februar 1997 IND ... . — — CCT junij 1993 CV IND . . . . 96,20 — CCT marec 1991 IND....... 100,10 +0,25 CCT nov. 1993 CV IND_____ 96,90 — CCT sept. 1993 CV IND ... 95,60 —0,10 CCT avgust 1992 IND...... 98,10 — CCT avgust 1993 IND...... 95,30 —0,21 CCT avgust 1990 IND...... 100,10 — CCT avgust 1991 IND...... 100,55 —0,05 CCT avgust 1995 IND...... 94,10 +0,37 CCT avgust 1996 IND...... — — CCT april 1991 IND .......... 100,50 — CCT april 1995 IND ........... 93,55 +0,16 CCT april 1996 IND ........... 93,55 — CCT december 1990 IND . . 101,35 +0,30 CCT december 1991 IND . . 100,50 +0,20 CCT december 1995 IND . . 95,55 —0,05 CCT december 1996 IND . . — — —.________________________16,1. spr. % ^jt-SKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO plivar................... 11800 +2,52 ~r|dania................... 8640 +2,37 jPdania risp............... 5210 +1,17 4i9nago ................... 8350 —1,18 Zavarovalstvo - bančništvo ^"eanza Ass ,+eanza Ass. risp. por. >italia , usonia silna Ass. ord —0,78 • . . 40850 —0,61 —1,31 1800 —1,37 ... 13320 — Jerali Ass ?9|ia Ass. 1000 Abeille , 9 Pondiaria spa i? Previdente t+Vd Adriatico te* T(+ nsP- P°rt . .. 40915 —0,74 . .. 13485 —1,61 . . . 114100 —0,78 . . . 59400 —1,96 . . . 21450 + 1,42 . . . 17300 —1,14 . . . 26700 —0,19 . . . 12370 + 0,16 Or, ? 0rd . . . 21300 —1,30 BanPo1 Priv Bar, 9 Comm. Italiana . . . . 16210 —0,55 5200 —4,50 Cren.Co dl Roma 2339 —1,93 Idterk0 Kaliano Me banca priv ,0banca j^lBNA INDUSTRIJA - 2850 —3,23 . . . 63000 + 3,45 . . . 19320 CEMENT —1,65 1'e'- Bbrgo ord.......... 14330 Monrt6880 ............... 21500 Monn dori ............... 16990 0°ri priv.............. -J Ce0''91- Editoriale.... 6220 en>ir ................. 3775 —1,27 —2,23 —7,71 + 0,32 + 0,76 16.1, spr. % Italcementi . . 128200 —0,08 Unicem . . 28490 + 0,14 Unicem risp 16200 + 1,25 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 5250 + 2,34 Fidenza Vetrar 1000 . . . 8425 —0,38 Italgas 3080 —2,41 Mira Lanza . . 62950 —1,64 Montedison 1000 . 2065 + 1,57 Montefibre 1270 —2,38 Pirelli 3064 —0,07 Pirelli risp 2243 —0,31 Recordati ord 13990 —1,82 Saffa 11410 —1,64 Siossigeno — — Snia BRD 3010 + 0,91 Snia Fibre + 3,50 Snia Tecnopolimeri .... 6800 — TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 7940 —0,75 Standa 33850 —1,05 Standa risp. port 13100 —1,36 Alitalia cat. A 2310 + 0,43 Alitalia priv 1648 —1,44 Italcable 17350 -2,47 SIP 3435 —1,94 SIP risp. port 2960 —1,82 Sirti 12899 —4,45 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti 5190 —0,67 Tecnomasio — — 16.1. spr. % Bastogi 365 —0,41 Bonifiche Siele 30250 —0,98 Bonifiche Siele risp 8980 —3,44 CIR - Comp. Ind. Riunite . 4841 + 1,49 CIR risp 4800 — Cofide 4579 —2,57 Comau Finanziaria 4285 + 0,13 Editoriale SpA 3486 —0,11 Euromobiliare 6010 —1,48 Ferruzzi Agric 2633 . Fidis 7489 —2,18 Fimpar 3312 + 0,21 Finarte 6270 + 4,52 Fiscambi Holding 5600 + 0,18 Fiscambi risp 2411 —0,21 Fornara 3337 + 2,84 Gaic 24480 —1,09 Gemina 2160 —3,18 Gemina risp 1440 —2,31 Gerolimich 116 —0,43 Gerolimich risp. port. . . . 89 + 2,59 IFI priv. 26520 + 1,80 IFIL fraz 7600 —0,78 IFIL risp. port. fraz 3880 —1,65 Italmobiliare . 205500 —1,20 Pirelli & C 9560 + 0,84 Riva Finanziaria 9110 + 0,11 Saes 3752 + 2,60 Schiapparelli 1300 —0,38 Sisa 3665 + 0,68 SME 3970 —2,43 SMI Metalii — — SMI Metalii risp — — SOGEFI 3660 —0,92 Štet 5049 —3,74 Štet risp. port 4100 —3,64 16.1. spr. % Tripcovich 11850 + 1,33 Tripcovich risp. nc 4365 —0,68 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 5350 —1,83 Calcestruzzi 18100 —0,82 Cogefar 7290 —0,95 Del Favero 6499 —1,53 Grassetto SpA 16250 —0,61 IMM Metanopoli 1600 —0,12 Risanamento Napoli . . . 45400 —0,55 Vianini 5030 —0,91 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3339 —1,94 Danieli & C 11345 + 0,89 Data Consyst 11900 — Fiar SpA 19880 + 0,15 Fiat 11190 + 0,71 Fiat priv 7414 + 0,19 Fiat risp 7418 —0,40 Franco Toši 31520 + 0,45 Gilardini 5000 —2,57 Magneti Marelli 2155 —2,88 Merloni 3090 —1,12 Necchi ord 3934 + 0,87 Olivetti ord 7249 —0,66 Olivetti priv 4860 + 0,21 Pininfarina 13751 + 0,96 Rodriguez SpA 10710 + 1,13 Safilo 11150 —2,96 Safilo risp 10600 —3,55 Saipem — — Saipem risp — — Teknecomp 1405 —2,43 16.1. spr. % CCT februar 1991 IND .... 101,50 + 0,05 CCT februar 1992 IND 110,00 + 0,05 CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND 97,60 — CCT februar 1996 IND 95,55 + 0,05 CCT februar 1997 IND 93,35 — CCT jan. 1990 BA 12,5% . . — — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . — — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . — — CCT januar 1991 IND 101,60 + 0,05 CCT januar 1992 IND 100,67 — CCT januar 1992 11% 99,00 —0,50 CCT januar 1993 IND — — CCT januar 1996 CV IND . . 99,00 + 3,34 CCT januar 1997 IND 93,60 + 0,05 CCT januar 1995 IND — — CCT januar 1996 IND 95,90 + 0,26 CCT julij 1990 IND 100,20 — CCT julij 1991 IND 100,60 — CCT julij 1995 IND 95,25 + 0,32 CCT julij 1996 IND 94,10 — CCT maj 1991 IND 100,60 — CCT maj 1992 IND — — CCT maj 1995 IND 93,65 + 0,16 CCT maj 1996 IND 93,75 + 0,27 CCT maj 1997 IND 92,55 —0,05 CCT marec 1991 IND 100,50 + 0,05 CCT marec 1995 IND 93,80 + 0,16 CCT marec 1996 IND 94,20 —0,05 CCT marec 1997 IND 92,95 -0,11 CCT nov. 1990 IND 100,10 + 0,50 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,10 — CCT nov. 1991 IND 100,30 —0,05 CCT nov. 1992 IND 98,30 + 0,20 CCT nov. 1995 IND 94,75 + 0,05 CCT nov. 1996 IND 93,05 —0,05 CCT oktober 1993 IND ... . 97,75 —0,15 CCT oktober 1990 IND 100,10 + 0,10 CCT oktober 1991 IND ... . 100,25 — CCT oktober 1995 IND ... . 94,70 + 0,21 CCT oktober 1996 IND ... . 92,80 —0,16 CCT sep. 1990 IND 99,90 —0,05 CCT sep. 1991 IND 100,30 —0,10 CCT sep. 1995 IND 93,95 + 0,16 CCT sep. 1996 IND 93,40 — CTS marec 1994 IND 76,10 —0,39 CTS april 1994 IND 75,60 + 0,40 ED SCOL 1975/90 9% 101,00 — ED SCOL 1976/91 9% .... 90,00 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 98,20 —0,20 REDIMIBILE 1980 12% . . . 100,55 + 0,05 RENDITA —35 5% 73,50 — Predstavil ga je pokrajinski tajnik Nico Costa Kongres KPI bo v znamenju ostrega notranjega soočanja Tržaški komunisti se pripravljajo na morda enega najtežjih kongresov v zgodovini krajevne KPI. Delegati, ki jih bo 181 na približno 4.500 vpisanih iz lanskega leta, bodo morali prvič odločati ter glasovati o treh ostro ločenih političnih dokumentih, ki neposredno zadevajo bodočnost in politično strategijo stranke. V tem sklopu je rimski centralni komite v začetku lanskega decembra odobril popolnoma nova pravila za potek sekcijskih in pokrajinskih kongresov ter istočasno za izvolitev delegatov, ki bodo pro-porčni s konsenzom vsake izmed treh resolucij. O pokrajinskem kongresu, ki bo od 15. do 17. februarja in o njegovem poteku je na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci obširno govoril tajnik Nico Costa, ki je tudi napovedal, da se bodo v nedeljo v 31 sekcijah naše pokrajine začele predkongresne skupščine (prva bo na programu v nedeljo na Opčinah). Costa je podčrtal, da bodo nova pravila prispevala k večji demokraciji v KPI, istočasno pa bodo tudi prispevala k večji politični jasnosti znotraj in zunaj stranke. Vsak član bo lahko podprl le enega izmed treh dokumentov, ki so bili predloženi centralnemu komiteju, lahko pa bo tudi izbiral med morebitnimi političnimi resolucijami na krajevni ravni. Da bo vse potekalo v najboljšem redu, v skladu s pravili in usmeritvijo centralnega komiteja je tržaški federalni odbor izvolil posebno politično komisijo, ki bo neposredno sledila poteku sekcijskih kongresov in pripravam na pokrajinskega. To komisijo sestavljajo Miloš Budin, Antonino Cuffa- ro, Riccardo Luccio, Nico Costa, Perla Luša, Denis Visioli, Fausto Monfalcon ter Ravel Kodrič. Visioli je glavni urednik glasila tržaške federacije KPI Lavoratore, Kodrič pa v imenu deželnega strankinega vodstva odgovarja za časopis slovenskih komunistov Delo. Budin, Costa, Kodrič in Lusova podpirajo Occhettov politični predlog (tako imenovana »fronta za da«), Visioli in Cuffaro sta se izrekla za dokument Ingrao-Natta, Monfalcon in Luccio pa podpirata stališče milanskega senatorja Cossutte. Zadnji štirje člani te komisije pripadajo »fronti za ne«. Na kongresu, ki bo sredi prihodnjega februarja, bodo izvolili tri delegate za vsedržavni kongres, ki bo od 7. do 10. marca v Bologni. Costa je na včerajšnjem srečanju z novinarji omenil tudi kampanjo včlanjevanja, ki je tudi v krajevnem merilu kot ponekod v državi zabeležila nekatere zamude. »Akcija včlanjevanja poteka sedaj tudi na Tržaškem s pospešenim ritmom,« je dejal tajnik, ki je priznal, da nekateri člani še niso obnovili izkaznice KPI, ker očitno čakajo na kongresna dogajanja. Costa je tudi napovedal, da so vodilna telesa tržaške federacije formalno odstopila, sestava novega vodilnega kadra pa bo odvisna od političnih zaključkov februarskega kongresa. -p Vrstijo se javne skupščine privržencev raznih resolucij Decembrski centralni komite KPI je odobril kongresni pravilnik, ki tudi formalno omogoča notranjim komponentam, da s samostojnimi pobudami, manifestacijami itd. seznanijo članstvo in tudi širšo javnost z vsebino posameznih političnih dokumentov. Jutri bo tako v Trstu senator Giuseppe Chiarante, eden izmed podpisnikov dokumenta Angius-Ingrao-Natta, ki bo imel ob 16. uri javno skupščino v dvorani federacije KPI v Ul. Madopnina. Chiarante bo imel skupščine tudi v drugih mestih naše dežele. Occhettova »fronta za da« pa je povabila v petek v Trst evropskega poslanca Luigija Colajannija. Srečanje z njim bo ob 18.30 v dvorani v Ul. Madonnina. Podobne pobude napovedujejo tudi pristaši senatorja Armanda Cossutte. Pokrajinsko vodstvo KPI pa prireja v nedeljo dopolne odprto soočanje z naslovom »Kaj pričakujemo od KPI v devetdesetih letih«, ki bo posvečeno sedanji debati v stranki in perspektivam levice, ki jih to soočanje odpira. V razpravi bodo sodelovali univerzitetna profesorja Giovanni Miccoli in Ivan Verč, novinar Luciano Ceschia in znanstvenica Margherita Hack. Nedeljsko srečanje, ki bo ob 10.30 v Ul. Madonnina, prirejajo ob priliki 69-letnice ustanovitve KPI. V drugi fazi prideta v poštev Trst in Videm Sindikat FILPT-CGIL nasprotuje privatizaciji poštnih storitev Sindikalna organizacija poštnih uslužbencev FILPT-CGIL za tržaško pokrajino je izredno kritično ocenila odločitev upravnega sveta ministrstva za pošto in telekomunikacije, da bo izročanje ekspresnih pisem oddalo v zakup zasebni družbi SEND ITALIA. Kot smo že poročali, ta predlog, ki ga odločno podpira minister Mammi, predvideva, da bi zasebno poštarsko službo (omejeno na izročanje ekspresnih pisem njihovim naslovnikom) najprej uvedli v 12 večjih italijanskih mestih, kjer bo med drugim potekalo svetovno nogometno prvenstvo. V posebnem komunikeju tržaško vodstvo FILPT-CGIL, ki se sklicuje na stališča vsedržavnega sindikata, poudarja, da so odločitev sprejeli prav v času, ko so po raznih italijanskih mestih potekale protestne akcije. Organizirala so jih krajevna vodstva FILPT-CGIL, vendar so se jih udeleželi tudi predstavniki CISL in UIL. Glavni protestni shod, ki se ga je udeležilo približno štiri tisoč delavcev, pa je bil 9. januarja in se je zaključil pred ministrstvom za pošto. Delavci, pravi FILPT-CGIL, so tako odločno povedali, da nasprotujejo ministrovim zavzemanjem glede privatizacije poštnih storitev. V noti FILPT-CGIL nadalje ugotavlja, da je glede predloga ministra pomisleke izrazilo tudi Državno pravobranilstvo, ki se sprašuje, če je odločitev s pravnega vidika sprejemljiva. Predlog pa sta sprejela tudi sindikata CISL in UIL, kljub ostremu nasprotovanju organizacije CGIL. Po mnenju FILPT-CGIL ne bi predlog ministra Mammija prinesel nič pozitivnega: po eni strani ne bi bili na boljšem uporabniki, ker bi dejansko posegli samo v zadnjo fazo odpošiljanja ekspresnih pisem, po drugi strani pa ne bi niti poštna uprava ničesar privarčevala. Tržaško vodstvo FILPT-CGIL med drugim opozarja na dejstvo, da bo po prvi fazi, v kateri bodo uvedli privatizacijo oddajanja ekspresnih pisem v 12 mestih, nastopila druga faza, v kateri bosta med 50 italijanskimi mesti prišla na vrsto tudi Trst in Videm. Deželni finančni prispevek za družbo »Diesel Ricerche« Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je na svojem včerajšnjem zasedanju med drugim sprejel tudi sklep, da bo družbi »Diesel Ricerche«, ki sodi v okvir državnega zavoda IRI namenil finančni prispevek v znesku treh milijard in 456 milijonov lir. Družba za dizelske raziskave, ki ima sedež v dolinski občini, bo znesek uporabila za nakup aparatov, inštru- Predlog krajevnega vodstva stranke Giovanni Gabrielli (PSI) kandidat za predsednika Tržaške hranilnice Izvršni odbor tržaške federacije PSI je predlagal profesorja Giovannija Gabriellija za novega predsednika upravnega sveta Tržaške hranilnice -CRT. Perelli je na seji vodstva svoje stranke utemeljil to kandidaturo, ki jo je že ratificiralo tudi strankino deželno vodstvo, čeprav zadnja beseda pripada deželni upravi ter v najvišji instanci zakladnemu ministru Carliju, ki mora glede tega izdati ustrezni dekret. Kandidatura prof. Gabriellija bo skoraj gotovo prodrla, saj velja tako na deželni kot na krajevni ravni sporazum, da pripada mesto predsednika CRT socialistom. Po imenovanju demokristjana Paola Fusarolija za novega predsednika pristaniške ustanove, imenovanja, ki je naletelo na podporo socialistične stranke, bo Krščanska demokracija sedaj skoraj gotovo podprla Gabriellija za ugledno in vplivno funkcijo predsednika CRT. V tiskovnem sporočilu PSI piše, da je Gabrielli profesor civilnega prava na tržaški univerzi, da je avtor številnih strokovnih publikacij s področja bančništva in da ima veliko izkušenj v ekonomskem ter finančnem sektorju ter da je bil član nadzornih teles nekaterih javnih ustanov in zasebnih podjetij. Če bo njegova kandidatura prodrla, bo Gabrielli na čelu CRT na- sledil strankarskemu somišljeniku odv. Aldu Terpinu, ki ga v skladu z zakonom ni bilo več mogoče potrditi na to mesto. Perelli se je v izjavi za tisk zahvalil dosedanjemu predsedniku »za briljantne uspehe, ki jih je Tržaška hranilnica dosegla na pokrajinski in na deželni ravni«. Po vsej verjetnosti bodo z imenovanjem novega predsednika nadomestili tudi nekatere člane upravnega sveta CRT. Podpredsednik tega pomembnega tržaškega kreditnega zavoda, ki si močno utira pot tudi v deželnem merilu, je trenutno demokristjan Piergi-orgio Luccarini, eden voditeljev nove notranje večine, ki že nekaj mesecev vlada v Palači Diana. Vodne kulture v krizi Deželni svetovalec KPI Ugo Poli je na včerajšnjem zasedanju prve komisije deželnega sveta opozoril, da je kljub umiku prepovedi prodaje morskih školjk in sadežev položaj njihovih gojilcev še vedno nerešen. Tvegajo namreč, da jih bo močno oškodovala kriza, ki jo je povzročilo domnevno onesnaženje voda, do katerega naj bi bilo prišlo v lanskem poletju. Na zadnjem ponedeljkovem srečanju V DSI predstavili knjigo novel Zore Tavčar Ob kresu življenja V Društvu slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti so v ponedeljek zvečer predstavili zbirko novel Zore Tavčar Ob kresu življenja. Knjiga sodi v okvir knjižne zbirke letošnjega koledarja goriške Mohorjeve družbe. O pisateljici in njenem zadnjem delu je na večeru govorila prof. Ester Sferco, medtem ko je prireditev uvedel predsednik DSI Sergij Pahor. Odlomke iz knjige sta podala Aleksij Pregare in Marinka Maver. Pred predstavitvijo knjige Zore Tavčar pa so v Peterlinovi dvorani odprli skupinsko slikarsko razstavo z naslovom Osem slikarjev od Dunaja do Jadrana. Na sliki (foto Magajna) od leve proti desni Aleksij Pregare, Zora Tavčar, Ester Sferco in Matejka Maver. Pogovor z dolgoletnim šolskim sindikalistom Stankom Škrinjarjem »Politiko slovenske šole moramo krojiti sami« Še pred ponedeljkovim občnim zborom, na katerem mu je tajnica SSŠ Živka Marc izrekla priznanje za njegovo dolgoletno sindikalno udejstvovanje, se je dolgoletni didaktični ravnatelj in sindikalist Stanko Škrinjar odpovedal funkciji drugega tajnika sindikata in bo odslej »samo« član nadzornega odbora. Kljub temu, da ne bo več v prvi osebi vodil sindikata -dve leti je bil tudi prvi tajnik — pa se bo Škrinjar torej še naprej posvečal problemom slovenskega šolstva in bo tako nadaljeval svojo dolgo sindikalno »kariero«. Škrinjar je namreč verjetno edini slovenski šolnik, ki se je celih (skoraj nepretrganih) 40 let posvečal problemom slovenske šole. Sindikalno se je začel udejstvovati leta 1949, ko je bil še začetnik tudi v učiteljskem poklicu. Po ponedeljkovem občnem zboru smo ga povabili na razgovor, da bi nam vsaj delno obnovil zgodovino šolskega sindikalnega gibanja in svoje številne osebne izkušnje. »Sindikalno sem se začel udejstvovati v šolskem letu 1949/50,« je začel pripovedovati, »pa čeprav sem začel poučevati že v zadnjem letu vojne. V šolskem letu 1944/45 sem bil namreč partizanski učitelj. Med vojno sem opravil maturo na učiteljišču v Gorici, v letih po vojni pa sem poučeval skoraj na vseh osnovnih šolah tržaškega ozemlja. V Dolini sem se 'nastanil" šele leta 1968, to je leto dni potem, ko sem bil imenovan za ravnatelja. Kot rečeno, pa segajo moje sindikalne izkušnje veliko dlje, in sicer v šolsko leto 1949/50. Takrat smo se začeli zbirati mlajši učitelji in profesorji, ki nismo bili zadovoljni s strokovnimi organizacijami, tj. z Zvezo prosvetnih delavcev, ki je delovala po smernicah jugoslovanske politike, in s Strokovnim združenjem, v katerem je bilo mnogo beguncev. Mlajši smo se po letu 1948, ko je De Gasperi silil, da bi se Trst vrnil v Italijo, odločili, da moramo domačini usmerjati politiko o slovenski šoli. Nismo se strinjali z De Gasperijem, a pred dejstvom, ki je bilo neizogibno, da se Trst vrne v Italijo, smo želeli ustanoviti organizacijo, ki bi učinkovito ščitila pravice slovenske šole. Zato smo začeli preučevati italijansko šolsko zakonodajo. Imenovali smo se enostavno Skupina mladih. Ta se je nato razdelila v Slogo, ki je bila bližja Zvezi prosvetnih delavcev, in v Sindikalno strokovno združenje slovenskih šolnikov na STO, ki je bilo neopredeljeno. Kot je razvidno, je bila situacija precej spremenljiva, šele leta 1956 smo ustanovili enotni sindikat, ki je nastal po združitvi treh organizacij, to je Zveze prosvetnih delavcev, Sindikalnega strokovnega združenja in Sindikata slovenskih šolnikov na STO, ki sva ga jaz in Evgen Dobri-la ustanovila v š. 1. 1953/54. Vedno sem si prizadeval, da bi ustvarili enotno skupino, ki bi lahko dosegla avtonomijo. Zahtevali smo jo namreč že takrat!« Sindikat slovenske šole pa je dejansko nadstrankarska organizacija, zato nas je zanimalo, kako deluje. »V sindikatu lahko delujejo vsi šolniki, ne glede na svoja prepričanja,« nam je dejal. »Nadzorni odbor ima nalogo, da ugotavlja, ali odborniki vnašajo strankarske težnje. Jaz sem na primer v SSk, drugi so včlanjeni v KPI ali v PSI, nekateri pa so politično neopredeljeni, vendar smo se vedno branili pred loti-zacijo. Ker smo vedno zagovarjali korist šole, smo bili včasih navzkriž s trenutno politiko strank.« Glede na to, da ste bili vsa leta priča sindikalnemu dogajanju, kateri so bili po vašem mnenju najpomembnejši dosežki, smo ga nato vprašali. »Prvi pomembni dosežek,« meni Škrinjar, »je bil seveda ustanovni zakon slovenske šole, nato pa zakon Belci/Škerk. Nobeden od teh ne uvaja avtonomije slovenske šole. Sprejeli pa smo ju, ker so nas vsakič postavljali pred ultimat. Če jih ne bi sprejeli, bi se stvari še zavlačevale, nekatere zadeve pa je bilo treba nujno rešiti.« Kako pa gledate v bodočnost, mislite, da se bodo stvari premaknile na boljše, smo ga še vprašali. »Sodeč po Maccanicovem osnutku,« je zaključil, »nam vlada sploh ne želi priznati avtonomije. V parlamentarni razpravi bi mogoče nekaj dosegli, a le, ko bi zagovarjali analognost z valdostansko šolo in s šolo v Tridentu-Zgornjem Po-adižju. Drugače pa sem pesimist. Vlada je predstavila zelo ozko zastavljen zakon in ga bo težko spremeniti. Če bi vlada nekoliko bolj razumela delovanje skupnosti Alpe-Jadran in spremembe na Vzhodu, bi nam bila mogoče bolj naklonjena,..« (bg) mentov in naprav, ki naj bi služili delu novega eksperimentalnega centra za aplikativno raziskovanje na področju dizelskih motorjev. Omenjeni center je bistvenega pomena na področju raziskav in uporabe dizelskih motorjev tako v vsedržavnem kot tudi v mednarodnem okviru, ker se lahko sklicuje na razpoložljiva sredstva in na preverjene znastveno-tehnološke izsledke, do katerih je prišlo v okviru družb z državno soudeležbo. S to novo naložbo se bo seveda okrepil dizelski raziskovalni center, posredno pa tudi celotna znanstvenoraziskovalna dejavnost v tržaški pokrajini. Predlog o prispevku je v deželnem odboru zagovarjal odbornik za industrijo Ferruccio Saro, odobrili pa so ga na osnovi zakona, ki podpira nove pobude finančnih družb, ki imajo svoje sedeže v tržaški oziroma goriški pokrajini in ki sodijo v okvir podjetij z državno soudeležbo. tržno obvestilo ■ Lansirali so jo v ZDA Gube: rodila se je tabletka Prodajajo jo v lekarni MILAN — Prav v dneh, ko plamti polemika o »tabletki sreče« (Corsera sredi decembra), prihaja iz Amerike znanstvena novica o neki drugi tabletki, ki je, še posebej namenjena ženskam. Novo tabletko na podlagi re-tinola bi lahko definirali tudi kot »tabletko lepote«, kajti njen odkriti sovražnik je guba. Vse se je začelo potem, ko sta ameriška raziskovalca Herry Elden in Elizabeth Sweitzer z Xienta Institute v Pennsylvaniji odkrila sposobnost kozmetične kreme z retinolom, da zmanjša gube tako po številu kot po njihovi globini. Retinolska krema, ki je bila v preteklosti že testirana, po ugotovitvah dveh ameriških raziskovalcev poveča svojo učinkovitost, če njeno uporabo povežemo z jemanjem te nove tabletke v okviru vsakodnevne prehrane. Multinacionalna družba, ki je poskrbela za te raziskave v Ameriki, je KORFF. »Tabletka lepote«, ki vsebuje od 1400 do 2000 mednarodnih enot retinola, se že nahaja na ameriškem tržišču, sedaj pa prihaja tudi v italijanske lekarne. Zaradi demografskega padca V tržaški občinski skupščini bo sedelo le 50 svetovalcev Tržaški občinski svet bo v novi mandatni dobi sestavljalo petdeset svetovalcev, medtem ko jih šteje danes šestdeset. Zmanjšanje števila svetovalcev je posledica demografskega padca na občinski ravni, kot jasno izhaja iz uradnega štetja prebivalstva leta 1981. Do tega bi moralo priti že na zadnjih občinskih volitvah, notranje ministrstvo pa takrat še ni izdalo ustreznega dekreta, tako da so lahko, volilci pred dvema letoma še izvolili 60 predstavnikov. Pristojna vladna telesa pa so že pred zadnjimi upravnimi volitvami okrnila sestavo pokrajinskega sveta od 30 na 24 članov. Sinočnja seja občinskega sveta ni razčistila političnih vozlov, ki že dosti časa hromijo Richettijevo upravo. Župan je pred pričetkom debate prebral Predlogi s srečanja na Deželi Pri Iretu naj bi uvedli mobilnost Danes ob 8.30 se bodo na sindikalni skupščini zbrali delavci tovarne Iret, ki se jim izteka že tretje leto dopolnilne blagajne. Sindikalni predstavniki jih bodo seznanili s predlogi, ki so izšli z včerajšnjega srečanja med deželnim odbornikom za industrijo Sarom, predstavniki uprave tovarne in sindikalnimi zastopniki uslužbencev. Predlogi, ki jih je predstavil odbornik Saro, predvidevajo občutno znižanje števila zaposlenih v nekajmesečnem roku, takoj pa podaljšanje dopolnilne blagajne, ki poteče 27. t. m. Trenutno je v Iretu zaposlenih več kot 180 delavcev, od katerih bi jih po novih predlogih premestili približno 120. Na včerajšnjem sestanku so namreč osvojili načelo o mobilnosti delavcev, kar naj bi pomenilo, da bodo veliko število zaposlenih pri Iretu premestili v druge obrate v tržaški pokrajini. O načinih in o rokih se bodo sicer morali še dogovoriti: odbornik Saro se je obvezal, da bo v teku osmih do desetih dni sklical sestanek, ki se ga bodo ob predstavnikih lastništva tovarne in sindikata udeležili tudi deželna uprava preko ravnateljstev za industrijo in delo, Deželna agencija za delo, tržaško združenje industrijcev in nekateri industrijci, ki bi bili že danes ali v bližnji prihodnosti pripravljeni vzeti v službo določeno število oseb, ki so trenutno zaposlene pri Iretu. Poleg tega je odbornik Saro izjavil, da je pri upravi tovarne zaznal pripravljenost, da bi delavcem začasno anticipirala izplačilo dopolnilne blagajne. Po premestitvi občutnega števila delavcev pa bi v Iretu ostala skupina zaposlenih, ki bi sodelovala z drugimi obrati. krajše poročilo pretežno upravnega značaja, v katerem je jasno prišlo do izraza, da se ta latentna politična kriza nadaljuje in zaostruje. Kljub opevanemu "razčiščenju" v koaliciji so liberalci potrdili, da sta odbornika PLI na občini in pokrajini še dalje v "hladilniku" in da sta torej brez mandata, ki sta ju vrnila Richettiju oziroma ^predsedniku pokrajine Crozzoliju. Zupan ostaja tako še dalje jetnik političnih zdrah in prepirov v večinski koaliciji in tudi v svoji stranki, ki ga je pustila skoraj popolnoma samega. Največ kritik na upravo je sinoči prišlo iz vrst opozicije, negodovanja pa je bilo slišati tudi s strani socialistov. Njihov tajnik Perelli je rekel, da PSI nasprotuje krizi, precej ostro pa je napadel demokristjane, češ da so razbiti med sabo in da se ne morejo sporazumeti niti o sestavi tega ali onega strankinega tiskovnega sporočila. Demokristjani so tudi sinoči jasno ponovili, da nočejo na noben način melonarjev v upravo, kot jasno in glasno zahtevajo socialisti. KD je tako - ob podpori liberalcev in republikancev - spet postavila politični veto nad vstopom Liste za Trst v večinsko koalicijo, kar je sprožilo sinoči ostro reakcijo listarjev. Vrtiljak politične krize se torej vrti naprej, še hitreje kot pred dnevi, seveda predvsem na škodo občanov, ki imajo pred sabo iz dneva v dan šibkejšo, politično blokirano in vse manj verodostojno občinsko upravo, ki je ujeta v škarje ozkih strankarskih prepirov in razhajanj. Tega se verjetno v prvi osebi zaveda tudi sam župan Richetti. (st) Posilstvo na avtocesti Na svobodi trije Tržačani Sodnik za predhodno preiskavo Roberto Spano iz Brescie je včeraj izpustil na svobodo tri Tržačane, ki so že nekaj dni bili v zaporu pod obtožbo, da so s silo spravili v svoj avto 23-let-no Stefanio T. iz Padove in jo na avtocesti za Vicenzo zaporedoma posilili. Čeprav so 24-letni Diego Pecozzi, 25-letni Giulio Sartori in 21-letni Mic-hele Argamente že imeli opravka s pravico, je sodnik verjel njihovim izjavam, češ da se je dogodek odvijal drugače, kot je izjavila Stefania. V utemeljitvi svoje odločitve je zapisal, da dekletova prijava ni dovolj osnovana in da ni zadostnih dokazov, ki naj bi utemeljili odgovornost Tržačanov. Vse kaže, da je med pripovedjo Ste-fanie, ki je padovskim preiskovalcem Poznana kot narkomanka, in obtoženimi, velik razkorak, tako da bo policija 'morala še ugotoviti, katera je prava verzija dogodkov. Do zaključka preiskave pa so Tržačani na svobodi. Da se je zadeva zaenkrat zaključila tako, je verjetno prispevalo tudi dejstvo, da se je Stefania, ki jo padovska Policija pozna kot narkomanko, oddaljila s svojega mesta in da jo agenti, kljub vnetemu iskanju, niso mogli pri-Peljati k sodniku za pričevanje. V eni najtežjih reševalnih akcij na svetu Pod Kaninom boj za dve življenji Kaže, da je reševanje Maria Bian-chettija in sedaj še Massimiliana Puntarja, ki se je v kaninskem podzemlju med reševalno akcijo hudo ponesrečil včeraj popoldne, iz 1000 metrov globoke jame pod Rombonom imenovane Brezno velike razpoke, ena najtežjih in najbolj zapletenih reševalnih akcij na svetu. Kdaj in kako se bo končala drama dveh ponesrečencev, ki se nahajata 1000 metrov globoko v kaninskem oziroma rombonskem breznu, tega si ta hip ne upa nihče napovedati. Morda samo še dva, lahko pa tudi štiri dni. Čas pa je več kot 50 reševalcem iz različnih koncev Italije in Slovenije, ki se jim iz ure v uro pridružujejo novi tovariši, najhujši sovražnik. Skrbi jih namreč predvsem stanje drugega ponesrečenca, ki je dobil hude poškodbe po glavi. Mario Bianchetti si medtem ob pomoči reševalcev sam utira pot na svetlo. Kot nam je povedal vodja slovenskih reševalcev iz jam Igor Potočnik, ki je odgovoren za izpeljavo te zahtevne reševalne akcije, se je nesreča Mariu Bianchettiju zgodila minulo nedeljo ob 10. uri. Takrat so bili Bianchetti in njegovi tovariši iz tržaškega jamarskega društva Boegam Paolo Pezzolato in Roberto Antonini v breznu pod Črnelskim vršičem na robu rombonskih podov že 20 ur. Brezno velike razpoke, katerega vhod leži 2080 m visoko v kaninskem oziroma rombonskem pogorju, je namreč že približno dve leti prava meka za naše in italijanske jamarje. Z doslej doseženo globino 1195 m je najglobja jama v Jugoslaviji, uvrščajo pa jo tudi med štirideset najglobljih na svetu. Brezno ni v celoti raziskano in je potencialni kandidat za svetovnega rekorderja, od tod tudi tako veliko zanimanje jamarjev od vsepovsod zanj. Trojica Tržačanov je raziskovala enega stranskih rovov, za katerega je značilno, da je zelo krušljiv. Tako nam je povedal koprski jamar Samo Morel, ki kaninsko brezno pozna in ki v reševalni akciji sodeluje od samega začetka. Krušljivost brezna je botrovala Bianchettovi nesreči. Zapestje mu je zdrobil kakih 200 kg težak kamniti blok. Po nesreči je trojica Tržačanov trezno ukrepala. Roberto Antonini se je nemudoma podal na pot na površje. Na pomoč je poklical že ob 19. uri, iz italijanske strani Kanina, to je iz koče Gilberti na Ne-vejskem sedlu. Do telefona mu je uspelo priti v pičlih 9 urah, kar je za okoli 10 ur manj, kot bi za to pot porabili sicer. Akcija je torej stekla v Trstu, od koder so v nedeljo zvečer klicali na pomoč tudi slovenske reševal- V Trstu nekaj več kot tisoč upravičencev Ministrski svet odobril dekret o povišanju nekaterih pokojnin Z dekretom ministrskega sveta so 1. januarja stopile v veljavo izboljšave za nekatere minimalne in maksimalne pokojnine. Pozitivni ukrep je sicer omejen le na dve kategoriji: v okviru maksimalnih pokojnin se bodo zvišale tiste, ki so bile odobrene v obdobju od 1. januarja 1971 do 31. decembra 1984. Interesenti morajo vložiti prošnjo za povišek pri krajevnih sedežih pokojninskega zavoda INPS, in to na predvidenih obrazcih. Veljavne bodo vsekakor vse prošnje, glavno pa je, da so v pisni obliki. Kdor bo vložil prošnjo do 30. junija 1990, bo imel pravico do revalorizacije pokojnine od 1. januarja letos dalje, kdor se ne bo držal tega roka, pa mu bodo zvišali pokojnino le mesec dni po vložitvi prošnje. Zvišanje minimalnih pokojnin pa se nanaša na tiste upokojence, ki so zbrali najmanj 781 tednov efektivno poravnanih prispevkov, pokojnino pa so prejeli med 1. januarjem 1984 in 31. decembrom 1989. Povišek bo v višini 2.500 lir mesečno za vsako leto plačanih prispevkov. INPS vsekakor opozarja, da povišek ni predviden za invalidske pokojnine, ki so jih začeli izplačevati s 1. avgustom 1984 na osnovi zakona št. 222/84. Za poviške minimalnih pokojnin bodo avtomatično poskrbeli krajevni uradi INPS, zato ni potrebno vlagati prošnje. Podrobnejše informacije in tudi konkretno pomoč nudijo vsekakor vsi tržaški patronažni uradi. Kot so nam povedali na sindikatu upokojencev CGIL, bodo poviški v Trstu relativno maloštevilni. Med upokojenci z minimalno pokojnino namreč računajo, da je upravičencev za povišek le okrog sto, v okviru maksimalnih pokojnin pa manj kot tisoč. Novi kazalci ISTAT za izračun poviškov stanovanjskih najemnin V Uradnem listu so bili hkrati objavljeni pokazatelji o nepremičninah, ki so bile dograjene po 31. decembru 1975 (gre za podatke, ki jih ISTAT zbira enkrat letno in ne vsak mesec). Če upoštevamo zamrznitev najemninskih poviškov, za katerega se je rimska vlada odločila leta 1984, ugotovimo, da so odstotne razlike naslednje: +285,3 odstotka v primerjavi z decembrom 1976; +235,3 odstotka v primerjavi z decembrom 1977; +199,8 odstotka v primerjavi z decembrom 1978; + 150,3 odstotka glede na december 1979; +106,7 odstotka glede na december 1980; +75,4 odstotka glede na december 1981; +50,8 odstotka glede na december 1982; +33,7 odstotka glede na december 1983; +23,5 odstotka glede na december 1985; +18,1 odstotka glede na december 1986; +12,3 odstotka glede na december 1987; +6,6 odstotka glede na december 1988. Objava gornjih podatkov je v skladu s 81. členom državnega zakona št. 392 z dne 27. julija 1978, ki urejuje določanje najemnin v mestnih nepremičninah, sicer pa pridejo ti podatki v poštev pri izračunavanju življenjskih stroškov v povprečni delavski oziroma uradniški družini. V ponedeljkovi številki Uradnega lista so bili objavljeni kazalci ISTAT o gibanju najemnin v lanskem decembru, na podlagi katerih lahko izračunamo, za koliko se bo povišala pravična stanarina (equo canone). Pri stanovanjskih najemninah je zavod ISTAT ugotovil, da je bil decembrski indeks za 6,5 odstotka višji, kar pomeni, da se zdaj pravična stanarina revalvira za 4,875 odstotka (ovrednotenje ustreza trem četrtinam indeksa). Pri najemninah za trgovine, studie in urade (ki se izračunavajo vsako drugo leto) pa je ISTAT zaznamoval decembra porast za 12,3 odstotka, zaradi česar bo povišek znašal 9,225 odstotka. r pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu O odnosih med SKGZ in Sindikatom slovenske šole Cenjeno uredništvo, včeraj je prišlo v kroniki o občnem I °ru Sindikata slovenske šole do po-vv°rhe, ki povsem izkrivlja odnos Slo-7eriske kulturno-gospodarske zveze Sindikata slovenske šole. Mislim 119 sledeči stavek: . ^Občutljivost, ki jo naši politiki Tla j o do slovenske šole«, je dejal Pe-6liko, »lahko merimo po sedežu, ki g? je SKGZ dala sindikatu, to je sobo, Kl ie celo brez telefona.« j "° informacijah, ki jih imam kaže, Prof. Pino Pečenko česa takega ni g *61, zato sklepam, da je avtor stavka gj' O., ki je poročal o občnem zboru. na he bo nesporazumov, in da bo jav-j °st korektno obveščena, želim dati o Cjj žadevi nekaj popolnejših informa- J^ekako pred poldrugim letom so se k SKGZ zglasili vodilni člani Sindi-L .;a slovenske šole (s katerimi sicer ; t SKGZ redno in rade volje sodelu-5^ °) in me seznanili z dejstvom, da . hahajajo pred izgonom iz stanova-R* v Ulici Filzi, kjer so dotlej urado-^ K Obljubil sem, da bom skušal na Kšen način pomagati, čeprav sam siSer,i vedel kako. Do izgona je dejan-g.® prišlo po hitrem postopku in Sin-2J. . je tvegal, da se iz dneva v dan vaaide na cesti z vsem pohištvom Dr M ^ takšnem položaju sem na hitro st'skrbel Sindikatu začasno streho v gyhovanju v Ulici Carducci, kar je 0 edino možno in v katerem so še drugi uporabniki. Zaradi tega sem prišel tudi v spor z administracijo nepremičnin, ki se je s svoje strani povsem upravičeno zavzela, da se to začasno stanje čimprej ustrezno uredi. Predstavnike Sindikata sem ob njihovem vstopu v stanovanje seznanil s tem položajem in jim priporočil, naj si prizadevajo, da se najde druga rešitev, kajti brez jasnih najemniških pogojev je tudi težko sprejemati katerekoli druge ukrepe tudi v zvezi s telefonskimi priključki. To začasno stanje traja še danes, o čemer sem se pred kratkim pogovarjal s profesoricama Marčevo in Sulčičevo, katerima sem tudi dal zagotovilo, da bo problem telefonskega priključka tako ali drugače rešen. Vseskozi pa je pisarna SKGZ na razpolago 'Sindikatu in njegovim članom za katerekoli potrebe. Medtem še vedno iščem Sindikatu potrebne prostore, kajti zdi se mi nepojmljivo, da se Sindikat slovenske šole znajde na cesti zaradi izgona. Sindikat slovenske šole bo ostal pod to streho, dokler se ne najde primernejša rešitev. Za to je uprava nepremičnin izkazala razumevanje, čeprav sem jo z vsiljenim in v bistvu nekorektnim postopkom spravil v določeno zadrego. To sem naredil z zavestjo, da je treba Sindikatu pomagati tudi če ni član SKGZ in je povsem avtonomna ustanova. To so nekatera dejstva, poleg stalnega sodelovanja, ki ga ima s Sindika- tom odbor za šolstvo SKGZ. Vsekakor si želimo, da bi bilo naše sodelovanje s Sindikatom v bodoče še plodnejše v izključno korist slovenske šole in naše narodnostne skupnosti. Morala te zgodbe: težko je razumeti, zakaj morajo biti pikrih pripomb in izkrivljenih ocen deležni ravno tisti, ki skušajo za reševanje problemov slovenske šole vendarle nekaj konkretnega storiti. Opravičujem se za dolžino pisma in tovariško pozdravljam DUŠAN UDOVIČ tajnilPSKGZ Pridržana prognoza Na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice se bori s smrtjo 35-letni Sergio Cociancich iz Ul. Matteotti 28, ki se je včeraj zjutraj okrog 6. ure hudo ponesrečil pri Moščenicah, kjer je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad svojim avtom lancia delta turbo in silovito zapeljal v varnostno ograjo. Karabinjerji iz Tržiča, ki so opravili izvide o nesreči, so ugotovili, da je Cociancich peljal iz Tržiča proti Trstu in da je do nesreče prišlo v bližini križišča pri Moščenicah, kjer je voznik bil na tem, da s pokrajinske ceste zapelje na avtocesto. Massimiliano Puntar ce. Prvi je k jami po nesreči priplezal tolminski jamar Andrej Fratnik, ki je že ob drugi uri zjutraj, torej v noči med nedeljo in ponedeljkom ob vho-«du v jamo postavil radijsko zvezo z dolino. Italijanska reševalna ekipa se je začela spuščati v brezno včeraj dopoldne, sinoči pa je slovenskim jamarjem uspelo na globini 700 m pod površjem zemlje postaviti telefonske zveze in drugo opremo. Medtem se je na globini 1000 m zgodila nesreča še članu reševalne ekipe Massimilianu Puntarju. Tudi Puntar je Tržačan, po poklicu pa kovač. Zdravnik, ki je pri njem, doslej ni dal izjave o njegovem zdravstvenem stanju, kaže pa, da je nadvse resno. V akcijo sta se vključila tudi dva helikopterja, italijanskemu se je danes dopoldne pridružil še helikopter RSNZ, ki je pod Rombon prinesel zdravniško opremo za reševanje v najhujših vrstah nesreč. Naloga, ki bi jo radi danes opravili naši in italijanski reševalci (slednje vodi Tržačan Sergio D'Ambrosi) je spustiti zdravniško opremo do kraja, kjer leži drugi ponesrečenec. Čimprej naj bi zamenjali tudi ekipe v jami, katerih člani so zelo utrujeni in neprespani. Kako zahtevno je reševanje na tej globini priča podatek, da so ekipe, ki so raziskovale Brezno velike razpoke delale v jami neprekinjeno povprečno po 40 ur. Reševalno delo pa traja približno trikrat toliko. Reševalcem, ki v šotorih dežurajo pred jamo otežuje delo v visokogorju mrzlo (minus 10 stopinj C) in vetrovno vreme. Do zapleta pri prečkanju državne meje, ki so ga na začetku reševalne akcije v noči med nedeljo in ponedeljkom italijanski reševalni ekipi preprečili jugoslovanski obmejni organi, je prišlo zaradi nesporazuma med italijanskimi in jugoslovanskimi mejnimi službami. Nesporazum je bil kmalu odpravljen, tako da že od ponedeljkovega jutra tam ni nikakršnih težav pri prečkanju meje. Na srečo ta nesporazum, za katerega ni sprejemljivo nobeno opravičilo, ni vplival na hitrost akciie KATJA ROŠ t Odšla je v večnost naša draga sestra in teta Lucija Štrajn Pogreb bo jutri, 18. t. m., ob 12.30 izpred hiše žalosti, Mačkolje 58. Žalostno vest sporočajo: brata Alojz in Rudolf ter ostalo sorodstvo. Mačkolje, 17. januarja 1990 t Sporočamo žalostno vest, da nas je v 92. letu starosti zapustila naša draga mama, nona in pranona Marija Markuža vd. Škerk Pogreb bo danes, 17. t. m., ob 14,30 iz hiše žalosti, Devinščina 16, v šempo-lajsko cerkev. Žalujoči: sin Albin in hčerka Gabrijela z družinama ter ostalo sorodstvo. Sesljan, Devinščina (Prosek), 17. januarja 1990 Svojci pokojnega FRANCA MEZGECA sporočajo, da bo pogreb jutri, 18. t. m., ob 13.15 na pokopališču pri Sv. Ani. Trst, 17. januarja 1990 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3) Ob bridki izgubi dragega moža in očeta Franca Mezgeca izrekajo globoko sožalje ženi Justini in hčerki Lauri prijatelji: Vanja, Sonja, Milko, Lili, Primož, Aleksija, Sergio, Alda, Rudi, Neva, Nazario, Laura, Aljoša, Mar-juča, Barbara in Marjo. Doživetja naših šolarjev Veliko zanimivosti in vtisov z obiska v openski hranilnici Na naši šoli je navada, da za dan varčevanja, 31. oktobra, vsak 5. razred obišče banko. Letos smo bili na vrsti mi. Težko smo pričakovali ta dan in ko nas je učiteljica obvestila, da gremo v banko, smo bili vsi zadovoljni. Še posebno smo bili počaščeni, ker smo bili prvi učenci, ki smo obiskali novi sedež Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Bančno poslopje je zgrajeno z najsodobnejšimi sistemi in zato je še posebno zanimivo. Sprejel nas je bančni uradnik in nam začel razkazovati razne urade. V pritličju je glavna dvorana, kjer sprejemajo stranke. Po stopnicah so nas peljali v podzemske prostore, kjer je trezor. Na debelih, železnih vratih je pisalo:» E' protetta con com-binazione a tempo prefissato fino a 144 ore«. Tu je bil alarm, ki je povezan s policijo, notranja televizija, ki snema, kar se dogaja, in plošča v tleh, ki sproži alarm, če se je kdo dotakne. Med aparaturami je bil stroj, ki šteje denar, stroj, ki pripravi kupčke denarja in tisti, ki zveže po deset kupčkov skupaj. Meni se je zdel zelo zanimiv stroj, ki pripravlja zavitke kovancev. Na papirju, ki ga uporabljajo za te zavitke, je že vtisnjena vrednost v denarju. V trezorju je bil tudi tekoči trak v obliki cevi, po katerem pošiljajo denar in dokumente po raznih uradih. Andrejev oče nam je razložil, da če hranimo denar v banki, dobimo aktivne obresti in če si ga sposodimo, moramo zanj plačati pasivne obresti. Razlika med strankinimi pasivnimi in aktivnimi obrestmi je bančni zaslužek. Razložil nam je tudi, kakšna je lahko hranilna knjižica, in sicer imenska ali neimenska, to je na prinosnika. Če je knjižica imenska, lahko dvigne denar samo oseba, katere ime je napisano na knjižici, če pa je knjižica na prinosnika, lahko dvigne denar kdorkoli, ki predstavi banki hranilno knjižico. S hranilno knjižico lahko dvigamo denar samo v banki, ki je knjižico izdala. S čeki pa plačujemo tudi drugod, ne da bi hodili v banko po denar. Čekovno knjižico dobijo tisti, ki odprejo v banki tekoči rčaun. Tudi banke hranijo denar, in sicer v državni banki, ki se imenuje Banca d’-Italia. Denar prevažajo s posebnimi avtomobili. Ko pride tak avtomobil v opensko Hranilnico, zapelje naravnost v garažo. Ogledali smo si še tajništvo in nato smo šli v naslednjo sobo, kjer imajo telex. Tu je neki uradnik poklical Tržaško kreditno banko in jim povedal, da smo mi na obisku ter jih prosil, naj mu odgovorijo, da bomo videli, kako deluje telex. Čez nekaj časa so nam odgovorili in poslali novoletna voščila, za katera smo se jim naslednjega dne v šoli pisno zahvalili. Vse sobe v banki so povezane s posebno avtomatsko pošto, po kateri pošiljajo sporočila. Zanimiv je bil še elektronski center, a žal se je pokvaril, zato nismo mogli videti njegovega delovanja. Ob koncu so nas povabili na zakusko. Vsakemu od nas so podarili svojo knjigo, ki je bila izdana ob 75-letnici ustanovitve Hranilnice in posojilnice na Opčinah, koledarček, pero in razne knjižice ter urnik. Takoj potem smo se poslovili. Zelo sem zadovoljna, da sem obiskala banko in ta dan mi bo ostal vedno v lepem spominu. TAMARA GIORGI Učenka 5. razreda OŠ Brance Bevk - Opčine koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila Natalja GUTMAN in Elisso VIR-SALADZE. gledališča VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. ROSSETTI Nocoj ob 20.30 (red prost) bo gledališka skupina Teatro delle Arti ponovila Wilderjevo delo PICCOLA CITTA. Režija: Ermanno Olmi. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 30. t. m. do 4. februarja se bosta v gledališču Rossetti predstavila Dario Fo in Franca Rame z delom IL PAPA E LA STREGA Daria Foja. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Danes ob 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00 bodo v kinodvorani Alcione - Ul. Madonizza -predvajali LA VERGINE Dl SALEM (1957). Film bodo predvajali v sklopu ciklusa FRAMMENTI Dl MITOLOGIA AMERIČANA. Vstop je prost. GLEDALIŠČE CRISTALLO - LA CONTRADA Danes, 17. t. m., ob 10. url bo gostovala gledališka skupina A.I.D.A. iz Verone s pravljico GIOVANNINO, FORTUNA E VENTURA Dl UN EROE SENZA PAU-RA. Režija Gianni Franceschini. V soboto, 20. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Cristallo premiera glasbene komedije H. Ashmana in A. Menkena LA PICCOLA BOTTEGA DEGLI ORRORI. Vedno vam na razpolago PELLICCERIA CERVO TRST — Drev. XX. septembra 16 Telefon 767914 VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po ugodnih cenah razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK. V muzeju Sartorio je do 21. t. m. na ogled razstava o ruskih baletih DIAGHI-LEVA. Urnik: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o ČAROBNIH SVETILKAH. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bo v soboto, 20. t. m., ob 18. uri odprl razstavo slikar CLAUDIO CERNI-GOI. V galeriji Rettori Tribbio 2 bodo v soboto, 20. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja Nicole SPONZE. Razstava bo trajala do 2. februarja po običajnem urniku. kino ARISTON - 16.30, 22.15 Scene di lotta di classe a Beverly Hills, ZDA 1989, r. Paul Bartel, i. Jacgueline Bisset, □ EXCELSIOR - 16.30, 22.15 Orchidea sel-vaggia, i. Mickev Rourke, Jacgueline Bisset, □ □ EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Oliver & Company, ris., prod. Walt Disney. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Cicciolina e Moana Pozzi supervogliose di mas- * chi, porn., □ □ NAZIONALE II - Zaprto. NAZIONALE III - Zaprto. NAZIONALE IV - Zaprto. GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Ritorno al futuro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox. MIGNON - Zaprto. Jutri 16.30, 22.15 Cera un castello con 40 cani, i. Peter Ustinov, Salvatore Cascio. EDEN - 15.30, 22.10 Animaie, possiedlmi languidamente, porn., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Willy Signori... e vengo da lontano, r.-i. Francesco Nuti, Isabella Ferrari. LUMIERE - 16.00, 22.15 Senza indizio, i. Michael Caine, Ben Kingsley. ALCIONE - Ciklus »Frammenti di ml-tologia americana«: 16.00, 20.00 Le vergini di Salem, 18.00, 22.00 II lutto si addice ad Elettra. Vstop prost. RADIO - 15.30, 21.30 Piaceri insaziabill di mogli in calore, porn. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ GLASBENA MATICA TRST Abonmajska sezona 1989/90 Jutri, 18. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu JASNA CORRADO - MERLAK, harfa OLGA GRACELJ, sopran NEVA MERLAK, klavir Prodaja vstopnic pri Utatu v Pasaži Protti. Pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI Trst javlja vsem interesentom, da je uprava Dispral iz tehničnih razlogov odpovedala dvorano. Zaradi tega najavljena prireditev za soboto, 20. t. m., ODPADE. Novi datum bomo javili kasneje. Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec se zahvaljuje vsem nastopajočim ter vsem tistim, ki so na katerikoli način sodelovali, pomagali in prispevali ob priliki spominske proslave 45-letnice tragičnih dogodkov iz leta 1945. čestitke Danes praznuje svoj 20. rojstni dan GIULIO TAVČAR. Obilo sreče in zdravja mu želita nono in nona. včeraj - danes Danes, SREDA, 17. januarja 1990 ZVONIMIR Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.49 - Dolžina dneva 9.08 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 10.17. Jutri, ČETRTEK, 18. januarja 1990 VERA PLIMOVANJE DANES: ob 1.02 najvišja 35 cm, ob 7.29 najnižja -11 cm, ob 12.10 najvišja 6 cm, ob 18.14 najnižja -28 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 8 stopinj, zračni tlak 1030,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 46-odstotna, nebo poob-lačeno, morje mirno, temperatura morja 8,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Caterina Vrabec, Gabriele Spazzali, Jacopo De Santis, Dennis Lenassi. UMRLI SO: 89-letna Vittoria Verginel-la, 83-letna Ernesta Cok, 70-letni Francesco Bellen, 69-letna Anita Mullich, 68-letni Luigi Urbani, 83-letna Adelina Preghel, 85-letna Valeria Totto, 67-letna Laura Petrina, 80-letni Nicolb Braico, 90-letni Ettore D Alessandro, 90-letna Giu-seppina Ambrosich, 68-letni Enrico Bolsi, 75-letna Silvia Spadon, 78-letni Marcello Rautinik, 67-letni Stanislao Perazzi, 87-letna Carla Diviach, 80-letni Mario La-dich, 85-letna Maria Peric, 83-letna Maria Rocco, 82-letna Norma Fragiacomo, 41-letni Ivan Koščak. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. januarja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 13.00 do 19.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Zavije). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 35, Trg Ospedale 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Celoletna Mesečna 192.000 lir 20.000 lir □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka. ^ □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m Zl i št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. PD SLOVENEC BORŠT-ZABREŽEC vabi danes, 17. t. m., ob 20.30 NA PRAZNOVANJE VAŠKEGA PATR0NA Gostuje PD DOMOVINA z veseloigro ŽUPANOVA MICKA. Sodeluje: MePZ SLAVEC-SLOVENEC razna obvestila Skavtinje z Repentabra bodo v soboto, 20. t. m., od 15. ure dalje izvršile akcijo pobiranja papirja in kartona. Lepo prosijo vse prebivalce Repentabra, da pustijo papir in karton pred vhodnimi vrati. Sekcija KPI občine Dolina vabi na JAVNO ZBOROVANJE, ki bo v petek, 19. t. m., ob 20. uri v dvorani KD V. Vodnik v Dolini na temo: "Diskusija o reformah, ki jih je predložil tov. Occhetto, državni tajnik KPI". Sodelovala bosta tov. Miloš Budin, deželni svetovalec KPI, ter tov. senator Stojan Spetič. _________mali oglasi_____________ DRUŽINA išče varuško s Tržaškega, z vozniškim dovoljenjem, za dveletnega otroka. Tel. 575198 ob večernih urah. TRGOVINA jestvin zaposli prodajalca/ko staro od 20 do 25 let. Priporoča se resnost ter volja do dela. Tel. 822103. SPOŠOBNA ženska srednjih let nujno išče zaposlitev kot gospodinja, hišna pomočnica ali podobno. Tei. na št. (0481) 78180 od 16. do 18. ure. TAKOJ ZAPOSLIMO izkušenega slaščičarja. Tel. 213055. SLAŠČIČARNA na Krasu išče prodajalko s prakso. Tel. 213055. PRODAM fiat 126 bis, letnik 1988, bele barve. Tel. 226752. NEPOSREDNO prodam skladiščni prostor, 80 kv. m, z notranjo ogrevano pisarno. Tel. 393624. PRODAM renault super 5 GTL 1100, letnik '85, v odličnem stanju, rdeče barve, prevoženih 78.000 km, za 6.000.000 lir. Tel. v jutranjih urah na št. 220367. PRODAM motor cagiva 125 v dobrem stanju, letnik '87. Cena po dogovoru. Tel. 774103 v popoldanskih urah. PRODAM omologiran stolček za avto za otroke do 9 mesecev starosti. Tel. ob urah kosila na št. 228785. PRODAM avto alfa romeo giulietta 1600, letnik '85, km 43.000, v dobrem stanju. Tel. 228909. POČITNIŠKO stanovanje, takoj vseljivo, v zimsko-športnem središču v Karnlji ugodno prodam. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Zima/poletje". KUPIM stanovanje v okolici Trsta. Tel. 827094 v večernih urah. PROFESSIONAL ŠPORT - Ul. Udine 45/a, Trst, tel. 418315 - obvešča, da bo sezonska razprodaja zimske opreme od 16. januarja do 27. februarja s popusti do 50 odst. 23-LETNA tajnica išče kakršnokoli službo, tudi kot varuška. Tel. 229402. PRI POSTAJI prodam 6-sobno prazno stanovanje, primerno tudi za urade, dvigalo in avtonomna kurjava. Tel. 943182 ob urah kosila. UVOZNO/IZVOZNO podjetje v Gorici išče uslužbenko/ca za komercialno dejavnost, tudi začetnika. Zahteva se poznanje jezikov. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV. maja št. 1, 34170 Gorica, pod šifro "Komerciala". razne prireditve KD Kraški dom vabi na ogled komedije J. Tavčarja LOČITEV v izvedbi amaterskega odra Jaka Štoka, režija Drago Gorup. Prireditev bo v soboto, 20. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Colu. Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, prireja v soboto, 20. t. m., ob 18.30 večer posvečen ZNANSTVENI FANTASTIKI. Predavala bosta Štefan Pahor in Aljoša Saksida. Prebrala bosta tudi nekatere odlomke iz največjih uspešnic znanstvene fantastike. Vsi prisrčno vabljeni! V ponedeljek, 22. t. m., bo v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu govoril SOCIOLOG PROF. JOŽE PUČNIK, ki je na čelu Združene slovenske demokratične opozicije. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 z začetkom ob 20.30. KD Fran Venturini vabi na POPOLDNE POSVEČENO HARMONIKI. Nastopajo gojenci društvenih šol za klavirsko in diatonično harmoniko v nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. šolske vesti Osnovna šola Marica Gregorič - Stepančič pri Sv. Ani obvešča, da poteka vpisovanje za prvi razred za šolsko leto 1990/91. Otroci lahko obiskujejo popoldanski pouk do 16. ure. Za informacije tel. 812214 od 8. do 16. ure. ___________prispevki_________________ V spomin na drago teto Emo Lovrenčič vd. Štrekelj darujejo Mira in Franc Guštin ter Marina in Franko z družinama 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu, 40.000 lir za Skupnost družina Opčine in 40.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na svoje drage od družin Štrekelj in Guštin darujeta Mira in Franc 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu, 20.000 lir za Skupnost družina Opčine in 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na prijatelja Milkota Škabarja daruje Ivan Škabar 10.000 lir za sekcijo KPI Repentabor. V spomin na dragega Milkota Škabarja daruje družina Purič (Repen 6) 10.000 lir za sekcijo KPI Repentabor. Namesto cvetja na grob gospe Josipi-ne Štolfe - Grilanc darujeta Milko in Valerija 50.000 lir za MPZ Rdeča zvezda. Ob obletnici smrti drage mame Mile Sosič daruje Božica z družino 50.000 lir za SKD Tabor. Angela Sferzi daruje 50.000 lir za gradnjo Ljudskega doma v Trebčah. V spomin na bratranca Vladija Gorupa daruje Dinči z družino 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Franc Brus daruje 20.000 lir za obnovo bolnice Franja. Ob plačilu članarine darujejo: Gabrijela Vuga 4.000 lir, Srečko Colja 5.000 lir, N. N. 5.000 lir, Pina Žagar 5.000 lir, Milan Žvab 2.000 lir in Milan Bolčič 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Vladimira Gorupa daruje Ana Gialli iz Opčin 20.000 lir za KD Prosek-Kontovel. Ob 3. obletnici smrti prijatelja Fausta daruje Slavko Briščik 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Briščikih. Namesto cvetja na grob Justa Švare daruje Milka 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Viktor Terčon daruje 50.000 lir za gradnjo Ljudskega doma na Opčinah. N. N. daruje 200.000 lir za gradnjo Ljudskega doma na Opčinah. Namesto cvetja na grob Pepke Grilanc darujeta Ada in Berto Peric 30.000 lir za MePZ Rdeča zvezda. V spomin na dragega Stanka Prašlja darujeta Vojka in Ivan Ukmar 15.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. Ob smrti Alme Kozian-Stepančič darujejo Majda, Anka in Pina 60.000 lir za Skedenjsko cerkev. V spomin na Pepko Štokčevo daruje Vanda Starc 15.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na pok. Pepko Štokčevo in na pok. Antona Oto daruje Marjan Starčev 20.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Marjanovo mamo Pepko darujeta Slava in Dušan 50.000 lir za ŠD Kontovel. Otroci Pepke Štolfe vd. Grilanc darujejo 200.000 lir za cerkveni pevski zbor in 200.000 lir za MePZ Rdeča zvezda. V spomin na očeta Antona Monteverdija darujeta Ada in Uči Sedmak 30.000 lir za Sklad Mtija Čuk. V spomin na mamo Albino in očeta Ernesta Starca daruje Ada z družino 30.000 lir za obnovo bolnice Franje. V spomin na dragega očeta Justa darujeta Germano in Miran Švara z družinami 100.000 lir za SKD Slavec - Ricma-nje, 100.000 lir za KD F. Prešeren - Bolju-nec, 100.000 lir za Godbo na pihala Ric-manje, 100.000 lir za MPZ upokojencev iz Brega, 100.000 lir za sekcijo KPI Dolina in 100.000 lir za ŠD Breg. V spomin na Justa Kovačiča daruje družina Godina 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V isti namen daruje Marica Kobal 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Justa Švaro darujeta Milan in Rika Kuret 30.000 lir za sekcijo KPI Dolina. Ob 26. obletnici smrti Alojza Bukavca daruje žena Ida 50.000 lir za FC Primorje. Namesto cvetja na grob Lojzke Pipan darujeta Dorica in Katja Kosmina 40.000 lir za SKD Vigred. V spomin ha Silvestre Križmančič por. Stefani darujeta Sonja in Aldo 10.000 lir za KD Lipa. V spomin na Silvestro Križmančič por. Stefani daruje Zora Štancerjeva 20.000 lir za KD Lipa. V spomin na Valerija Bordona daruje Dani Žerjal (Dolina) 20.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Marijo Boneto por. Lorenzi darujejo družine Lorenzi 100.000 lir za ŠK Kras, 100.000 lir za KD Rdeča zvezda, 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. menjalnica_______________________i6.1.1990 TUJE VALUTE FIXING MII.AN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIKING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar ... ... 1273,650 1252.— Japonski jen 8,732 8,500 Nemška marka ... ... 745,150 741,500 Švicarski frank 832,520 832,— Francoski frank .. ... 219,050 217,— Avstrijski šiling 105,854 105,400 Holandski florint ... 660,750 658,— Norveška krona 193,770 190,— Belgijski frank ... ... 35,565 35,— Švedska krona 205,590 202.— Funt šterling ... 2101,750 2075.— Portugalski eskudo . 8,473 8,— Irski šterling ... 1968,250 1955.— Španska peseta 11,505 11,200 Danska krona .... ... 192,410 190,— Avstralski dolar 1004,100 950.— Grška drahma 7,986 7,500 Jugoslov. dinar — 102 — Kanadski dolar ... ... 1091,350 1060,— ECU 1515,900 — bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet : Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 RAL načrt multimedijske Enciklopedije filozofije RIM Italijanska državna televizija RAI pripravlja enciklopedijo filozofije. Ambiciozni projekt bodo predstavili danes na prvi mreži RAI v posebni rubriki »odprte šole«. Delu z naslovom »Multimedijska enciklopedija filozofskih znanosti« sta dala svoje pokroviteljstvo generalni sekretar Evropskega sveta in predsednik italijanske republike. Pri realizaciji pa sodeluje nad 600 izvedencev z vsega sveta. Projekt, ki ga je pripravil Renato Pascandolo, ima multi-medijsko strukturo, saj je zasnovan za televizijske m navadne kasete, za plošče, videoplošče, predvidena pa je tudi kompjuterska verzija. Za strokovnost enciklopedije odgovarja Italijanski inštitut za filozofijo pri neapeljski univerzi, Inštitut za italijansko filozofijo skrbi za tiskani del enciklopedije, medtem ko je družba Apple Computer skrbi za kom-pjutersko grafično obdelavo televizijskih posnetkov. Enciklopedijo uresničuje v celoti RAI s konzorcijem raznih sektorjev podjetja. Tako RAI 2 in Odsek za šolstvo in izobraževanje skrbita za kulturni in umetniški del, vodstvo-novih pobud, ki je predlagalo realizacijo, skrbi za povezavo z državnimi in mednarodnimi institucijami, komercialno in tehnično vodstvo pa sta zadolženi za zbiranje sredstev in tehnično proizvodnjo, medtem ko sta proizvodni središči v Rimu in Neaplju dali na razpolago tehnične kadre za snemanje in montažo. Televizijska verzija predvideva 320 kaset, ki bodo naprodaj jeseni. Enciklopedijo bodo tudi začeli predvajati jeseni v okviru sporedov za šolo in izobraževanje. Hladno majsko jutro Walterja Tobagija MILAN — »Svinčena leta« so v zadnjih mesecih spet v ospredju zanimanja italijanskih avtorjev, ki očitno čutijo potrebo po globljem razmišljanju o pojavu, ki je tako globoko zarezal v italijansko družbeno tkivo in ki je v drugi polovici sedemdesetih in v začetku osemdesetih let skandiral tempo družbenega in političnega dogajanja. Ob seriji novinarskih oddaj se tudi filmski avtorji lotevajo pojava. Prav v teh dneh so začeli v Milanu snemanje filma »Una fredda mattina di maggio«, ki obravnava posebno poglavje italijanskega terorizma in sicer umor novinarja milanskega dnevnika »Corriere della sera« Walterja Tobagija. Smrt milanskega novinarja je globoko odjeknila v novinarskih in nenovinarskih krogih tudi zaradi pozornosti, s katero je Tobagi sledil pojavu terorizma. »Hladno majsko jutro« je koprodukcija družbe »Bravo Productions« in RAI 2, režiser pa je Vittorio Sindoni. Nosilne vloge podajajo Sergio Castellito, Roberto de Francesco, Leonardo Ferrantini, Alessandra Acciai in Margaret Maz-zantini. Scenarij je napisal Graziano Diana. Pozornost scenarista je pritegnilo predvsem obdobje 1976-1980, Tobagijeva življenjska pot pa je osnovna pripovedna nit, s katero scenarist opisuje vzdušje nasilja in v tem sprejema tezo o »aktivnem in pasivnem sozvočju med terorističnim ambientom ter buržujskim intelektualnim ter sindikalnim okoljem«. Umor Tobagija scenarist tolmači kot poskus tako imenovane avtonomije, da si s krvavo nasilno akcijo pridobi ugled med »profesionalci« terorizma. MILAN — Italijanska publika doživlja baletne predstave kot elitne in namenjene dokaj omejenemu občinstvu. To je eden o najzanimivejših podatkov mnenjske raziskave, ki jo je izvedla družba Image Buil-ding Dance s sponsorizacijo firme Benetton. Raziskava sloni na pogovorih s 30 izvedenci, s 50 mladimi plesalci in na vzorcu 720 »predstavnikov« občinstva. Po izsledkih raziskovalcev Italijani še vedno dojemajo klasični balet kot »težko dostopno dejavnost, namenjeno predvsem posvečenim ljudem. Zato je odnos do klasičnega baleta hladen, odraz skoraj neke vrste psihološke odvisnosti. Sodobni balet ljudje dojemajo drugače, prevzema jih v večji meri in se jim zdi izrazno sproščenejši. Ples pa anketiranci dojemajo kot odraz potrebe po socializaciji.« Med anketiranci je skromna manjšina priznala, da je v zadnjem Balet samo za elito? letu prisostvovala baletni predstavi. »Terpsihora vstopa v devetdeseta leta s polomljenimi kostmi,« je dejal psiholog Fulvio Scaparro, ki je sodeloval z raziskovalci, »saj se ljudje izražajo o baletu zelo spoštljivo, kar pomeni, da večina ljudi baleta dejansko ne pozna.« Glede najbolj znanih plesalcev pa so anketiranci za sodoben balet omenjali predvsem Michaela Jacksona, na področju klasičnega baleta pa so poznali predvsem zvezdnika Rudolfa Nurejeva in Carlo Fracci. Zanimiv je tudi odnos plesalcev do baleta. Večina anketirancev se je pritožila nad dejstvom, da je na tem področju italijanska zakonodaja zastarela in neustrezna, obsodili pa so tudi dejstvo, da v zadnjih časih zasebne baletne šole nastajajo kot gobe po dežju, kar ni jamstvo za resnost in strokovnost. Morda najbolj presenetljiva ugotovitev ankete pa zadeva odnos med baletom in spolnostjo. Za skoraj polovico Italijanov (46,1 odstotka) ima balet tesno povezavo s spolnostjo in skriva v sebi erotično vsebino. Ob predstavitvi ankete so predstavili tudi natečaj Benetton danza, ki bo letos v začetku aprila. Štirje zmagovalci natečaja bodo dobili štipendije, ki jim bodo omogočile izpopolnjevanje v moskovskem Bol-šoju, v newyorških Martha Graham Dance School in Alvin Ailey American centre, ter v londonskem Royal Balletu. Ženska in njena stvarnost bredapahor Arcidonna razpreda dejavnost Med ljubiteljskimi organizacijami je zadnje čase zelo aktivna in izrazito iznajdljiva tudi na področju splošno vzeto ženske problematike posebna veja množičnega vsedržavnega združenja ARCI (Associazione ricreativa culturale italiana), in sicer Arcidonna (Arciženska). Nastala je leta 1985 na pobudo skupine žensk, ki so povsem pravilno ugotavljale, da je na področju ženske ljubiteljske kulturne dejavnosti še vedno precejšnja vrzel predvsem v sodobnejših prijemih delovanja. V relativno kratkem času se je v nekaterih predelih Italije dejavnost inovativnega združenja Arcidonna zelo razživela, decembra lani pa je bil tretji redni občni zbor. Pri nas je delovanje ženske veje ARCI precej okrnjeno. Na deželni ravni je prišlo do nekaterih pobud, ki pa so se sčasoma izčrpale, tako da je trenutno edini krožek Arcidonna v študentskem domu pji tržaški univerzi. Sicer pa v splošnem ubira aktivnost Arcidonna precej neobičajne poti. V bistvu gre za skupek pobud, ki se bolj ali manj posredno vežejo na okvirni načrt delovanja »matice«. Prednost Arcidonne je namreč v tem, da je znala povezati med seboj in istočasno navezati nase celo vrsto pobud, ki so se porodile drugod. Tako se npr. sklicujejo na to združenje razne zadruge, ki pa so v tem novem okviru našle po eni strani podporo po drugi pa možnost za soočenje. Ta pisana paleta članic Arcidonna je prišla do izraza tudi na zadnjem občnem zboru, ki je bil pred dobrim mesečem v Rimu. Pregled članstva je dal dokaj spodbudno sliko: dandanes Arcidonna lahko računa na približno pet tisoč članic in na osemdeset krožkov. Glede na že poudarjeno dejstvo, da se krožki posvečajo zelo različnim dejavnostim, katerih prvenstveni namen je, da ženska tudi v konkretnem uveljavi svojo pravico-dolžnost, da nastopa kot subjekt, je učinek delovanja vsekakor zaznaven. Vsekakor pa je imel tretji kongres ob statutarno predvidenih namenih, da pregleda opravljeno delo in pre-šteje svoje vrste, še globlji vsebinski namen, da preveri, kaj se v splošnem dogaja v ženskem gibanju s posebnim poudarkom na kulturno-zadruž-niško dejavnost. Zato je bil kongres odprtega tipa, kar pomeni, da se ga je udeležilo veliko posameznic in organizacij, ki niso včlanjene v Arcidonna.' Želja po splošnejšem soočanju mnenj pa je izhajala tudi iz podnaslova občnega zbora »Skupaj zasedimo svet« in iz opredelitve glavnih tem razprave. Bistveno vprašanje, ki so si ga zastavile članice Arcidonna ob pripravi kongresa, je zadevalo namreč načine ustvarjanja tesnejših vezi med ženskami, povezovanja med posameznimi izkušnjami, predvsem pa navezovanja mlajših generacij na razpravo v okviru ženskega gibanja oziroma feminističnih skupin. Pozornost, ki jo Arcidonna namenja mlajšim je povsem razumljiva, saj je med članicami doprinos mlade generacije izredno zaznaven. Če odmislimo mladinske skupine pri raznih strankah je dejansko Arcidonna organizacija, ki združuje največ italijanskih deklet. O tem je govorila tudi vsedržavna predsednica Valeria Ajovalasit, ki je poudarila, da se bo Arcidonna v bližnji prihodnosti zavzemala predvsem za delovanje med mladimi. Izkušnje kažejo, je dejala, da ni nemogoče ponovno stkati vezi med mladimi generacijami in feministkami, kajti ta nit se je v zadnjih letih večkrat pretrgala. Kongres odprtega tipa seveda zahteva tudi organizacijsko »odprtost«: zato se je skoraj v celoti odvijal preko plenarnih zasedanj. Na občnem zboru so priredili dve okrogli mizi. Prva je načela problematiko kulturne dejavnosti žensk in odnosa s tržiščem, druga pa žensk v Evropi, posebna delovna komisija je nadalje obravnavala izkrivljeno podobo, ki jo o ženski in njeni vlogi v družbi kažejo učbeniki za šole vseh stopenj. današnji televizijski in radijski sporedi { RAI 1_________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.: Santa Barbara 10.30 Dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al bi-glietto 14.10 Dok.: Kvarkov svet 15.30 Oddaja o kulturi: Nove-cento - It. literatura od leta 1945 do danes 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.35 Šport: 90. minuta 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Nan.: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 TV film: I promessi spo-si (kom., It. 1989, r.-i. So-lenghi-Marchesini-Lo-pez, 2. del) 21.30 Film: Laggiii nella giun-gla (pust., It. 1988, r. Stefane Reali, i. Robert Povzeli, Van Johnson), vmes (22.45) dnevnik 23.25 Šport v sredo 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved 0.50 Rubrika: Mezzanotte e dintorni ^ RAI 2 ________________ 7.00 Otroški variete: Pata-trac, nato risanke 8.30 Nanizanka: Capitol 9.30 Dok.: Lepote zemlje 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Videocomic 17.30 Rubrika: Tutto sul due 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Rubrika: Rosso di sera 18.50 Nogomet A lige 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Aktualnosti: La notte della Repubblica (6. del) 22.45 Dnevnik, vreme in horoskop 23.00 Film: Marlowe poliziot-to privato (krim., ZDA 1975, r. Dick Richards, i. Robert Mitchum) 0.35 Film: Lo serigno orien-tale (krim., ZDA 1948, r. William Beaudine, i. Roland VVinters) RAI 3 1 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana -Napoli stagione deH'a-nima, Človek in okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 Razgovor o dveh naj-večjih sistemih na svetu in Izbrane rime Fran-cesca Petrarce 15.30 Hokej na ledu in biljard 17.00 BlobČartoon 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobČartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato 20.30 Film: Platoon (vojni, ZDA 1986, r. Oliver Stone, i. Charlie Sheen, Tom Berenger), vmes (21.35) dnevnik 22.40 Oddaja o aktualnostih: Fluff (vodi Andrea Bar-bato) 0.10 Nočni dnevnik TV Ljubljana 1 9.00 Zimski počitniški spored. Risanke, 10.05 Kam, kje, kako med počitnicami, 11.10 Sokoli (3. del), 10.30 dok. Zapisi na skalah, 11.00 risanka 11.10 Mozaik. TV drama: Navzkrižja (K. Apostolova, pon.), 14.05 nad. Vedno popoldne (2. del) 15.25 Teleski '89 (pon,) 15.55 Žarišče (pon.) 16.25 Video strani 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Dok.: Brata Gorišek in Super prevodnost 17.30 Ne pohodi ga 18.05 Spored za otroke in mlade. ZBIS - Storžkovo popoldne, 18.20 Hiša s petelinom 19.00 Risanka in TV Okno 10.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, šport in vreme 20.05 Film tedna: Ime rože (dram., ZRN-It.-Fr. 1986, r. Jean Jacgues Annaud, i. Sean Connery) 21.35 TV Okno 21.45 Dnevnik, šport in vreme 22.05 Glasbena oddaja: Zvezdni prah 22.55 Video strani TV Koper____________ 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.45 Oddaja o nogometu: Settimana gol 14.45 Tenis: Australian Open (ponovitev) 16.00 Dokumentarec: Speciale Čampo Base 17.45 Rubrika: Obiettivo Sci 18.15 Wrestling spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rally Pariz-Dakar 20.30 Košarka NBA 22.00 Teniški turnir Australian Open (povzetki) 23.15 Športna oddaja: Golden Juke Box 0.15 Nogomet - angleško prvenstvo TV Ljubljana 2 16.30 Satelitski prenosi 17.40 Svet športa 18.30 Mostovi 19.00 Dokumentarec: Skrivnostni svet (11. del) 19.30 Dnevnik in premor 20.00 Žarišče 20.30 Opera: Gorenjski slavček (A. Foerster) 21.45 Košarka: Bosna-CSK CI CANALE5 RETE 4 ITALIA 1 ODEON 2-30 Nanizanke: Fantasilan-dia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle cop-pie iS.oo Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cercoeoffro jO.OO Zdravniški pregled 0.3o Canale 5 za vas ' OO Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito Variete: Striscia la noti-zia Film: I magnifici 7 caval-cano ancora (vestern, ZDA 1972, r. George McCowan, i. Lee Van Cleef, Stefanie Povvers) 2-, Rubrika: Forum 15 Variete: Maurizio Co-. stanzo Show •05 Variete: Striscia la noti- 1 on ?ia (pon') '^0 Nanizanki: Lou Grant -L ultimo volo, 2.20 Bo-nanza 20.25 20.35 22.30 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nan.: Strega per amore 12.40 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Topazio, 15.25 La valle dei pini, 16.00 Ve-ronica, il volto dell amo-re, 17.00 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d amore 18.00 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Maidire si 20.30 Film: Lerba del vicino e sempre piu verde (kom., ZDA 1960, r. Stanley Do-nen, i. Cary Grant, Deborah Kerr) 22.45 Film: Langelo azzurro (dram., ZRN 1930, r. J. Von Sternberg, i. Marle-ne Dietrich) 0.25 Film: Frecce avvelenate (pust., ZPA 1950, r. Joseph Kane, i. Forrest Tucker) 2.10 Nanizanka: Dragnet -Droga 7.00 Otroška oddaja: Caffč-latte in risanke 8.30 Nanizanke: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper -1 giorni del sospetto, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York - Natale in fa-miglia, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman - Un sindaco per Gotham City 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 A-Team, 19.30 I Robinson 20.00 Risanka: Denver 20.30 Nanizanka: I ragazzi della 3. C 21.30 Aktualno: Pronto polizia 22.30 Nanizanka: I-Taliani 23.00 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.10 Dok.: Johnatan 23.55 Italijanske smešnice 0.05 Nanizanke: Crime Story, 1.05 Gli intoccabili, 2.05 Ai confini della realta 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 17.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Rally Pariz-Dakar 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: Insieme a Parigi (kom., ZDA 1964, r. Richard Ouine,- i. VVilliam Holden, Audrey Hepburn) 22.45 Šport: Excalibur 23.30 Variete: Sportacus 23.45 Nanizanki: Una salto nel buio, 0.301 classici delfe-rotismo TMC____________________ 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: ženska TV,' Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanka in nan. Segni particolari - genio 16.00 Film: La scelta (kom., ZDA 1979, r. Glenn Jordan, i. Edwani Asner) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: L uomo della luna (dram., ZDA 1976, r. Jud Taylor, i. Čliff Robertson, Shirley Knight) 21.55 Dok.: Galileo 22.45 Vesti in šport 24.00 Film: Nashville detecti-ve (dram., ZDA 1979, r, Burt Kennedy, i. Jerry Reed) TELEFRIULI___________ 12.30 Nan.: Sguadra segreta 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: I diamanti della morte 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Diciotf-anni, Versiglia 1966 (1. del), 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Appuntamento '90 20.30 Rubrika z županom 22.00 Nanizanki: Kodjak, 22.30 Matt Helm 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar: 7.40 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji: 9.10 Soft mušic: 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Š koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Vojna in mir (12. del); 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio, vmes Yester-day ali Od jutri ne kadim več, Verčev in Kobalov kabaret; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Mer-kurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Glasbeni portret; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Odlomki iz opere Deseti brat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored in Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviž; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. ^ Podatki občinskega statističnega urada v Gorici Število občanov manjše za 312 enot V Gorici še 39.230 prebivalcev Obeležje puntarjem naj še malo počaka Odgovor župana svetovalcu Busoliniju Smo na najboljši poti, da bo Gorica ob koncu leta štela manj kakor 39.000 prebivalcev. Podatki občinskega statističnega urada ne dopuščajo drugačnega tolmačenja: konec lanskega leta je v občini živelo 39.230 oseb s stalnim bivališčem, ali 312 manj kakor leto poprej. Nadaljuje se torej zelo izrazito upadanje števila prebivalstva, predvsem na račun zelo nizke natalitete. Negativen pa je bil lani tudi migracijski saldo, saj se je odselilo devet oseb več, kakor je bilo priselitev. Konec leta 1988 je Gorica štela še 39.542 občanov s stalnim bivališčem. To število se je znižalo za 312 enot. Lahko bi rekli, skoraj en prebivalec manj na dan. Padec števila prebivalstva je, kakor smo že zgoraj ugotovili, predvsem na račun skrajno neugodnega razmerja med številom rojstev in smrtnih primerov. V letu dni se je rodilo 266 otrok (124 fantkov in 142 deklic), umrlo pa je 569 oseb (275 moških in 294 žensk). Negativni saldo znaša tako 303 osebe. Negativni so tudi podatki, ki se nanašajo na število oseb, ki so se priselile, oziroma odselile iz občine. Premiki zadevajo 681 priseljenih oseb, rahlo višje je število oseb, ki so se odselile (690). Tako glede priselitev kakor odselitev prevladujejo moški (382, oziro- ma 410). To nesorazmerje je mogoče opravičiti s prisotnostjo precejšnjega števila vojaških in policijskih struktur, kjer so premestitve uslužbencev pravzaprav rutinska zadeva. Največ rojstev so zabeležili v oktobru lani. Štorklja je priletela 28-krat. Najmanj otrok se je rodilo v septembru: 17. Smrtnost je bila največja januarja, ko so v registre vpisali 62 umrlih. Najnižjo smrtnost pa so, čudno, zabeležili decembra. V tem mesecu je umrlo samo 37 občanov. Poprečje smrtnih primerov vsak mesec znaša od 40 do 50. Bralca utegne zanimati tudi podatek, da predstavljajo večino goriškega prebivalstva ženske. Na 39.230 prebivalcev jih je kar 20.942, ali približno 56 odstotkov. V primerjavi z letom poprej se je njihovo število znižalo samo za 133, medtem ko se je število občanov jmoških) znižalo za 179 enot. Ni kaj. Zenske so na pohodu. Ker je upadanje števila prebivalstva konstantno in ker je število otrok iz leta v leto nižje, ni težko predvidevati, da bo že čez kakšno leto nujna temeljita revizija šolskih in vzgojnovar-stvenih struktur. Drugačen pristop bo tak demografski razvoj terjal tudi do stanovanjske problematike in nasploh do načrtovanja izrabe prostora. Že zdaj je v mestu nad tisoč praznih stanovanj. Kakšno bo razmerje čez nekaj let, ni težko napovedati. Z drugačnim pristopom pa bo treba reševati tudi številna vprašanja v skupnosti, kjer se stalno veča odstotek starejšega prebivalstva. Z drugo besedo: manj otroških vrtcev in jasli, zato pa več struktur za ostarele. Avstrijsko odličje županu Scaranu Na avstrijskem konzulatu v Trstu bo jutri slovesnost ob podelitvi visokega avstrijskega odlikovanja — častnega avstrijskega križca za znanost in umetnost — goriškemu županu dr. Antoniu Scaranu. Odlikovanje je goriškemu županu pred kratkim podelil avstrijski predsednik Kurt Waldheim kot priznanje za dolgoletna prizadevanja za utrjevanje prijateljskih in kul- -turnih stikov med Gorico in Celovcem ter Italijo in Avstrijo. Ob tem velja posebej omeniti, da sta Gorica in Celovec pobrateni mesti in da se je prav v okviru tega razvilo zelo pestro kulturno in splošno sodelovanje. Slovesnosti v Trstu se bo udeležil poleg uglednih predstavnikov tudi celovški župan Leopold Guggenberger. O nekoliko razgreti in naelektreni ponedeljkovi seji goriškega občinskega sveta smo že včeraj podrobneje poročali, ko se je zvrstilo več polemičnih posegov svetovalcev in županova zaključna debata glede nedavnega obiska predsednika vlade Andreottija ob odprtju univerze. Vendar so se v uvodnem delu seje še nekateri svetovalci obregnili ob raznih nerešenih vprašanjih. Komunistični svetovalec Busolini je vprašal župana, kdaj se namerava občinski odbor dokončno izreči glede postavitve spominske plošče tolminskim puntarjem. Člani komunistične skupine občinskega sveta so že pred časom predlagali županu Scaranu, da bi bilo takšno obeležje primerno postaviti, saj je tolminski punt nedvomno pomemben del dramatičnega zgo-vinskega obdobja našega mesta. Že takrat so predlagali, da bi sestavili skupino izvedencev, ki bi preučila najprimernejšo lokacijo omenjenega obeležja. Tedaj je župan odgovoril, da bodo predlog preučili na seji občinskega odbora, vendar po enem letu, je dejal Busolini, nismo še prejeli odgovora. Komunistični svetovalec je še enkrat predlagal, da bi vzporedno z odkritjem spominske table priredili zgodovinski posvet, kjer bi lahko natančno analizirali kmečki punt v luči tedanjih življenjskih razmer. Podelitev Bloudkovih značk Novogoriški ZTKO in Odbor za telesno kulturo pri SO Nova Gorica pripravljata danes, 17. t. m., slovesno prireditev, na kateri bodo zaslužnim športnim delavcem iz novogoriške občine podelili Bloudkove značke za dolgoletno delo na področju telesne kulture, športnikom pa bodo podeljene posebne plakete za uspešne tekmovalne rezultate v letu 1989. Teh pa ni bilo tako malo in ne samo v domačem merilu, ampak tudi na največjih mednarodnih tekmovanjih, pri čemer seveda prednjačijo solkanski kajakaši in kanuisti. Slovesnost, ki bo v telovadnici osnovne šole IX. korpusa, se bo pričela z zanimivim prijateljskim odbojkarskih srečanjem med ekipama Salonita iz Kanala in titograjske Budučnosti, to je obeh vodilnih ekip v 2. zvezni ligi. V zabavnem delu programa bodo nastopale mažoret-ke HIT, plasalci domačega plesnega kluba ter ansambel Big Bend. Program, ki bo tako športno kot zabavno obravnan, se bo pričel ob 17. uri. Obenem pa bo to lepa priložnost da ljubitelji športa in sploh Novogoričani pozdravijo uspešne športnike in telesnokulturne delavce. (Ervin Čurlič) Bencinski bom za letos na razpolago od 29. januarja Nakaznice za bencin, za prvi letošnji kontingent, bodo na razpolago od 29. januarja. Upravičenci jih bodo lahko dvignili do 17. marca letos. Upravičenci bodo prejeli nakaznice za sedem mesečnih kvot bencina, oziroma šest mesečnih kvot plinskega olja. V številkah pomeni to, da bodo lastniki manjših avtomobilov prejeli nakaznice za 280, oziroma 245 litrov bencina, lastniki večjih avtomobilov (nad 11 konjskih moči) pa nakaznice za 490 oziroma 455 litrov goriva. Večjo količino prejmejo avtomobilisti-upra-vičenci, ki imajo stalno bivališče na-območju občin Gorica in Sovodnje. Nakaznice bodo upravičenci lahko dvignili v uradih Italijanskega avtomobilskega kluba (ACI) v Gorici, v uradih iste ustanove v Krminu in Gra-dežu, v uradu Pro Loco v Ronkah in Tržiču ter v uradu Avtonomne letoviš-čarske ustanove v Gradišču. Upravičenci morajo prinesti s sabo potrdilo o plačani zavarovalnini za avtomobil. Trgovinska zbornica obvešča nadalje, da bodo tokrat delili bone samo tistim upravičencem, ki so jih prejemali že lani, oziroma novim upravičencem, ki so vložili prošnjo do 30. decembra lani. Dispozicij za dodelitev bonov tudi za drugi in tretji avtomobil — v smislu sklepa , ki je bil sprejet 7. novembra lani — še ni. V pristojnih ministrstvih namreč ukrepa še niso odobrili in zato ga še ni mogoče začeti izvajati. Po vsej verjetnosti bodo zato ti upravičenci lahko prejeli bone šele z drugim kontingentom. Pri Trgovinski zbornici so se pred kratkim odločili, da posodobijo tudi celotno poslovanje v zvezi z bencinskimi boni, predvsem pa da zadevne podatke vnesejo v računalnik. Upravičence zato naprošajo, naj ob dvigu prvega kontingenta bonov, poleg potrdila o zavarovanju, prinesejo s sabo tudi vozniško dovoljenje. V primeru, da ena oseba poskrbi za dvig bonov tudi za druge družinske člane ali prijatelje, mora predložiti njihovo vozniško dovoljenje. Ker je bilo lani bencina na pretek, mnogi še niso uspeli porabiti cel kontingent. Zbornica posebej opozarja na rok 31. januar. Do tega dne je treba namreč na črpalkah dvigniti celoten kontingent goriva, ki je še na razpolago. V nasprotnem primeru lastniki na- kaznic (le-te je bilo treba do 30. novembra izročiti na črpalkah), ne bodo mogli več uveljavljati pravice do goriva po znižani ceni. Nakup goriva po znižani ceni predstavlja danes skoraj 50 odstotkov prihranka v odnosu na ceno bencina v prosti prodaji. Aretirali uradnika V zvezi z malverzacijami do katerih naj bi prišlo pri pokrajinskem zavodu za socialno skrbstvo (INPS) in z neupravičenim prilaščanjem velikih vsot denarja - govor je o pol milijarde lir -so priprli 54-letnega Bruna Cociannija iz Gorice Ul. Mattioli 16. Uslužbenec je eden glavnih osumljencev v zadevi, čeprav, tako je slišati, brez pomočnikov ne bi bil mogel uresničiti tega za kar je osumljen. Menda je Cocianni neke vrste "priučeni" uradnik, saj je delovno pot pričel kot fizični delavec in se šele postopoma prikopal do stolčka, ki se mu je zdaj naenkrat izmaknil. ^ Odgovor Scarana je bil dokaj jedrnat in v bistvu ni povedal nič novega. Tolminski punt, je dejal, je podoben mnogim drugim kmečkim uporom, ki so se dogodili vsepovsod po Evropi. Tablo bi lahko postavili recimo ob priložnosti kake okrogle obletnice, je še nadaljeval, ki je še ni na vidiku. Vsekakor, je zaključil, bi morala tabla imeti bolj natančen pomen. Glede posveta pa je dejal, da so o tolminskih puntih objavili že izčrpen članek v nedavni publikaciji Studi goriziani. Svetovalec zelenih Fiorelli je nato podal svojevrstno fotografsko interpelacijo, ki je bila namenjena podžupanu Del Benu glede zanemarjenosti in neustreznih popravil v Ul. Cappella. Fiorelli je utemeljil svoj nedvomno originalen nastop, češ da ni bilo na dnevnem redu točke za interpelacije in vprašanja. Šest zgovornih in umetniških črno-belih slik je prikazalo kako so uslužbenci goriške občinske uprave zakrpali prvotno lepo s prodniki tlakovano cesto kar z betonskimi ali asfaltnimi vložki. Fiorelli se je med drugim županu pritožil, češ da je v Gorici vse manj pravih domačih gostiln. Staro gostilno preurediti v trgovino, je dejal Fiorelli, ni najbolj zrelo dejanje. Občinski svet se bo ponovno sestal v ponedeljek, 22. t. m. Uvodoma bodo ponovno imeli besedo svetovalci, ki niso v ponedeljek prišli na vrsto. Na goriškem valu V današnji oddaji Na goriškem valu Radia Trst A bosta o kulturnem, oziroma športnem delovanju na Goriškem spregovorila Marko Čubej in Vili Prinčič, ki se bo v nekoliko daljšem prispevku pomenil tudi s predsednikom ŠD Juventina Ladom Marchijem. Lučana Budal se bo pogovarjala z igralci dramske skupine prosvetnega društva Štandrež ob priložnosti gledališke premiere "Jara meščanka", Franka Ferletič pa je pripravila tonski zapis o obisku Janeza Bitenca na osnovni šoli v Doberdobu. Goriška fronta Radio popolare bo v redni tedenski rubriki danes ob 18. uri posredoval oddajo o goriški fronti. Gosta oddaje bosta Milovan Bressan, predsednik pokrajinskega združenja ANED, in Gi-ovanni Radovan (Vanni). V oddaji sodelujeta Silvino Poletto in Luigi Pil-lon. razna obvestila Slovensko planinsko društvo obvešča, da so vabila za planinski ples na razpolago v trgovini Bavcon. Danes med 10. in 12. uro sprejemajo prijave tudi na sedežu društva v Ulici Malta. Ples bo 27. t. m. Društvo vabi člane naj pohitijo s prijavami ker je število mest omejeno. Tatovi so v ponedeljek vdrli v županstvo v Zagraju Številne prometne nesreče na goriških cestah Uslužbence in upravitelje zagrajske občine je včeraj zjutraj čakalo sila neprijetno presenečenje. Neznanci so ponoči vdrli v poslopje. V notranjost so prišli skozi urad občinskih redarjev, kjer so razbili šipo. Morali so se, kot se zdi, zadovoljiti z zelo skromnim plenom. Za sabo so pustili pravo razdejanje, saj so v iskanju denarja zadobro premetali in preiskali vse predale. Nezadovoljni z rezultatom obiska, so se zlikovci - ob tem ni izključeno, da je podvig zagrešil en sam - spravili še na avtomobil, last občine, parkiran na dvorišču. Poskušali so ga s silo odpreti ter pri tem povzročili znatno škodo na karoseriji. Nočni obisk v prostorih županstva v Zagraju v tem kraju ni prvič. Kakor tudi ne vlomi v druga javna poslopja. Ker je županstvo ob glavni in zmeraj prometni državni cesti proti Vidmu, tudi ugotovitev, kako so zlikovci lahko nemoteno opravili svoj podvig. Seznam tatvin in vlomov v javne zgradbe, o čemer smo poročali prav te dni, se je spet podaljšal. Kar je najbolj zaskrbljujoče je to, da je le malo možnosti, da bi storilce prijeli. ■ Občinski odbornik za urbanistiko inž. Nicolo Fornasir bo v tem tednu nadaljeval svoj obisk po goriških rajonskih svetih. V četrtek ob 18. uri bo gost rajonskega sveta mestnega središča. Dan kasneje, in sicer v petek, 19. januarja ob 20.30 pa se bodo z njim sestali svetovalci rajonskega sveta v Stražicah. Razpravljali bodo o predvidenih spremembah dosedanjega načrta za gradnjo ljudskih hiš. Včeraj se je na Goriškem pripetilo več prometnih nesreč. Najhuje se je poškodoval 34-letni Tržačan Sergio Cociancich, ki je z avtom zavozil v guardrail v predmestju Tržiča. O tej nesreči podrobneje poročamo na straneh tržaške kronike. Najbolj slikovita nesreča se je nedvomno pripetila na državni cesti med Krminom in Koprivnim. Okrog 7.45 je 20-letni Krminčan Davide Massacusi nameraval zaviti po stranski cesti v levo, ko se je vanj od zadaj zaletel en avtomobil in kmalu nato še drugi. Drugo trčenje je Massacusijev avtomobil porinilo na drugo stran cestišča, po katerem je privozil še četrti avtomobil. Reševalci in agenti goriške prometne policije so imeli nemalo dela, da so prepeljali vse ranjence v goriško splošno bolnišnico in odstranili razbitine avtomobilov s cestišča. V nesreči so se ranili: 34-letni Giuseppe Muloni (10 dni prognoze), 30-letni Claudio Pippo (5 dni prognoze), 24-let-ni Paolo Zampieri (3 dni prognoze) in 30-letna Romea Nadia Brandolin (15 dni prognoze). Vsem ranjencem so v bolnišnici nudili le prvo pomoč. Okrog pol enajstih sta na Majnici v bližini avtoodpada iz še nepojasnjenih vzrokov čelno trčila renault 9 in mercedes. Z rešilcem so v goriško splošno bolnišnico prepeljali le voznika mercedesa, in sicer Ilaria Coslovicha iz Gradeža, ki je dobil nekaj odrgnin po telesu. Okreval bo v desetih dneh. Gmotna škoda na avtomobilih je velika. Na kraj nesreče so morali tudi gasilci, ki so očistili cestišče. kino Gorica CORSO Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Orchidea selvaggia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI 18.00-22.00 »Che ora e?«. VITTORIA 17.30-22.00 »La tigre del ses-so«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE Danes zaprto. EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »I peccati della notte«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 18.00-20.00 »U-2 veliki rock koncert«. SVOBODA - Šempeter Danes zaprto. Jutri 20.00 »Pekel Rio Abaha«. DESKLE Danes zaprto. Jutri 19,30 »Šefica pozna vsebino«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani — Korzo Italia 10 — tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio — Ul. Romana 147 — tel. 40497. __________pogrebi_____________ Danes ob 8. uri Lidia Guglielmi por. Surace iz bolnišnice San Giusto na glavno pokopališče, ob 9.30 Norma Fontanini vdova Braida iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev v Podgori in na tamkajšnje pokopališče, ob 10.30 Lucia Butignon iz bolnišnice Janeza od Boga v Redipuglio, ob 11. uri Giovanni Maroni iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 12.30 Alberti Romano iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 13.15 Gelindo Barcarolo iz splošne bolnišnice v Faro. KJIETUHNI DOM AKADEMSKI SLIKAR Franc Novinc 19. 1. 1990 - 30. 1. 1990 Odprtje razstave v petek, 19. januarja 1990, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20. 049?-387333 NEPOSREDNA ZVEZA presti mm S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO j) Banca Agricola 9 Kmečka banka Gorica Jutri ob 20.30 v tržaškem Kulturnem domu Abonmajski koncert Glasbene matice Glasbena matica nadaljuje jutri s svojo abonmajsko koncertno sezono. V tržaškem Kulturnem domu bo ob 20.30 koncert treh slovenskih umetnic. Občinstvu se bodo namreč predstavile Jasna Corrado Merlak (harfa), Olga Gracelj (sopran) in Neva Merlak (klavir). Nemara spodbuden začetek in lep slovenski glasbeni vstop v novo leto Deset let Društva likovnih umetnikov Severne Primorske Trinajstega januarja so v Galeriji Meblo v Novi Gorici zaprli razstavo članov Društva likovnih umetnikov Severne Primorske, ki jo je društvo pripravilo ob desetletnici svojega delovanja. Likovnike, ki so se vključili v to stanovsko društvo v našem prostoru, dobro poznamo, saj tu delujejo že vrsto let, dajejo likovni utrip in soustvarjajo likovno podobo geografskega prostora, ki mu pripadajo bodisi po rojstvu ali po kraju bivanja. Nekateri med njimi tu delujejo veliko dlje kot je obletnica, ki jo društvo, kot naslednik Društva slovenskih likovnih umetnikov - pododbor za Primorsko, slavi. Čeprav deset let v nekem razvoju ne pomeni veliko, je Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske, ki združuje večino tu živečih likovnih umetnikov različnih generacij in stil-no-formalnih opredelitev, vneslo v severnoprimorski prostor veliko svežih impulzov. Zaznamo jih v številnih likovnih manifestacijah skupinskega dela in nastopanja. Z zagnanim navdušenjem nekaterih članov, ki so v taki zvezi videli veliko več kot zgolj formalno pripadnost stanovski organizaciji, so zaživeli obnovljeni prostori slikarske hiše v Šmartnem in se tu vrstile razstave, srečanja in mednarodni ex tempore. Organizirali so številne predstavitve najnovejših opusov likovnih ustvarjalcev iz jugoslovanskega in zamejskega prostora v Likovni vitrini v Novi Gorici. Izdali so grafično mapo sedmih članov društva in pripravili več predstavitev opusov posameznih Tradicionalna igra PD Štandrež Komedija »Jara meščanka« Dramski odsek prosvetnega društva Štandrež že vrsto let skrbi, da bi bil začetek novega leta brezskrben, kulturno spodbuden in prepričljiv. Temu naj bi prispevala gledališka predstava, ki jo štandreški amaterji skrbno pripravijo, za kar angažirajo tudi profesionalne režiserje kot je Emil Aber-šek, ki že nekaj let postavlja v Štan-drežu na oder zanimiva dela - predvsem iz klasičnega komedijskega repertoarja. Tako je bilo seveda tudi v nedeljo v nabito polni župnijski dvorani »Anton Gregorčič«. Jovan Sterija Popovič je seveda ime, ki ga ni treba natančneje predstavljati, saj je s svojim delom »okužil« velik del srbske književnosti. Danes izpadejo njegove igrice nemara naivno in celo oddaljeno s svojo moralistično noto, a jih vendarle lahko gledamo kot kuriozum določenega obdobja in miselnosti. In še: kdo bi se zoperstavljal pradavni resnici, da obleka ne naredi človeka? Nihče. Na to karto je igral tudi Aberšek pri postavitvi »Jare meščanke«, ko jo je rešil vse balkansko-srbske retorike in poudarjal predvsem lažnost misli, da se lahko človek povzpne v »nobel sloj« s prevzemom nekaterih francoskih besed, modno pričesko in oblačilom. Tako seveda ne gre. Če človek zapa- de v takšno mišljenje, je smešen, v očeh preprostih sosedov že kar malce čez les, če ne popolnoma opiljen, je prazen in vse lahko brije iz njega norce. To je tudi glavna poanta štandreš-ke uprizoritve, v kateri je še neizbežna zgodbica z zaljubljenci, za njihovo usodo pa se ni bati, saj je že na začetku jasno, da se bo vse srečno izteklo, da bo ljubezen zmagala, da bo Fortuna pomagala ljubezni. Tako je tudi bilo... Igralci PD Štandrež Majda Paulin, Anita Lutman, Vladimir Boštjančič, Silvana Žnidarčič, Danjela Puja, Božidar Tabaj, Marko Brajnik, Jordan Mu-čič in Kristina Marussi so na sceni Lucijana Pavia korektno podali svoje vloge. Še vedno se jih drži nekakšna okornost gibov in besede, to se pravi statika, a v okviru amaterskih skupin pomeni štandreški ansambel brez dvoma reprezentativno gledališče, v katerem je nekaj prav dobrih igralcev. Zanje je pomembno, da delajo in z veseljem pristopajo k igri, eni izmed nepogrešljivih človekovih dejavnosti, za publiko pa, da se ob njihovem naporu zabava in podoživlja odrsko dogajanje. Tako je bilo v Štandre- MARIJ ČUK žu tudi tokrat. Lord Byron v Ljubljani V ljubljanski Narodni galeriji je ta čas razstava o znamenitem angleškem pesniku Byronu članov na društvenih, skupinskih predstavitvah v različnih galerijah v Sloveniji in izven nje. Nekateri člani so sodelovali v počitniški koloniji in še in še. To je bilo obdobje prijateljskih navezav in različnih stikov z likovniki in kritiki iz različnih okolij, predvsem z bosansko-hercegovskimi, italijanskimi in avstrijskimi, ki so aktivno sodelovali tako z razstavami kot z udeležbo na prireditvah društva. Veliko bolj kot danes sta prav pred leti to druženje in naključna pripadnost geografskemu prostoru ustvarjala možnosti za uveljavitev tako organizacijskih kot ustvarjalnih hotenj vsakega izmed njih. Ta ustvarjalna svoboda, ki je pogoj, za obstoj vsakega stanovskega združenja, je izoblikovala specifične lastnosti vsakega posameznika, ki so se zgolj po dogovoru manifestirale na skupinskih predstavitvah. Te skupinske razstave, organizirane v številnih krajih, so dajale prerez skozi trenutno ustvarjanje članov: manifestirale so stanovsko koherentnost, razgrinjale različnost in individualnost članov različnih generacij in usmeritev v kontinuiteti likovnih opredelitev, spoznanj in izpovednih izhodišč vsakega od njih. Tudi ta, jubilejna, ob deseti obletnici DLUSP, ni prinesla novosti ne v konceptu ne v predstavitvi in je nudila zgolj vpogled v trenutna likovna iskanja tistih članov, ki so se vabilu za razstavo odzvali. Je bila prikaz vsebinsko izrazne > pestrosti likovnikov, ki so si v letih kontinuiranega iskanja in preverjanja bolj ali manj že izoblikovali svoj lasten rokopis in tudi že našli svoj način izražanja in posredovanja v eni ali drugi stilni tendenci in z večjim ali manjšim naslonom na tradicijo in likovno izročilo. Razstavljena dela so predstavljala na eni strani vse tiste usmeritve, ki so značilne za širši slovenski prostor, po drugi strani pa so predstavljale nadaljevanje tistih značilnih potez, ki jih likovniki črpajo iz prostora, kjer živijo im delajo. Likovni ustvarjalci Rafael Nemec, Polona Spinčič-Nemec, Pavle Medvešček iz najstarejše generacije likovnikov širšega goriškega prostora, Franc Golob, Marko Pogačnik, Lucijan Bratuš, Rudi Skočir iz srednje, Boris Božič, Karim Azad in Peter Rehar iz naj-mlajše generacije, ki so se na jubilejni razstavi predstavili, so le nekateri izmed članov, ki so sicer včlanjeni v DLUSP in se v različnih likovnih zvrsteh vključujejo v likovno življenje regije in širšega slovenskega prostora. Zatorej nam je žal ta razstava dala le bežen vpogled v likovno produkcijo prostora, prostora, ki se je vse od časa avantgardnih gibanj prve polovice tega stoletja znal odzvati s prodornimi ustvarjalnimi hotenji, ki so posameznike zapisala med ključne osebnosti v razvoju sodobne slovenske likovne tvornosti. Škoda je, da ob tej priliki ni bilo mogoče izoblikovati niti celovitega pogleda v delovanje vseh članov društva, niti izoblikovati problemske tematike ali kakršnekoli drugačne pre-zentacije in tako uiti kalupu, ki je znan že vrsto let in zatorej veliko manj zanimiv. NELIDA SILIČ-NEMEC Ta čas posvečajo v Trstu ameriški književnosti in VVilderju posebno pozornost. Mi smo se odločili za esej o ameriškem avtorju tudi zaradi tega, da bi bil nekakšen uvod v razmišljanje o Tennesseju VVilliamsu, prav tako Američanu, katerega Tetovirana roža bo v kratkem na repertoarju SSG. Drama Majhno mesto (Our Town) je za mnoge ena najoriginalnejših ameriških gledaliških stvaritev iz prve polovice tega stoletja. Hvalili so njen poetični slog, bistvenost nanizanih dogodkov, resničnost govora, radikalnost uporab-ijenih tehnik. Thorntonu VVilderju, temu na široko razprtemu, potujočemu poznavalcu mnogih kultur, je v tem in drugih delih uspelo združiti najrazličnejše prvine, ki so tvorile takratno ameriško kulturno življenje. Gre torej za avtorja, ki črpa vir svojih proznih in dramskih del iz najrazličnejših virov in kultur. Te zajamejo okolja, ki gredo od Italije (delo Kabala) in Peruja 18. stoletja (The Brid-9e of Sant Luis Rey) ter Amerike utelešenega materializma (Haeven s My Des-dnation) do sveta klasične kulture (The ^Voman of Andros, The Ides of March), v katerih se približa poganskemu svetu ler s čisto ekzistencialističnimi prameni na novo osvetli lik Cezarja. VJilderjeva Vrsta med seboj vedno tesno povezanih človeških likov govori o možnosti individualne moralne odrešitve tudi v do-°ah socialnega in kulturnega propada-nia. Njegov junak Georg Brush (Haeve-ns My Destination) ne more sprejemati Sflega materializma ameriške družbe. ,eši ga - glej ironijo! - prav njegova nabost in nezemskost, ki jo Wilder poka-s svojim pol ironičnim, pol sočustvu-čirn pogledom. V drami Matchmaker Pet razkriva dilemo brezna med javni-J1' vrlinami in v tej priredbi Nestroyeve rarne splete mrežo satirskih razsežnos-7' Njegovi hollywoodski scenariji - od ello Dolly! do Shadow of a Doubt za Kreda Hitchcocka - kažejo nadalje Wil-erjevo izredno ustvarjalno prožnost. W0deijeyo gledališko oblikovanje A poglejmo nekaj vplivov, ki se stikajo v njegovem delu, ne da bi mu s tem hoteli kratiti svojevrstnost in izvirnost. ' Majhno mesto", ki si ga lahko ogledamo v gledališču Rossetti, je morda Wil-derjevo najbolj znano delo. V njem je avtor poskušal prikazati naravne ritme vsakdanjega življenja v podeželskem, na rob ameriškega velikega sveta postavljenem majhnem mestecu. Ta njegov poizkus je bil odločilnega pomena pri odpravi konvencij naturalizma v prid bolj elastičnega, predvsem pa za-vestnejšega gledališkega ustvarjanja. Tako kot Millerjev, je VJilderjev koncept gledališča kot "generalizirane izkušnje" nastajal tudi ob socialnih, ideoloških in estetskih premikih, ki jih je Amerika doživljala po veliki depresiji. Freudu, ki je mamil ustvarjalce dvajsetih let, se je pridružil Marx in tema socialnega izkoriščanja, neenakosti se je vezala z ekspresionističnimi tendencami dvajsetih let. Depresija je kot posledico imela tudi ponovno zanimanje za avtohtoni ameriški material, ki je, kot zanimivost, vključeval tudi folk dramo (ameriški ekvivalent Syngeja ali Veatsa) ali "negro" drame. (Orson VJelles je npr. v tistih letih postavil na oder svojega črnskega Macbetha, v črno haitskem ozadju). Preko gledališča so avtorji poskušali oživeti tudi ameriško avtohtono govorico, ji dati umetniški status. V tem smislu je Wilderjevo vsakdanje, tipično malo mesto Grover's Corner za las podobno Spoonu Riverju, naslovu znane antologije, Winesbergu v Ohio, naslovu romana Sherwooda Andersona, ali Patersonu, pesniški zbirki W. C. Wil-liamsa. Tako se pri Wilderju formalna eksperimentacija, usedlina dvajsetih let, ki se otresa scenskih iluzij in prenapolnjene scenografije, združuje s temami ciklične presnove življenja in uporabo iz vsakdanjosti izluščenega jezika prav v prid estetski podobi teksta. Nič čudnega, če je marsikatera drama enodejanka, saj je, prav kot 0'Neill, v njej videl možnost novih oprijemov. V Christmas Din-ner si npr. ob božični mizi sledijo tri generacije, v simboličnem nadaljevanju procesa obnove življenja. Ta je prisotna tudi v drami The Skin of our Teeth, kjer je boj za obstoj prikazan v vsakdanjosti predmestne družine. Pa vendar ta enolična, pusta vsakdanjost ni pri Wilderju cilj sama na sebi. Wilder je hotel sceno svojega gledališča razbremeniti vseh tistih predmetov, ki so po njegovem mnenju utesnjevali gledalčevo imagina-tivno sposobnost in udomačevali, poplit-vili gledališko sporočilnost, ki se tako ni mogla povzpeti do svoje univerzalnosti. To tako zelo ameriško majhno mesto, kot jih je na tisoče, postane pravi ko-zmos, tipičnost se sprevrže v reprezentativnost. V tem je Wilder idealen naslednik tistega puritanskega sveta, ki ga je v prejšnjem stoletju nizal Havrthorne. Univerzalna sporočilnost gledališča nima veljave, če njeno seme ne pade v zavest posameznika, če se ne spoji s posameznikovim notranjim hotenjem. VVilderjeva prečiščena vsakdanjost se torej sprevrže v nekakšno gledališče misli, ki je v svoji enostavnosti bistveno, epsko, raprezentativno. Bolj kot zgodovina posameznika, je to zgodovina življenja, tistega življenja, ki mu ritem določajo ključna doživetja: človeške dejavnosti, vsi napori, upanja, hitenje, ne da bi se človek lahko vprašal čemu,- potem ljubezen s svojo pomenskostjo in skrivnostjo; in smrt, odrešenje človeške usode. Dogodki v drami Majhno mesto so prav do: enostavni, tipični, univerzalni. Priča smo človeškemu vsakdanu, ki se rojeva, izčrpa, zamre in okoli sebe oživlja osebe - dve sosedni družini, Gibbso-ve in Webbsove, njihove otroke, ki se rodijo, rasejo, ljubijo, umrejo. Ena izmed njih, Emily Webbs, se v tretjem dejanju, kot mrtva vrne na zemljo. Toda zastonj. Življenje nima smisla, če ga ne živiš. VJilder je enostavnost prikazanega življenja spel s pripovedjo o tem življenju, z razmislekom o njem, ki jo na odru izreka igralec-režiser. Kot nekakšen de-miurg prikliče igralce na oder, jih odslovi, preteklost je eno z bodočnostjo, bit-nost nastopajočih ena z nebitnostjo umrlih. Nad vsemi pa postavi besedo: njeno moč, da prikliče realnost, tudi če na odru skorajda ni predmetov. Obstaja le gesta, ki zapolni in skica, ki zariše. VJilderjev svet je torej vse to: človek, ki je eden izmed tolikih stvarnost, ki je tipično ameriška, pa vendar grozljivo univerzalna, socialnost, povezana z eksperimentiranjem in na novo oživelo tradicijo. BARBARA LAPORNIK V 20. kolu italijanske nogometne A lige Inter, Milan in Sampdoria še vedno »lovijo« Napoli Italijansko nogometno prvenstvo A lige se bo nadaljevalo danes z 20. kolom in bo - kot kaže - spet v znamenju argentinskega asa Maradone. Slavni Diego Armando verjetno sploh ne bo igral, saj je v ponedeljek spet »šprical« trening, bil je pa zato zelo aktiven v izvenšportnem udejstvovanju. V Neaplju je namreč »besedno napadel« novinarja krajevnega dnevnika II Mattino Giuseppa Pacilea, ker se ni strinjal z oceno (3,5!), ki mu jo je priselil za nastop na nedeljski tekmi v Vidmu. Naj bo kjerkoli že - na igrišču ali izven njega - Maradona ostaja v središču italijanskih žogobrcarjev, in prav škoda bi bilo — zanje in za italijanske športne novinarje še posebej -če bi se odločil, da zapusti Apeninski polotok. A povrnimo se k športu. Kot rečeno, bodo danes (tekme se bodo začele ob 14.30) odigrali 20. kolo A lige, v katerem se bosta Inter in Milan skušala dohiteti oziroma se še bolj približati vodilnemu Napoliju. Njihova naloga ne bo lahka, saj bodo Neapeljčani igrali doma proti Ceseni, Inter bo gostoval pri nevarnem Lecceju, Milan pa bo gostil trdoživo Mondonicovo Ata-lanto. Tretjeuvrščena Sampdoria bi znala izkoristiti ugodno kolo, saj igra na domačem igrišču proti Ascoliju. Videmski Udinese čaka težko gostovanje v Bologni. Po nedeljskem prav- catem harakiriju proti Maradoni in tovarišem si črno-beli ne smejo privoščiti več spodrsljaja, sicer bi se njihov položaj na lestvici lahko hudo poslabšal. V prvem srečanju z Bologno so Videmčani igrali neodločeno 1:1, tudi takrat, kot pred tremi dnevi pa so jih nasprotniki dohiteli prav v zadnji minuti. PARI 20. KOLA: Bologna - Udinese, Cremonese - Lazio, Fiorentina - Ju-ventus, Verona - Bari, Lecce - Inter, Milan - Atalanta, Napoli - Cesena, Roma - Genoa, Sampdoria - Ascoli. Na odprtem teniškem prvenstvu AvstraKje Porazi »azzurrov« in »plavih« Sprava s trenerjem Panatto ni prinesla sreče italijanskemu večkrat razborite-mu tenisaču Paolinu Caneju: na avstralskem odprtem teniškem prvenstvu je moral že v prvem kolu položiti orožje, ali bolje raketo, pred zahodnim Nemcem Udom Rigelskim. Izgubil je z 2:6, 7:6, 0:6 in 6:2. Drugi Italijan Pozzi je prav tako klonil, in sicer Američanu Kricksteinu (6:4, 6:7, 6j4, 7:5 za Američana). Nič bolje se ni godilo Jugoslovanom. Po Živojinoviču sta bila že v prvem kolu izločena Ivaniševič in Prpič. Prvega je premagal Američan Wheaton s 7:5, 7:5, 6:0, drugega pa Francoz Noah, ki se je moral močno potruditi, da mu je prišel do živega (izid 4:6, 7:6, 6:2, 4:6, 7:5 za Noaha). Med ostalimi izidi naj omenimo zmago McEnroea (ZDA) proti Tulasneu (Francija) s 6:2, 6:1, 6:1; Edberg (Švedska) je premagal domačina Andersona s 7:6, 6:3, 6:4, njegov rojak VVilander se je znebil Fromberga s 7:6, 7:5, 7:5, Becker (ZRN) pa je odpravil Nizozemca Haarhuisa s 6:1, 6:2, 6:1. Med ženskami je Goleševa sledila poraznim stopinjam moških kolegov. Izgubila je z domačinko VViesnerjevo s 7:5 in 6:2. Sabatinijeva (Argentina) je premagala Frazierovo (ZDA) s 7:5 in 6:1. ■ »Boksarski starček«, 42-letni George Foreman, je s k.o. v drugem krogu premagal ameriškega rojaka Gerryja Cooneya. Foremanove pesti so bile za nasprotnika tako trde, da se več kot 30 sekund ni opomogel. To je bila 20. zaporedna Foremanova zmaga po njegovi vrnitvi na ring leta 1987. Naše ekipe v nitjih namiznoteniških prvenstvih V ženski B ligi vse kot po maslu ŽENSKA B LIGA V ženski B ligi namiznoteniškega prvenstva je šlo obema slovenskima ekipama kot po maslu. Kras Corium se je doma oddolžil za pekoč poraz Kar-neidu in Bor Farco je gladko premagal Fincantieri. Višji cilji, ki so se pojavili šele proti sredini prvenstva so narekovali tudi spremembo v postavi ekipe Krasa Corium. Na pomoč je priskočila Sonja Milič, v težjih srečanjih pa tudi Sonja Doljak. Proti Karneidu so ob bok nekdanje kapetanke prvoligaške ekipe Sonje Milič stopili mladinka Biserka Simoneta in Martina Ravbar, ki sta tokrat doprinesli k zmagi z osvojitvijo po dveh točk. Peto je osvojila Sonja Milič, ki je edina zgubila srečanje z najboljšo nasprotnikovo igralko Seg-rerjevo, čeprav jo je v prvem setu gladko pustila na 10 točk. Prav zaradi spodrsljaja Miličeve je bila toliko, bolj pomembna zmaga Ravbarjeve z isto igralko, in pa zmaga mlade Simoneto-ve proti Jugoslovanki Veri Sosič. Z zmago nad Karneidom si je Kras Corium še bolj utrdil vodilno mesto, saj je najnevarnejši nasprotnik Recoaro v tem kolu počival. Kras Corium - Karneid 5:1. M. Ravbar - Sosič 2:2 (21:13, 18:21, 21:16); Milič - Segrer 1:2 (21:10, 18:21, 15:21); Simoneta - Michelli 2:0 (21:11, 21:12); M. Ravbar - Segrer 2:0 (21:19, 21:17); Simoneta - Sosič 2:1 (4:21, 21:18, 21:19); Milič - Michelli 2:0 (21:6, 21:13). Nedeljska tekn*a ženske namiznoteniške B lige proti Fincantieriju je bila za ekipo Bora Farco v bistvu nekoliko boljši trening. Naša dekleta so namreč ne le osvojila vsa srečanja, ampak niso ob tem izgubile niti enega samega seta. Borovke so tako v pičli poldrugi uri ponovno potrdile, da so (kljub temu, da sta dve igralki komaj preboleli gripo) v dobri formi in tako Bersa-novi, Posegovi in Gorkičevi nasprotnice niso bile enakovredne partnerke. Naj povemo, da so le v enem nizu uspele priti do devetnajstice, povsod drugod pa je bila njihova bera točk mnogo skromnejša. Bor Farco je zmagal tudi v prvem srečanju, v prvem delu prvenstva, vendar je tedaj moral predati eno točko. V naslednjem kolu bo za naše igralke nasprotnik mnogo trša kost: igrale bodo proti goriški Azzurri, proti kateri so v prvem delu lige zmagale sicer s 5:4, vendar bo ta izid težko ponoviti, saj je Azzurra dobra ekipa. IZIDI 8. KOLA (SKUPINA B): Fincantieri Trst - Bor Farco Trst 0:5; Kras Corium -Karneid Bočen 5:1; Azzurra Gorica -Rencio Bočen 5:1; Recoaro - Agostini Bočen je počival. LESTVICA (SKUPINA B): Kras Corium 12, Recoaro Agostini Bočen, Bor Farco Trst 10, Azzurra Gorica 8, Karneid Bočen 6, Rencio Bočen 2, Fincantieri Trst 0. MOŠKA C LIGA Krasova postava Cristian Mersi in Igor in Marjan Milič je gladko premagala bocenski Recoaro Agostini z izi-diom 5:1, čeprav ni šlo brez borbenosti. Boril se je zlasti najmlajši član Marjan Milič, ki je zabeležil svojo drugo zmago v prvenstvu in prvo na domačih tleh. Svojega veselja po tekmi prav tako ni mogel skriti Igor Milič, ker je po zelo dolgem premoru zaradi poškodbe in v odsotnosti Štoke letos prvič nastopil v prvenstvu. Mersi je ponovno potrdil svojo dobro formo in brezkompromisno odpravil nasprotnika in osvojil dve točki, prav tako kot Igor Milič. Edino točko, ki je šla v nasprotnikov tabor je izgubil Marjan Milič proti Maffeiu, igralcu vpisanem na vsedržavnih lestvicah tretjekate-gornikov. Kras zavzema na prvenstveni lestvici solidno 4. mesto. V kolikor bi ga obdržal do konca prvenstva z najboljšim točkovanjem v svoji skupini, bi si lahko obetal napredovanje. Težavna naloga, a ne neizvedljiva. Kras - Recoaro 5:1. M. Milič - Eb-nicher 2:1 (12:21, 21:16, 22:20); I. Milič -Maffei 2:0 (21:14, 21:11); Mersi - Curti 2:0 (21:8, 21:15); M. Milič - Maffei 0:2 (18:21, 15:21); Mersi - Ebnicher 2:0 (21:8, 21:13); I. Milič - Curti 2:0 (21:12, 21:5). IZIDI 8. KOLA: Cassa rurale Villaz-zano - Azzurra Gorica 5:2; CMM Trst -Redentore Este 5:1, Fincantieri Trst -Alto Adige Bočen 5:2; Kras Zgonik -Recoaro Agostini Bočen 5:1. LESTVICA (SKUPINA E): CMM Trst 14, Fincantieri Trst 14, Cassa rurale Villazzano 10, Kras Zgonik 8, Azzurra Gorica, Alto Adige Bočen 6, Recoaro Agostini Bočen 4, Redentore Este 0. ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA Krasova ekipa, ki ima v sestavi deklici Katjo Štoka in Katjo Milič ter naraščajnico Moniko Radovič je zelo solidno začela nastop v promocijski ligi. Z izidom 3:5 je v uvodni tekmi prvenstva odpravila v gosteh ekipo CMM, v kateri je poleg deklice Bartole in mladinke Bean še seniorka Pe-rossonova, ki je nastopala že v ženski B ligi. Razveseljiv je zlasti doprinos treh točk Monike Radovič in njena zmaga nad Peressonovo ter dveh točk Katje Štoka, saj njun uspeh ni mogel izostati po dobrih uvrstitvah na nedavnem mladinskem državnem turnirju. Najmlajši krasovi igralki Katji Milič, ki je šele pred nekaj meseci dopolnila 10 let, je bilo srečanje prvega kola njen krstni nastop v promocijski ligi. CMM Trst - Kras 3:5. Bean - Štoka 0:2 (17:21, 13:21), Peresson - Milič 2:0 (21:9, 21:4), Bartole - Radovič 1:2 (21:17, 11:21, 11:21); Peresson - Štoka 0:2 (21:12, 21:16), Dean - Radovič 0:2 (12:21, 11:21), Bartole - Milič 2:0 (22:20, 21:16), Peresson - Radovič 1:2 (16:21, 21:18, 17:21), Bartole - Štoka 1:2 (21:12, 18:21, 9:21). LESTVICA: Kras Zgonik 2, CMM Trst, Chiadino 0. DEŽELNI FINALE ZA NEREGISTRIRANE IGRALCE Poleg štirih Krašovcev (Erike Radovič, Nine Milič, Nataše Milič in Mira-naSimoneta), ki so si z uvrstitvami na pokrajinskem turnirju za neregistrirane igralce pridobili pravico nastopanja na deželnem finalu, sta tekmovala še Peter Santini in Robi Pavletič. Najmlajši krasovci so se ponovno izkazali. Pri deklicah je zmagala Eriča Radovič, pri fantih je bil drugi Miran Simoneta. Nataša Milič je bila četrta, Nina Milič šesta, Robi Pavletič peti. Sedmo do deveto mesto je zasedel Peter Santini. (J. J., - boj -) Pokal pokalnih zmagovalcev Poraz Knorra in Partizana V 3. kolu četrtfinala košarkarskega pokala pokalnih zmagovalcev sta praznih rok ostala tako bolonjski Knorr kot beograjski Partizan. Bolonjčani so v gosteh s 96:95 (49:45, 90:90) izgubili proti Maka-biju Ramat Gan, Partizan pa je v Solunu proti Paok klonil s 93:81 (46:34). Včeraj je bilo na sporedu tudi 3. četrtfinalno kolo pokala Ronchetti, v katerem je Iskra Delta Ježica z 89:69 (44:37) odpravile leningrajsko ekipo Elektrosilo. Irge v težavah MILAN — Košarkarska ekipa Irge De-sio (A-l liga), , v kateri igra tudi bivši Jadranov košarkar Marko Ban, nima sreče. V 17 dosedanjih kolih je doživela prav toliko porazov, včeraj pa jo je nenadoma zapusil eden izmed Američanov, Tolbert. Ker so pri Irgeju že zamenjali oba tujca, bodo do konca prvenstva, če se Tolbert ne vrne, morali igrati le z Američanom McGeejem. Derbi Olimpiji LJUBLJANA — V derbiju 26. kola 1. jugoslovanske lige v hokeju na ledu je Olimpija s 5:2 premagala Jesenice. Ostala izida: C. zvezda - Medveščak Gortan 2:11, Vojvodina - Partizan 3:12. Na avto-moto rallyju Pariz - Dakar Orioli in Vatanen DAKAR — Zadnja etapa avto-moto rallyja Pariz - Dakar (Saint Louis-Dakar, 227 km, od katerih 40 posebne vožnje) ni prinesla spremembe na vrhu in je v le potrdila premoč Peugeota (četrta zmaga ob štirih udeležbah) in Cagive. Drugo leto zapored se je med avtomobilisti uveljavil Vatanen skupaj z Berglundom (Vatanen je bil prvi v Dakarju že leta 1987), med motociklisti pa je bil znova najboljši Videmčan Orioli. Nasploh pa so bili italijanski motociklisti izredni, saj so z De Petrijem osvojili 3. mesto, z Medar-dom (gilera) pa so bili najboljši med serijskimi vozili (silhuette). Oriolija, ki se je na tem težkem rallyju uveljavil že pred dvema letoma (tedaj je tekmoval s hondo), čaka sedaj »naporno« proslavljanje doma. Že včeraj so iz Vidma začele prihajati vesti o sprejemu, ki mu ga pripravljajo. V soboto, 20. t. m., bo v spremstvu motociklistov prevozil glavne videmske ulice, nakar bo v športni dvorani Primo Carnera velika slavnost. Orioli je na rallyju Pariz-Dakar prvič nastopil leta 1986 in tekmo zaključil na 6. mestu. Naslednje leto je bil drugi, na izvedbi leta 1988 pa je končno stopil na zmagovalni oder. Vse tri tekme je opravil s hondo. Zatem je prestopil h Cagivi, vendar ni imel sreče. Na rallyju faraonov se je poškodoval, a se je kljub temu predstavil na startu lanske izvedbe, vendar več kot do 6. mesta ni zmogel. Letos pa je znal izkoristiti izkušnje, ki si jih je nabral, in tudi smolo Francozov Neveua in Lalaya. Poleg tega je imel na razpolago odlično vozilo in slavje mu ni ušlo. Vrstni red zadnje etape: AVTOMOBILISTI: 1. Wambergue (Fr.) peugeot 36'03"; 2. Riviere (Fr.) lada po T30"; 3. Ambrosino (Fr.) peugeot 3'27"; 4. Ickx (Bel.) lada 3'32"; 5. Waldegaard (Šve.) peugeot 4'27". MOTOCIKLISTI: 1. Picco (It.) yamaha 34T1"; 2. Rahrier (Bel.) suzuki po 01"; 3. Signorelli (It.) yamaha 21"; 4. Wagner (Fr.) suzuki 37"; 5. Mas (Šp.) yamaha 5'32"; 6. De Petri (It.) cagiva, Orioli (It.) cagiva in Arcarons (Šp.) cagiva 6T2". Končni skupni vrstni red: AVTOMOBILISTI: 1. Vatanen (Fin.) peugeot 39.8'59" penalizacije; 2. Walde-gaard (Šve.) peugeot 1.09'51"; 3. Ambrosino (Fr.) peugeot 3.56'46"; 4. Cowan (VB) mitsubishi 5.1T34"; 5. Shinozuka (Jap.) mitsubishi 6.32'35"; 6. Ratet (Fr.) toyota 11.3317"; 7. Ickx (Bel.) 11.4013"; 8. Ray-mondis (Fr.) range rover 13.0617"; 9. Ma-souka (Jap.) mitsubishi 13.58'28"; 10. Riviere (Fr.) lada 14.21'05". MOTOCIKLISTI: 1. Orioli (It.) cagiva 87.58’25"; 2. Mas Samora (Šp.) yamaha 54 08"; 3. De Petri (It.) cagiva 2.32'36"; 4. Magnaldi (Fr.) yamaha 3.02'24"; 5. Picco (It.) yamaha 3.34'51"; 6. Picard (Fr.) yama-ha 4.1016"; 7. Arcarons (Šp.) tagiva 4.18'51"; 8. Medardo (It.) gilera 6.01'40"; 9. Rahrier (Bel.) suzuki 6.47'53"; 10. Moreno (Šp.) yamaha 10.21'46". Na sliki (AP): z leve Mas, Orioli in De Petri. ZLATA KNJIGA 1979: avtomobilisti Genestier-Terbi-aut-Lemonard (range); motociklisti Neveu (yamaha); 1980: Kottulinsky-Loffelmen (VW iltis); Neveu (yamaha); 1981: Metge-Giroux (range rover); Au-riom (BMW); 1982: Marreau-Marreau (renault); Neveu (honda); 1983: Ickx-Brasseur (mercedes); Auriom (BMW); 1984: Metge-Lemoyne (porsche); Rahrier (BMW); 1985: Zaniroli-Da Silva (mitsubishi); Rahrier (BMW); 1986: Metge-Lemoyne (porsche); Neveu (honda); 1987: Vatanen-Giroux (peugeot); Neveu (honda); 1988: Kankkunen-Piironen (peugeot); Orioli (honda); 1989: Vatanen-Berglund (peugeot); La-lay (honda); 1990: Vatanen (peugeot); Orioli (cagiva). naši nogometaši v mladinskih prvenstvih Zmaga naraščajnikov Juventine Na Goriškem NARAŠČAJNIKI JUVENTINA - SAN MICHELE 1:0 (0:0) STRELEC: Peteani. JUVENTINA: Peric, Šuligoj, Marvin, M. Peteani, Peršolja, Marušič, Pisk (Ger-golet), Kobal, Peteani, Devetak, Bais. Predstavniki Juventine so začeli povratni del naraščajniškega prvenstva z zmago proti San Micheleju. Srečanje ni bilo zanimivo, saj je bilo opaziti, da obema ekipama manjka uigranost po daljšem novoletnem premoru. Kar zadeva priložnosti je treba povedati, da je teh imela več Juventina in ob izteku srečanja eno tudi dobro izkoristila s Peteanijem. (Martin Marušič) Na Tržaškem UNDER 18 SKUPINA I COSTALUNGA - BREG 1:0 (1:0) BREG: Turco, Schiavon, Ota, Bandi, Luisa, Zupin, Majevski (Pečar), Sancin, Švara, Kozina, Visintin (Blasutto). Po zimskem premoru so Brežani ponovno stopili na igrišče. Žal so izgubili, a s prikazano igro so kljub vsemu zadovoljili. Ekipi sta bili skozi vso tekmo enakovredni; igra se je odvijala predvsem na sredini igrišča brez večjih priložnosti za zadetek. Domačini so dosegli zadetek že po petih minutah s hitrim protinapadom, zatem pa ni več drugih razburljivih dogodkov. Med posamezniki bi tokrat pohvalili Bandija in Zupina. (E. B.) OSTALI IZIDI: Muggesana - Edile Adriatica 2:2, Domio Campanelle 2:1, S. Na-zario - S. Sergio 1:3, Giarizzole - CGS 2:3, Olimpia - Azzurra 2:1, Opicina Fortitudo 3:2. Zaostalo srečanje 12. kola: Opicina - Edile Adriatica 3:4. LESTVICA: CGS 22 točk, Edile Adriatica in S. Sergio 19, Muggesana 16, S. Nazario in Costalunga 15, Giarizzole in Olimpia 14, Fortitudo 13, Opicina 12, Domio 10, BREG in Campanelle 4, Azzurra 3. NARAŠČAJNIKI SKUPINA A OLIMPIA - BREG 2:1 (1:0) STRELEC ZA BREG: Buzzi. BREG: Giglifano, Poretti, Azzano, Lauri-ca, Rocchetti, Mauri, Mondo, Rapotec, Bandi, Ferluga, Buzzi. Po daljšem premoru se je nadaljevalo prvenstvo naraščajnikov. Nadaljevanje ni bilo naklonjeno Brežanom, saj so nerodno izgubili proti skromni Olimpii. Povedati pa je treba, da je modrim manjkalo pet igralcev in da je rezervni vratar Rapotec igral tokrat v zanj neobičajni vlogi veznega igralca. Brežani so kot običajno začeli slabo in do konca prvega polčasa niso ustvarili nobene nevarne akcije, z izjemo res lepega strela Buzzija, ki je zadel prečko. Domačini pa nasprotno niso oklevali in že v prvem polčasu povedli. V nadaljevanju so zaigrali gostje mnogo bolj samozavestno in sredi polčasa tudi izenačili z Buzzijem. Gostitelji so zatem spet pritisnili in dosegli nov zadetek, s katerim so odločili srečanje v svojo korist. (Luka) OSTALI IZIDI: Chiarbola - Triestina 0:3, Campanelle - Muggesana 2:2, Fortitudo - CGS 0:5. LESTVICA: CGS, Triestina in Olimpia 2, Muggesana in Campanelle 1, BREG, Chiarbola in Fortitudo 0. SKUPINA B AZZURRA - PRIMORJE 5:3 OSTALI IZIDI: Montebello - Don Bos-co 1:1, Zaule - Opicina 1:0, Domio - Por-tuale 0:4. LESTVICA: Portuale, Azzurra in Zaule 2, Don Bosco in Montebello 1, Opicina, PRIMORJE in Domio 0. ZAČETNIKI SKUPINA A PRIMORJE - TRIESTINA 0:5 OSTALI IZIDI: S. Giovanni - Domio 4:0, CGS - Vivai Busa 4:2, Olimpia - Zaule 3:1. LESTVICA: Triestina, S. Giovanni, CGS, Olimpia 2, Zaule, Vivai Busa, Domio, PRIMORJE 0. SKUPINA B PORTUALE - ZARJA ADRIAIMPEK 3:0 OSTALI IZIDI: Roianese - Don Bosco 2:5, Ponziana - Campanelle 1:1, Fortitudo - Servola 3:0. LESTVICA: Don Bosco, Fortitudo, Portuale 2, Campanelle in Ponziana 1, ZARJA ADRIAIMPEK, Servola, Roianese 0. ZAČETNIKI SKUPINA A IZIDA ZAOSTALIH SREČANJ: Chiarbola - Ponziana 1:2, S. Vito - Vivai Busa 0:2. LESTVICA: Soncini A 26, S. Andrea 23, Portuale 18, Domio in Fulgor 17, Vivai Busa 14, ZARJA ADRIAIMPEK in Ponziana B 11, Fani B, Campanelle 9, Es-peria in Altura 6, Muggesana 2. SKUPINA B BREG - ZAULE B 0:3 PONZIANA - PRIMORJE odloženo OSTALI IZIDI: S. Giovanni - Fani A 0:0, Opicina - Don Bosco 5:0, Chiarbola -Soncini B 0:4, CGS - Montebello 3:1, Fortitudo - S. Nazario 2:0. LESTVICA: Ponziana A 21, S. Giovanni in Fortitudo 20, Opicina 19, Fani A in Soncini B 18, S. Nazario 16, S. Sergio 13, CGS 12, PRIMORJE 9, Chiarbola, Montebello in Zaule B 6, Don Bosco 2, BREG 0. obvestila SK BRDINA organizira v nedeljo, 21. t.m., enodnevni smučarski izlet za vse starosti z učitelji na razpolago v Flachau (Avstrija). Vpisovanje in vse informacije na sedežu, Proseška 131, jutri, 18. t.m. od 19. do 21. ure. PRIMOTOR KLUB obvešča člane, ki nameravajo tekmovati, da se morajo nujno javiti do konca tedna zaradi zdravniškega pregleda in ostale dokumentacije. TAJNIŠTVO ZSŠDI obvešča, da bo seja izvršnega odbora danes 17. t. m., ob 19.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu, v Ul. sv. Frančiška 20. naše peterke v mladinskih prvenstvih - naše peterke v mladinskih prvenstvih Nekaj spodbudnih uspehov naših ekip Med državnimi kadeti so bili uspešni tako borovci kot Kontovelci - Danes v Repnu derbi Mladinci Cicibane in Kontovela Techna praznih rok - Slovenski derbi naraščajnikov borovcem DEŽELNI MLADINCI KONTOVEL TECHNA - INTEH 1904 94:133 (44:76) KONTOVEL TECHNA: Ban 10 (0:2), Ivo Emili 2, Kralj 8 (0:2), Budin 10 (0:1), Rupel 2 (0:2), Danieli 8 (2:2), Rebula 11 (0:1), Godnič 4, Krevatin 6 (4:6), Sterni 28 (4:6). PON: Danieli (33). TRI TOČKE: Sterni 2, Rebula 1. Kontovelci so stopili na igrišče z osmimi kadeti, ki so dan prej zmagali v Vidmu in torej je bilo takoj jasno, da se bo zelo težko upirati nasprotnikom, ki so na samem vrhu lestvice. V prvem polčasu so Kontovelci pešali predvsem v obrambi, saj je nasprotnik v tem delu dal kar 76 točk. V drugem polčasu so z agresivno obrambo mož-moža prestregli precej žog in dokazali, da lahko držijo korak z gosti. Žal pa so v prvem polčasu preveč zamudili, da bi lahko nato rezultat nadoknadili. Omenimo še, da so se vsi naši igralci vpisali med strelce. (J. E. G.) CICIBONA - BARCOLANA 72:91 (27:57) CICIBONA: Bajc 11 (2:4), Simonič 3 (0:2), Cecco 15 (1:2), Berdon 6 (0:3), Turk 1 (1:6), Pregare, Lippolis 4 (0:1), Vodopivec 13, Pertot 10 (2:2), Bogateč 9 (1:2). TRI TOČKE: Simonič 1, Vodopivec 1, Bajc 1. Cicibonaši so na domačih tleh izgubili tretjo zaporedno tekmo proti nič boljšemu nasprotniku. »Plavi« so začeli tekmo zelo slabo, kajti že hitro na začetku so bili v zaostanku za 13 točk. Gostje so nadaljevali s hitro igro in tako tudi zaključili prvi polčas s prednostjo 30 točk. V drugem polčasu so plavi, čeprav ^zdušje ni bilo najboljše, zavihali ro-Hve. S consko obrambo so utegnili zrt'4njšati zaostanek na -19, a nič več. Kljub porazu je treba reči, da so se cicibonaši potrudili v drugem polčasu, saj so bili v tem delu boljši od nasprotnika za 10 točk. Naj omenimo še, da sodnika se nista najbolje izkazala. (R. S.) LESTVICA: Inter 1904 in San Bene-detto 14: Barcolana 12: Cicibona 10: Latte Carso, Corridoni in Ferroviario 6; Kontovel Techna, CGI Milje, Stella Azzurra in Staranzano 4. DRŽAVNI KADETI LEGNONORD - KONTOVEL TECHNA 87:89 (45:45, 81:81) KONTOVEL TECHNA: Ban, Emili 4, Kralj 20, Budin 6, Godnič, Danieli 5, Rebula 30, Krevatin 4, Gregori 20. TRI TOČKE: Rebula 2. Z izredno požrtvovalnostjo in končno skoraj v popolni postavi (po dolgem obdobju zaradi hujše poškodbe je zaigral tudi Rebula), so Kontovelovi kadeti v državnem prvenstvu ponovno premagali videmsko ekipo in tokrat po podaljšku. Igra je bila povsem enakovredna skozi vso tekmo in obe ekipi sta se dobro izkazali v napadu, nekoliko manj pa v obrambi. Prvi polčas se je zaključil s popolno izenačenim rezultatom. Tudi v nadaljevanju je bila igra izenačena in ekipi sta se menjavali v vodstvu. V končnih minutah se je ritem tekme nekoliko spremenil. Domačini so preprečili Kontovelove uspešne akcije in vodili s prednostjo treh točk do zadnje sekunde. Takrat pa je Rebula z metom za tri točke rezultat izenačil in tako izsilil podaljšek. V dodatnih petih minutah igre so naši odločno izboljšali obrambo in tudi zasluženo zmagali, (b. e.) FANTONI VIDEM - BOR INDULES 80:89 (37:48) BOR INDULES: Brus, Bajc, Simonič 18 (0:5), Debeljuh 32 (7:9), Posega 16 (2:3), Filipčič 0, Škabar 2, Tomšič 0, Pettirosso 6 (2:2)), Pavlica 15 (3:3). TRI TOČKE: Debeljuh 3. V morda odločilni tekmi za prestop v nadaljnji del so borovci kar sredi Vidma izbojevali zlata vredno zmago. Po dolgem času so ponovno zaigrali tako, kot zmorejo. Stopili so na igrišče prepričani o zmagi in so takoj odločno povedli (12:4). Igrali so zrelo in vsilili nasprotniku hiter tempo igre, kateremu Fantoni ni bil kos. Debeljuh se je za domačine izkazal kot trn v peti, Pettirosso pa je odlično skakal pod košema. Sicer so gostitelji še vedno polovili preveč odbitih žog pod Borovim košem. Na začetku drugega polčasa so gostje dosegli najvišjo prednost (58:41). Tedaj so se gostitelji vendarle zbrali in natančneje metali na koš, tako da so našim onemogočili protinapad. Manjšali so razliko, vendar niso nikoli dali vtisa, da bi lahko prekrižali račune razigranim borovcem. (A. Pavlica) LESTVICA: Fosam Videm 12, Bor Indules, Kontovel Techna in Legno-nord Oderzo 10; Fantoni Videm 8; Por-denon 6; Autosandra in Ferroviario 0. Drevi ob 19.30 v Repnu Kontovelci proti borovcem V repenski telovadnici bo drevi ob 19.30 zaostala tekma iz prvega dela tega prvenstva med Borom Indules in Kontovelom Techna. DEŽELNI KADETI KONTOVEL TECHNA B - KONTOVEL TECHNA A 64:102 (41:52) KONTOVEL TECHNA B: Vremec 15 (4:5), A. Pertot 9 (1:1), Marucelli 2, Baitz 19 (3:10), Marjan Gruden 5 (3:8), Hmeljak 14 (2:5), Korošic. KONTOVEL TECHNA A: Turk 13 (3:4), Kapun 18 (2:3), Coloni 12 (1:2), Godnič 13 (1:2), Briščik 17 (1:2), Matej Gruden 14 (1:1), Bizjak (0:1), Raubar (0:4), Vodopivec 15 (3:5). TRI TOČKE: Vremec 1. V drugem kolu sta se v klubskem derbiju pomerili ekipi Kontovela B in Kontovela A. Za prve je bil to že drugi zaporedni slovenski derbi, saj so v prvem kolu izgubili v gosteh proti Bregu. Kontovel B je nastopil v okrnjeni postavi, a se je enakovredno upiral nasprotnikom le do konca prvega polčasa, v drugem polčasu so se igralci Kontovela A končno uigrali in so odtlej vodili do konca. Zmaga Kontovela A pa je še bolj hvalevredna, ker so igralci nastopili brez vodstva trenerja, ki pa je sedel na klopi Kontovela B. Pri slednjem so se izkazali Hmeljak, Vremec in Baitz, ki niso dobili zadovoljive podpore v ekipi. (J. E. G.) LESTVICA: Inter 1904 6; Saba in Latte Carso A 4; Intermuggia, Breg in Kontovel Techna A 2; Kontovel Techna B in Latte Carso B 0. PRVENSTVO KADETOV NA GORIŠKEM SOTECO - DOM 66:60 (35:26) DOM: Pintar 6, Pavšič 3, Silič 21, Bordon 16, Sfiligoj, Zavadlav 4, Covi, Spacal 10, Primožič. V sobotni prvenstveni tekmi so Brumnovi varovanci izgubili proti sebi enaki ekipi. Razlog za poraz je treba prvenstveno iskati v nezbranosti Domovih igralcev, ki so v prvem polčasu zaigrali precej slabo. Nekoliko boljše jim je šlo v nadaljevanju srečanja, predvsem v zadnjih 5 minutah, ko so nasprotniku prestregli več žog in malo je manjkalo, da niso dohiteli peterko iz Gradišča. (S. Primožič) Z derbija naraščajnikov med Borom Indules in Kontovelom Techna. (Foto Magajna) NARAŠČAJNIKI BOR INDULES - KONTOVEL TECHNA 81:73 KONTOVEL TECHNA: Spadoni 16, Križman 14, Cingerla 10, Emili 19, Černe 17. BOR INDULES: Galoppin 23, Samec 14, Porporati 17, Giacomini 8, Grbec 13, Cupin 4, Turko 2. TRI TOČKE: Cingerla 2, Križman 2. Kontovelci so zaradi gripe nastopili v zelo okrnjeni postavi in so se zato morali paziti, da ne bi napravili osebnih napak. V prvem polčasu je Kontovelcem namera uspela, v nadaljevanju pa so morali priznati premoč borovcev. (D. Černe) SANTOS - POLET 72:66 (35:37) POLET: Pro 4 (2:7), Devetak 3 (1:6), Gerli 13 (3:7), Clarich 4 (0:3), Vatta 10 Glavna protagonista tega srečanja, ki je potekalo povsem mirno in ob izenačenem boju obeh ekip, sta bila gotovo sodnika, ki sta povsem skvarila tekmo. Sodnika sta najprej izključila domačega trenerja, potem pa sta zahtevala, da občinstvo zapusti telovadnico, medtem pa sta dosojevala osebne napake kot na tekočem traku (več kot 60). Skratka, res je, da na Tržaškem primanjkujejo sodniki, res je tudi, da društva so malo ali skoraj nič napravila, da bi izboljšala stanje na sodniški košarkarski zvezi. Res pa je tudi, da takih sodnikov gotovo ne potrebuje tržaška košarka, ne zaradi propagande košarke kot tudi ne zaradi vzgoje mladih športnikov. LESTVIČA: Stefanel in Don Bosco 20; Ricreatori in Latte Carso A 16; Ferroviario 12; Kontovel Techna in Bor Indules 10; Poggi 8; Latte Carso B 4; Polet in Santos 2. [naše šesterke v mladinskih prvenstvih - naše šesterke v mladinskih prvenstvih | Naše ekipe so se tudi tokrat dobro izkazale UNDER 18 ŽENSKE BREG - CUS 3:0 (15:0, 15:7, 15:9) BREG: Canziani, Giorgi, Seganti, )Sralj, Žerjal, Pertot, Sancin, Gaburro, Uta. Po enourni igri so Brežanke premagale zdesetkano, a borbeno ekipo CUS. Igra le bila precej počasna, nasprotnice pa so Precej grešile. Po drugi strani pa so Bre-zanke igrale požrtvovalno in pokazale dobro odbojkarsko osnovo. (Ota) SLOGA KOIMPEK - JULIA 3:0 (15:2, 15:5, 15:8) SLOGA KOIMPEK: Bizjak, Daniela in Kristina Bogateč, Ciocchi, Ferluga, Kos-ipina, Lupine, Mahnič, Spacal, Škerk, ‘ensi. v^logašice so letošnji pokrajinski prvak i ej kategoriji in bodo kot take zastopa-, bžaško pokrajino na deželnem prven-v'i, ki bo v videmski pokrajini. Da Slo-jj1 Koimpex naslov ne more uiti, je bilo sho že v drugem povratnem kolu, ko so t°n°vno premagale borovke, nedeljska tf>a pa je to dejstvo potrdila tudi ma-Sjkiatično, pa čeprav morajo tako sloga-(Jhkafot borovke “Grgrati še dve koli. Fr^TVlCA: Sloga Koimpex 30; Bor Vel • XP°rt 24i CUS in OMA 161 Konto-in Breg 12; Club Altura 8; Juha 2; r®Venire 0. UNDER is MOŠKI ftpA - VOLLEV CLUB 3:0 15:5,15:3) Riolc LIA: Čuk, Kralj, Malalan, Maver, Ko?o ’Stopar- ši br‘0 Pred iztekom prvenstva so sloga-TeljjjT2 težav odpravili tržaški Volley. saj ; a ie bila v bistvu gola formalnost, tej i!lv ,tej kategoriji razlika med Slogo Utaj 5eriem, ki delita prvo mesto in osta-PreSp brinn tekmeci tako očitna, da do PrairtjT^nnj v normalnih okoliščinah Hip TCn° ne more priti. (Inka) ,9.^1 - BOR 1:3 Bor i:11.'12:15,8:15) Bavljp Strain’ Rizzo, Martinolich, Chert, a> Gombač, Zaina, Puntel, Stulle. Mladi odbojkarji Bora so premagli DLF tudi v povratnem srečanju in s tem pospravili tretji par točk. Tudi to pot so borovci dobro pričeli, a po osvojitvi prvega niza močno popustili. V nadaljevanju so gostitelji najprej izenačili in potem v tretjem setu celo povedli z 10:0. Odtlej so naši fantje zaigrali zbrano in z delnim izidom 15:2 osvojili set in stem tudi končno zmago. (G. F.) LESTVICA: Inter in Sloga 16; Volley Club, DLF in Bor 6; Pallavolo TS 4. UNDER16 ŽENSKE SKUPINA A PRIMA SCUOLA PALLAVOLO - SLOGA 1:3 (2:15, 10:15, 15:10, 4:15) SLOGA: Bizjak, Daniela in Kristina Bogateč, Ferluga, Kosmina, Mahnič, Spacal, Tensi. Prvo tekmo po novoletnem premoru so slogašice odigrale v spremenjenem sestavu, saj je gripa precej okrnila njene vrste. Razlika med ekipama pa je bila le prevelika, da bi domačinke lahko prekinile serijo zmag Sloge. Slogašice ostajajo seveda še vedno na prvem mestu na lestvici in če bodo s tako zanesljivimi nastopi nadaljevala, si bodo nastop v play offu brez težav priborile. (Inka) LESTVICA: Sloga in CUS 8; Virtus 6; Rabuiese 4; Ricreatori A, Prima Scuola Pallavolo 2; Breg 0. SKUPINA B KONTOVEL - OMA 3:2 (15:7, 3:15, 12:15, 15:12, 15:7) KONTOVEL: Pertot, Brišček, Kralj, Černe, Grilanc, Bogateč, Bezin, Comino, Semec. Ekipi sta bili precej enakovredni, kar kaže tudi rezultat. Kontovelke so hitro začele z učinkovitimi servisi, učinkovitim napadom, nasprotnice pa so preveč grešile v sprejemu. V drugem nizu so Kontovelke nekoliko popustile, in so nasprotnice izkoristile dober trenutek, ter nastopile z zagrizeno igro. Pomemben za Kontovelke je bil tretji set, ko so po rezultatu 14:2 za nasprotnice napredovale do 12 točke, a vseeno izgubile set. Ta set je pripomogel Kontovelkam, da so lepo zaigrale v zadnjih dveh setih in tudi zmagale. LESTVICA: Bor Friulexport 10; OMA in Ricreatori 8; Kontovel 6; Club Altura in Arcobaleno 2. UNDER 16 MOŠKI SLOGA - VOLLEV CORNO 3:1 (12:15, 15:13, 15:9, 15:10) SLOGA: Andolšek, Cuk, Glavina, Marc, Maver, Mijot, Stran. Slogaši so prišli do svoje prve zmage v tem prvenstvu. Pred začetkom tekme sicer nič ni kazalo na tako ugoden razplet, saj so bili odsotni kar štirje igralci, ki so zboleli za gripo. Vendar so ostali dobro reagirali, in po nerodno izgubljenem prvem nizu tudi z bolj umirjeno igro zasluženo osvojili naslednje tri. Naj povemo, da sta si nedeljska nasprotnika precej podobna. V obeh ekipah namreč nastopajo igralci, ki so tudi dve leti pod starostno mejo te kategorije, v starejši konkurenci pa nastopajo, da si naberejo tekmovalnih izkušenj. (Inka) LESTVICA: Prata, ACLI Ronke in Teknoprogres 12; ASFRJ Čedad in Voli. Bali Videm 10; Pall. Trst in Voli. Bali Maniago 6; Vivil, Pozzo in Sloga 2; Voli. Como 0. NA GORIŠKEM UNDER 18 ŽENSKE FRESCO DISCOUNT -SOČA GOSTILNA DEVETAK 3:0 (15:12, 15:8, 15:4) SOČA GOSTILNA DEVETAK -FRESCO DISCOUNT 0:3 (10:15, 10:15, 12:15) SOČA: E., S., M. in A. Černič, S. in K. Princi, Devetak, Tuniz, Florenin. Sočanke so že pred tekmo znale, da je tržiška ekipa boljša, saj skoraj vse igralke nastopajo v C-2 ligi. Tehnično so boljše v vseh elementih igre, vse igralke so višje in to znajo izkoristiti. Prva tekma je bila za sovodenjsko ekipo slabša, v drugi tekmi pa so igrale boljše. V 1. setu druge tekme pa so celo dalj časa vodile. Precej preglavic so imele sicer v sprejemu, kar jih je večkrat spravilo v težave. Povejmo, da tekmi sta bili veljavni za prestop v deželno fazo. (E. Č.j UNDER 16 ŽENSKE SOVODNJE AGOREST -LIBERTAS VILLESSE 0:3 (13:15, 12:15, 8:15) SOVODNJE AGOREST: Sfiligoj, Ja-kin, Sošol, Peric, M. in V. Devetak, De Rocco, Gaeta. Mlade predstavnice Sovodenj Agorest so kljub dobri igri morale priznati premoč ekipe iz Vileša. Srečanje je bilo vseskozi zanimivo in postavi sta si bili povsem enakovredni, le v končnici so nasprotnice vsakič ugnale predstavnice Agoresta. (Miran Strgar) VILLACHER BIER -SOČA GOSTILNA DEVETAK 1:3 (15:13, 9:15, 10:15, 10:15) SOČA: E., S., M., V. in A. Černič, Tuniz, Devetak, Princi, Pellegrin. S to zmago so Sočanke premagale najnevarnejšega tekmeca. Sočanke so sicer stopile na polje s precejšnjo tremo in so v 1. setu nekaj časa precej zaostajale. Poprijele so, ko je bilo prepozno. Vseeno pa niso izgubile upanja in z lepo in tokrat sproščeno igro dosegle pozitiven rezultat, tako kot tudi v naslednjem setu. V četrtem setu pa so zopet popustile saj so zgubljale kar 8:0 in vse je kazalo, da bo za zmago potreben 5 set. Odlična igra v nadaljevanju pa je prepričila loterijo tie-breaka. (E. Č.) UNDER13 ŽENSKE DOM ROBO - STARANZANO 1:2 (15:11, 10:15, 12:15) SOČA - DOM ROBO 3:0 (15:0, 7:15, 15:2) DOM ROBO: Mikulus, Leghissa, Fran-dolič, V. in M. Lavrenčič, Kocina, Pavio, Lutman, Pelizzo, Pizzo, Battisti, Di Dio, Peric, Černič. Predstavnice Doma so po počitniškem premoru odigrale dve tekmi. Najprej so doma klonile z 2:1 enakovrednim igralkam iz Štarancana. Nato pa so gladko izgubile proti leto starejšim in objektivno močnejšim vrstnicam Soče. V prvi tekmi bi ob popolni postavi lahko dosegle boljši uspeh, medtem ko je bilo v drugi tekmi razmerje moči na igrišču odločno v korist Soče. Za mlade igralke Doma služi to prvenstvo predvsem za nabiranje igralne izkušnje, (jo) Odbojka na Goriškem Dobra bera naših ekip 1. ŽENSKA DIVIZIJA AZZURRA - AGOREST 3:1 (15:11, 9:15, 15:10, 15:3) AGOREST: Fabi, Fajt, Krašček, Bra-ini, Pavšič, Černe, Gaeta, Tabaj. Naše predstavnice so v gosteh proti enakovredni ekipi izgubile svojo prvo tekmo v letošnjem prvenstvu. Tekma, z izjemo zadnjega seta, je bila dokaj izenačena, čeprav so odbojkarice Agoresta igrale pod svojimi zmožnostmi. (-jo-) SOČA CASSA Dl RISPARMIO -FARRA 3:2 (14:16, 16:14, 12:15, 15:10, 15:12) SOČA: E„ S., M. in A. Černič, S. in K. Princi, Devetak, Tuniz, Florenin. S to zmago so si sočanke priborile prvi dve točki. Na tej tekmi so se potrudile, še posebej so bile požrtvovalne v tie-breaku, ki jim po navadi ne prinaša sreče. Vsekakor je bila igra zanimiva in bilo je veliko lepih akcij na obeh straneh. Sočanke bi sicer lahko zmagale s čistim 3:0, vendar so na začetku nasprotnice prednjačile. Zmagi je pripomoglo predvsem malo zgrešenih servisov, posebno v tie-breaku. (E. Č.) 1. MOŠKA DIVIZIJA NAŠ PRAPOR - SOČA 0:3 (11:15, 9:15, 10:15) NAŠ PRAPOR: Mervič, Pintar, Mik-luš, Devetak, Grinovero, Černič, Plesničar, Koršič. SOČA: Battisti, Š., M. in I. Cotič, Pellegrin, Muscau, Čavdek, Tomšič, Pahor, Pisk. Sočani so dobro začeli letošnje prvenstvo prve moške divizije, saj so na tujem v slovenskem derbiju premagali ekipo Našega prapora. Jelavičevi varovanci so se morali močno potruditi, da so po 74 minutah igre strli odpor žilavih domačinov. Zmagi je bistveno pripomogla izkušenost nekaterih starejših igralcev, vsekakor so solidno zaigrali tudi mladi. Zmaga je nedvomno potrdila dejstvo, da se bodo Sočani borili za napredovanje v višjo ligo. (C. Pellegrin) Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70,- din (700.000.- din), polletno 390,- din (3.900.000,- din),kletno 780,- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik dnevnik sreda, 17. januarja 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Izdaja in tiska 'H član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Vzhodni tisk o ekscesih odstavljenih državnikov Zasebno življenje nekdanjih veljakov DUNAJ — Zgodovinski politični premiki na evropskem Vzhodu so poleg pridobljenih svoboščin omogočili ljudem, da se seznanijo s tem, kako so njihovi politični in državni voditelji živeli. Vzhodni časopisi, ki so se osvobodili režimske cenzure, sedaj radi poročajo o luksuzu, v katerem so živeli na primer Ceaucescu, Honecker, Živkov ali Husak. Romunski mladinski neodvisni dnevnik Tineretul Liber je pred kratkim objavil obširno reportažo o načinu življenja družine Ceaucescu. Med drugim piše, da je diktatorjeva hči Zoe živela v lastni hiši in je bila kar malo nora na postavne moške. Najraje jih je zapeljevala z velikimi količi-. nami dragocenih žganih pijač, po »uporabi« pa jih je dobesedno vrgla cesto. Sin Niču je zajtrkoval s kavjar-jem in eksotičnimi sadnimi sokovi, sicer pa je najraje srkal francoski šampanjec. V igralnicah v Las Vegasu je zapravil ogromno denarja. Ceucesco-va soproga Helena pa je imela neverjetno bogato garderobo, sicer pa sta zakonca živela v večjem razkošju kot zahodni milijarderji. Tudi razkošje, ki ga je ljubilo vzhodnonemško politično vodstvo, ni več tajnost. Bivši lider Honecker je pozimi plaval v ogrevanem bazenu, najraje pa se je vozil s francoskimi limuzinami. Nič boljši pa ni bil odstavljeni bolgarski voditelj Živkov. Ker je izredno ljubil lov, Bolgari pravijo, da je vso državo spremenil v lovski rezervat, na vsakem koraku pa je imel lovske »koče«, saj jih dal zgraditi kar 30. Na tehtnico je prišlo tudi bivše češkoslovaško vodstvo, ki se je najraje zbiralo v elitnem hotelu Praha. Navadnim domačim in tujim smrtnikom je bil vstop prepovedan, politični ve-likaši pa so tu živeli kot se spodobi le za »gnili zahod«. Avtoprevozniki F Al ponovno ostro napadli župana Pillitterija Brez prometa proti onesnaženju Milan v nedeljo zaprto mesto? MILAN — Onesnaženje zraka v.Milanu še vedno skrbi prebivalstvo, občinsko upravo pa resno skrbi, kako bi se vsaj začasno izmazala iz tako težavnega in neprijetnega položaja. Milanskega župana Pillitterija so tudi včeraj ostro napadli zastopniki združenja FAI (Federazioni autotras-pprtatori italiani), ki trdijo, da je župan pač prepovedal tovornjakom vožnjo po Milanu nato pa je prepovedal tudi parkiranje prav tistih tovornjakov, ki ne bi smeli niti preko mesta. »Prepoved prepovedi« je absurd, pravi FAI, ki je tudi dejala, da bi lahko ukrepala in odslovila vse tiste avtoprevoznike, ki naj bi zaradi milanskega župana ostali brez dela. . Mimo opazk FAI pa velja, omeniti, da je občinska uprava vzela v pretres možnost, da bi Milan zaprli zasebnemu prometu v nedeljo. Res pa je, da ostaja Milan ob nedeljah sorazmerno prazno mesto, kar delno velja tudi za ponedeljek, ko so vse trgovine zaprte. Na sliki (AP): Milan v objemu dušeče megle. Vse večji problemi v ZDA zaradi rastočega »kupa« trdih odpadkov WASHINGTON — Združene države Amerike »proizvedejo« toliko odpadkov (od pleničk za enkratno uporabo do velikih odsluženih električnih gospodinjskih strojev), da se lahko kaj kmalu zgodi, da v ZDA ne bodo več vedeli, kam z njimi. Ta problem obravnava posebno poročilo pristojnih oblasti, ki navajajo, da letno v ZDA zavržejo približno 160 milijonov ton trdnih odpadkov, kar je več kot pol tone na vsakega prebivalca. Le deset odstotkov teh odpadkov predelajo za ponovno uporabo, drugih deset odstotkov upepelijo, vse ostale odpadke pa kopičijo na odlagališčih, ki pa bodo najkasneje v dvajsetih letih prenapolnjena, novih odlagališč pa zaradi vse strožjih predpisov o varstvu okolja in nasprotovanja javnosti ne bo prav enostavno najti. Zato strokovnjaki predlagajo, naj bi predvsem močno povečali količino predelanih odpadkov za ponovno uporabo, za izdelavo proizvodov uporabili manj (ali pa bi jih sploh izločili) strupenih snovi, ljudje sami pa naj bi tudi kupovali manj strupene in bolj trajne izdelke. Državna us- tanova za zaščito okolja je s tem v zvezi zahtevala, naj bi za ponovno uporabo predelali vsaj 25 odstotkov odpadkov. Na to pot so že stopili v Los Angelesu, kjer morajo prebivalci v ločene zbiralnike odlagati steklene, plastične, kovinske in papirnate odpadke. Za kršitelje pripravljajo tudi precej slane globe, ki pa bodo začele veljati šele v naslednjih dveh letih. Tamkajšnji župan je ob podpisu teh ukrepov svečano izjavil, da bodo 90. leta predstavljala desetletje predelave odpadkov. Največje probleme za zdaj predstavljajo plastične pleničke za novorojenčke, ki so v 80 odstotkih družin zamenjale klasične plenice iz blaga. Tako vsako leto odvržejo približno 16 milijard teh plenic, kar predstavlja dva odstotka vseh odpadkov. Naravovarstveniki se zato borijo za ponovno uvedbo klasičnih pralnih plenic ali pa morajo biti plenice, tak ukrep so sprejeli v Nebraski, take, da se v naravi razkrojijo. Poročilo se zaključuje z ugotovitvijo, da glavna naloga pri reševanju tega problema čaka krajevne uprave, katerim pa naj bi pomagala tudi zvezna vlada. PONOVNA EMISIJA JANUAR 90 CCT Certificati di Credito del Tesoro — petletni • CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Obveznice so petletne in imajo enake finančne karakteristike kot tiste izdane 1. novembra in se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini. • Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,85% bruto, zapade 1. 7. 1990. • Obveznice se koristijo s 1. januarjem 1990 in je zato treba ob podpisu doplačati dozorele obresti. 9 Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,50 točke. 9 V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno. 9 CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo. V podpis 17. in 18. januarja Emisijska cena Rok 97,75% 5 let Efektivni letni donos bruto neto 14,86% 12,96% V Evropi se zaostruje vprašanje priseljencev Leto 1989 bo prešlo v zgodovino tudi kot leto velikih presenečenj. Na Zahodu je naredil največji vtis množični beg iz Vzhodne Nemčije, manj razvpit je bil enako množičen exodus sovjetskih državljanov nemškega porekla v Zahodno Nemčijo; v vsakem od obeh valov je prišlo po 350.000 oseb, večinoma mladih, ki so verjetno za dober čas zajezili naravno upadanje nemškega prebivalstva Zvezne republike Nemčije. Kljub tem ogromnim notranjim premikom na »stari celini«, Evropa še zdaleč ni glavno prizorišče sodobnega preseljevanja narodov in tudi smer »Vzhod - Zahod« ne prevladuje več. Večina modernih beguncev se nahaja v Afriki in na Srednjem vzhodu, celo jugovzhodna Azija z množičnim begom Vietnamcev (»boat people«), ki še traja, ne dosega dimenzije glavnega žarišča tega pojava, ki ima svoje meje nekako v trikotniku med Kur-distanom, Afganistanom in južnim Sudanom. Drugi največji vir beguncev je severna meja bele južnoafriške trdnjave (pas ozemlja od Angole do Mozambika). Vedno težje je uporabljati stare definicije za vse, ki iščejo politično zavetišče v sosednjih ali daljnih državah. Konvencija OZN o beguncih iz leta 1951 je označevala to kategorijo kot »osebe, ki bežijo iz domovine zaradi preganjanj ali osnovanega strahu pred nasiljem iz rasnih, verskih, narodnih, političnih ali družbenih razlogov.« Ta kriterij je izključeval begunce, ki bežijo zaradi posledic oboroženih spopadov, teh pa je vse več in danes tvorijo veliko večino prebivalstva begunskih taborišč širom po svetu. Skoraj 6 milijonov Afgan-cev, nameščenih v Pakistanu in Iranu spadajo v to skupino, a tudi 2,5 milijona Palestincev, 1,2 milijona beguncev iz Mozambika, 660.000 krit rejec v v Sudanu, 350.000 Sudancev v Etiopiji in številne druge velike skupine, žrtve lokalnih ali državljanskih vojn. Glavna značilnost te prevladujoče kategorije brezdomcev je, da se niso premaknili prostovoljno in da se želijo le vrniti domov, ko bo to mogoče. Obstaja še tretja skupina, ki beži iz nemirnih pokrajin, a ima kpt glavno gibalo težnjo po izboljšanju svoje življenjske ravni. Lahko bi jih označili kot klasične ekonomske izseljence, preoblečene v politične emigrante. Nekatere dežele, kot Vietnam namreč dopuščajo izseljevanje, a ker je postopek dolg in vrste neskončne, jih skušajo mnogi »preskočiti« tako, da se predstavijo v tujini kot politični begunci. Tako vsaj pravijo angleške oblasti v Hongkongu, da bi opravičile vračanje Vietnamcev v svojo domovino, kajti sicer bi le spodbujali ta pritok. Omenjene tri skupine imajo skupno lastnost: vsi njihovi pripadniki se nahajajo, vsaj za določen čas, v begunskih ali zbirnih taboriščih, kjer čakajo, da se odloči njihova usoda,- ali dodelitev vstopne- ga vizuma za eno od zahodnih držav ali vrnitev domov. V povsem drugačnem položaju je še ena skupina, ki je osredotočena v treh deželah ob Perzijskem zalivu: v Savdski Arabiji, v Kuvajtu ter v Združenih arabskih emiratih. Gre za približno pet milijonov oseb, večinoma Palestincev, Eritrejcev, Somalcev, a tudi Pakistancev, ki uradno uživajo status začasnega delavca. Ta položaj je navidezno daleč ugodnejši od prejšnjih, a prednost je le navidezna. Po demografskih predvidevanjih se bo prebivalstvo zalivskih držav v naslednjih dvajsetih letih podvojilo in tedaj ne bo več potrebovalo dodatne tuje delovne sile. Skoraj polovica začasnih delavcev pa se iz političnih razlogov ne more vrniti na svoje domove. Morala si bo iskati novo delovno zatočišče, ki bo zelo verjetno lahko le Evropa. Če se bo ta prognoza uresničila bodo začasni delavci z Bližnjega vzhoda le eden od pritokov delovne sile v Evropo. Do leta 2010 se bo podvojilo tudi prebivalstvo arabskega Zahoda (Maroko, Alžirija in Tunizija) in od tod naj bi se po nekaterih predvidevanjih v naslednjih 40 letih odpravilo v tujino na iskanje dela kakih 25 milijonov oseb. Član OECD in Evropske skupnosti je tudi Turčija, ki šteje danes več kot 50 milijonov prebivalcev in bo do leta 1995 najbolj obljudena dežela OECD. Združene države imajo onstran reke Rio Grande podoben problem, revno Mehiko, katere 80 milijonov prebivalstva narašča za 2,5 % na leto in množično pritiska na mejo z ZDA, da bi si poiskalo onstran nje možnosti za zaposlitev. Evropo deli od nerazvitega sveta Sredozemlje, kar pa ne zmanjšuje pritiska, ki se ga že čuti in ki se drugod šele nabira. Egipt, na primer, šteje danes 50 milijonov prebivalcev, ki živijo dejansko stisnjeni na ozemlju velikem kot Švica. Do leta 2025 se bo tudi število Egipčanov podvojilo in tudi oni bodo morali iskati nov način ah deželo preživetja. Evropo torej čaka razrešitev zahtevnih vprašanj. Potem ko je v prejšnjem stoletju izvozila 45 milijonov svojih prebivalcev in potem ko je podrugi svetovni vojni postopoma uredila življenjske razmere za 30 milijonov svojih »notranjih« beguncev, mora danes reševati novo fazo svoje prebivalstvene politike. Omejitve glede priseljevanja kulturno različnih priseljencev kažejo, da se je že izoblikovalo načelno stališče: priseljenci ne smejo pozvročati novih kulturnih, narodnih ali verskih problemov, njih sprejemanje mora potekati tako, da se vsestransko vključijo v prevladujočo družbo. Od njih se ne zahteva takojšnja asimilacija, ampak družbena, jezikovna in gospodarska integracija. Tehnike za učinkovito izvajanje teh načel se že izpopolnjujejo. PAVEL STRANJ