Svetniki — ljubitelji in ljubljenci živalij.
(Po Fr. Lindenu priobčuje Jos. Volc.)
XX.
) si je bil sveti redovniiki ustanovnik Benedikt (f 543) pridobil že dokaj slave, jcla je nekega moža, ki je živel v bližini svetnikovega stano-vanja, močno nadlegovati zavist in nevoščljivost zarad njegove slave. Ker pa se je zastonj trudil, da bi odvrnil srca drugih od sv. moža, izmisli si res satansko nakano. Po tedanji navadi pošlje sv. Benediktu v znak prijateljstva — kruh; v ta kruh pa je dal strupa. Sv. Benedikt pa je bil v svoji puščavi privadil krokarja, da je vselej, ko je bilo čas jesti, priletel iskat svoj delež kruha. Svetnik poda krokarju kos darovancga kruha, — sam ga še ni nič pokusil — toda krokar široko zazija, razpne peruti, kroka in teka okrog kruha, kakor bi liotel reči: »Jaz bi te že ubogal, pa ne morem.« Benedikt, ki je po višjem razsvitljenju spoznal, kaj je s tem kruhom, zapove krokarju, naj ga nese na tak kraj, kjer ga ne bo mogel nihče dobiti. Takoj ga odnese krokar, in se vrne šele čez tri ure ter vzame svojo navadno brano iz svetnikove roke.
XXI.
Svetemu Medardu (f 545 na Francoskem) je hotel nekoč tat ukrasti čebelni panj. Toda čebele se zaženo v tata in ga neprestano preganjajo, tako, da se končno zateče v svoji sili k sv. Medardu, poklekne predenj, spozna svoj zločin in ga prosi odpuščenja. Kakor bi čebele poznale svojega gospo-darja, popustijo tata in lete nazaj v svoj panj; Medard pa odpusti skesanemu.
0 drugi priliki je zloben človek istemu svetniku ukradel kravo na paši. Ker je pa imela žival zvonec za vratom, zamašil je tat zvonec s travo, češ, da bi ne bilo mogoče zaslediti ukradene krave. Srečno pride s tatvino domov in meni, da sedaj je varen ; a glej, zvonec začne sam glasno zvončkati, in sicer povsod, kamorkoli ga je postavil ali položil, še takrat, če ga je zaprl v omaro. Sosedje so slišali in se čudili, češ, to zvonenje napoveduje kaj nenavadno imenitnega. Tatu pa se-je tako vzbudila vest ob tem čudežnem zvončkanju, da je jokaje svoj greh povedal sosedom, ki so mu svetovali, naj sv. Medardu povrnc ukradeno goved. Svetnik po svojj dobrotljivosti še obdari skesanega grešnika, da ne bi šel prazen domov.