Upodabljajoča umetnost.
637
pravilno in slovensko, drugačno je grdo spakovanje in neslovensko. Prazen je trud nekaterih »piscev«, da bi zopet uvedli predikativni instrumental v jezik. Slovence je minil čut za to obliko; da je res tako, o tem se lahko sleherni dan prepriča vsakdo, če čita naše časopise in druge publikacije, ki kar mrgole instrumentalnih nestvorov.                                                                                M.
»Filipovičeva slava« se nazivlje knjižica, ki se bavi z življenjem in načeli odličnega pedagoga in ljudskega učitelja hrvatskega, Ivana Filipoviča. Cisti dobiček od te knjižice, ki se dobiva po 30 novč. izvod pri Josipu Klobučarju v kaptolski šoli v Zagrebu, je namenjen hrvatskemu učiteljskemu konviktu.
—a—
»Slovnik staročesky«, napsal Jan Gebauer. Vvdavaji »Češka aka-demie cisafe Františka Jo šefa pro vedy, slovesnost a umen i« a »Češka graficka společnostUnie«. V Praze 1903. Nakladem »Češke-graficke" společnosti Unie«. Tega znamenitega dela smo prejeli 7. in 8. sešitek. Vsak sešitek stane 4 K.
Em. šl. z Lešehradu: Jas a stin. Črty a naladv. (Chrvsanthem VIII.) 1903. St. 54.  — Knjižica, ki bi niti v skromni slovenski literaturi ne prišla razločneje na površje, nego n. pr. Kalanove povesti za slovensko ljudstvo;   kaj pa šele v lepi češki literaturi!                                                                                       A. D.
Jan Magiera: Wl, L. Anczyc jako dramaturg ludowy. Krakdw. Nakladem autora. 1903. (Poseben odtisk iz Sprawozdania Gimnazyum sw. Jacka v Krakowie.) Ta razprava govori nekoliko obširneje o življenju, delovanju in pomenu Anczvca kot pripovedovalca in ljudskega dramatika, nego je bilo to mogoče pisatelju g. M—i. v razp ravi »Iz zgodovine narodne poljske drame. Delovanje Anczyca« v lanskem letniku »Lj. Zvona«. Razprava je pisana simpatično. Pisatelj na koncu predlaga, naj se osnuje na ime Anczyca zaklad, iz katerega bi se delile nagrade za dobre poljske narodne dramatske proizvode. Anczyc bi imel tako najlepši spomenik.                                                          Ant, Dermota.
—sx=>$W Upodabljajoča umetnost jj*&=x^
Vegov kip. Idrijska realka je naročila pri ljubljanskem kamenoseku Tomanu za svoje novo, ravnokar dovršeno lepo poslopje jako primeren in aktualen okras, doprsni kip slavnega matematika Jurja barona Vege, ki je bil, kakor je sedaj dokazano, rojen Slovenec. Kip je izdelal v imenovani delavnici mladi umetnik g. Martin Bizjak v dvakratni naravni velikosti iz istrskega marmorja. Podobo našega znamenitega rojaka je posnel Bizjak po neki sliki znanega Wolfa v ljubljanskem muzeju. Kip je po sodbi strokovnjakov lepo umetniško delo, s katerim se Bizjak lahko ponaša. Mlademu kiparju bi želeli od kod dovoljne podpore, da bi mogel svoje znanje dopolniti na kaki umetniški akademiji. Portret Vegov kaže duhovito in energično individualnost. Za tem visokim čelom so se bili porodili njegovi »logaritmi« in druge matematične skrivnosti. Slovenski Arhimedes!   Kolikor je nam znano,   je to prvi kip učenega avstrijskega