Poštnina plačana v gotovini. Naj živi L maj, dan pregleda delavskega razreda in vseh delovnih ljudi Jugoslavije v borbi za izgraditev socializma! Z E SINDIKATOV SLOVENIJE Leto V. — Št. 17. Ljubljana, 1. maja 1949 Mesečna naročnina 12 din. Izvod 3 din 'Janieo Rudolf, predsednik Glavnega odbora ZSS Naj živi Prvi maj, dan solidarnosti delavskega razreda vsega svata - praznik graditeljev socializma Titove Jugoslavije Nad 50 let že praznuje delavski razred vsega sveta prvi maj kot borbeni praznik razredne solidarnosti in revolucionarnega gibanja v borbi za strmoglavljenje kapitalizma, za boljše in srečnejše življenje delovnega človeka. Vsa ta doba je iz-Polnjena z neprestanimi spopadi z razrednim sovražnikom Najnaprednejše sile v delavskem gibanju so morale voditi borbo na dveh frontah: Poleg odkrite borbe s kapitalističnimi izkoriščevalci se je stalno bila tudi borba proti vsem prikritim sovražnikom delavskega gibanja, proti oportunistom in revizionistom ter vsem ostalim kapitalističnim agenturam v delavskem, gibanju samem. Komunistična partija Jugoslavije, ki se je na želu delavskega razreda že v bivši Jugoslaviji trdo ’n neizprosno borila proti izkoriščevalski buržo-nzlji, je vsa leta pred vojno, čeprav v globoki Zagatnosti, proslavljala Prvi maj z demonstracijami, množičnimi delavskimi akcijami, izleti, shodi, vodno v borbi s protiljudskimi režimi, s njihovo Zandarmerijo in policijo, dvigala je borbeni revolucionarni duh v vrstah delavskega razreda in tako gradila tisto enotnost, ki je bila nujno posebna, da je delavski razred Jugoslavije lahko v usodnih dneh naše zgodovine, na čelu s svojo Partijo, izvršil svojo zgodovinsko vlogo v ljudski revoluciji. V slavnih dneh oborožene borbe jugoslovanskega delovnega ljudstva proti okupatorju in izdajalski buržoaziji je naš delovni človek prazno- Yal svoj delavski praznik z orožjem v rola. Iz prelite krvi naših narodov v osvobodilni borbi, ki je prerasla y ljudsko revolucijo, pa je dozorel najdragocenejši plod te borbe — bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije. Delavski razred Jugoslavije 36 na čelu vseh delovnih ljudi, pod vodstvom svoje vlije, v lej gigantski borbi izvršil tudi svojo lnternacionalistično dolžnost. Vera v zmago resni-ce in pravice ter visoka zavest, da se je treba s vsemi silami boriti proti suženjstvu in mračnjaštvu, za osvobajanje delovnega ljudstva vsega *veta, da je treba ne glede na žrtve podpreti herojsko borbo narodov Sovjetske zveze v borbi Proti fašizmu, je krepila tiste moralne sile našim borcem, da so vzdržali najtežje preizkušnje in ‘jnagovali vse sovražne ofenzive tudi takrat, ko 3e bil sovražnik na višku svoje moči. Po osvoboditvi naše države je delavski razred 'u9oslavije sledil svoji Partiji v nadaljevanju Mdske revolucije. Prej borci s puško v roki, so sedaj postali graditelji nove, srečnejše domovine. času mirne izgradnje naše domovine je Prvi 'nai 20 delavski razred Jugoslavije praznik med-nar°dne solidarnosti delovnih množic vsega sveta y borbi proti imperialističnemu zasužnjevanju in l'°inim hujskačem, prav tako pa pregled uspehov orbe delavskega razreda na fronti dela, pri gra-> vi nove, socialistične, Titove Jugoslavije. Letošnji Prvi maj ima za delavski razred in 'Se ostale delovne ljudi Jugoslavije še poseben P°men. Praznujemo ga sredi napete in trde borbe 'a Vgradnjo socializma v tretjem, odločilnem letu Ve Titove petletke. Praznujemo ga s povečanimi opori v Miki za izpolnitev in prekoračenje plan-\ nalog v letošnjem letu, za zgraditev težke ^Sirije, ki je osnovni pogoj za izgradnjo so-k0 lzyna. Letošnji Prvi maj praznujemo v času, s® bije gigantska borba za dvig našega rudar-tjva’ gozdarstva, poljedelstva, transporta in pred-% ^ življenjske ravni, v času, ko bojujemo bitko ia balistično rekonstrukcijo našega poljedelstva, začfr^čično organizacijo kmetijskih obdelovalnih nisti^eto> 35 preteklo 30 let od ustanovitve Komu-tah- nB partije Jugoslavije. Borba na dveh fron-cion izkoriščevalski buržoaziji ter proti frak-nim,aStVU *n °P°rtunizmu in vsem mogočim sovraž-dela e^erneni°m v njenih lastnih vrstah, je dala nJ"e Vtlcetnu razredu ogromne in dragocene izkuš-vodstv°Vari.š Tit0’ ki 3e P° Prevzemu partijskega tujih l,.^esn!c* iobko smatramo kot organizatorja sfF sa« “ s lucija -V' fma3°vilo zaključena ljudska revo-mvarilev stare9a državnega aparata in varne J,mn S e °blasli, ustvaritev revolucio- m, 'nMe'«»« povsem zamrli. Delavstvo je bilo P puščeno samemu sebi. Manjkala je " . lucionarna stranka, ki bi delavstvo vo ^ v borbo za svoje pravice. Časopis* ^ pisali o uboju v parlamentu. Pumsa je ustrelil Radiča, o katerem so prejsi j leta slišali tudi v št. Pavlu. Kmal je občinski sluga nabijal vehke z napisom »Mojemu dragemu na Mi, Aleksander, smo blagovolili vzeh^ Mi, Aleksander, smo , -ernu 2&r ^,m2i’Ssf'MTeV«&- sti. Pri vsem tem delu se je pojavila še malomarnost in površnost nekaterih delavcev, ki so pokazali še svojo nedisciplino v prihajanju na delo in na samem delovnem mestu. Razredni sovražniki delavskega razreda, katerim pripadajo tudi vsi nedisciplinirani delavci, so skušali in še danes skušajo škodovati naši rastoči industrijski proizvodnji, ko vcepljajo delavcem misel, da pri normiranem delu ni mogoče doseči kakovosti Naše defavstvo pa ve, da se v tekstilnih tovarnah nagrajuje preseganje norm in dobra kakovost z denarnimi nagradami, častnim nazivom udarnika in da se v nekaterih primerih za slabo kakovost uporablja tudi kazen v smislu uredbe o plačah, Ustanavljajo pa se tudi brigade, ki tekmujejo za višjo proizvodnjo in odlično kakovost proizvodov. Kakovost in sorti-ment blaga je v tretjem letu naše petletke ena osnovnih nalog proizvodnega plana. Dokaz, da se pri normiranem delu dA doseči dobra kakovost, nam je prav tekstilna industrija LRS, kjer od celotnega števila zaposlenega delavstva dela 70 odstotkov po normah. Z normiranim delom in revizijo norm ter doslednim izvajanjem uredbe o plačah, ki daje ženi isto nagrado za delo kakor moški delovni sili, predvsem pa po zaslugi stalnega razvoja brigadnega načina dela, ki je zelo povečal število posluževamih strojev in postal stalen način dela v tekstilni industriji, se je proizvodnost na eno delavko zelo dvignila. Ob času I kongresa sindikata tekstilcev Jugoslavije so tkalke delale večinoma na dveh strojih, danes pa že na štirih in Večinoma na Šestih statvah v bombažni industriji, v predilnicah bombaža pa ie bilo do tedaj zaposlenih 10 ali še več delovnih moči na 1000 vreten, danes, ob času II, kongresa, pa se ie število znižalo od 7 do 8,5 delavk, ne da bi izkoriščanje strojnih zmogljivosti bilo manjše, temveč obratno, Pogosti so že primeri, da tkalke na 20 do 24 avtomatskih statvah brez pomočnice izkoriščajo stroje 90 do 95odstotno teoretične zmogljivosti. Dvig proizvodnosti v tekstilni industriji Jugoslavije je pripisati tisočem udarnikov, racionalizatorjev in novatorjev ter izumiteljev, ki štedijo dragocene surovine in stroje, katere moramo uvažati iz inozemstva s protivrednostjo za naša naravna bogastva. Med najpomembnejše racionalizatorje moremo prištevati v tekstilni industriji tov Tota iz Čakovca, Šemrova in Bogataja iz Kranja, Ranika iz Polzele, ki so poleg neštevilnih drugih zavednih delavcev dali naši industriji nove vrste strojev ali dragocene nadomestne dele Odnosi inozemstva do naših narodov, ki si hočeio in dejansko gradijo socializem, so dali še več lastne ustvarjalne sile našemu delavstvu, katerega nenehno vzpodbuja na delo v korist ljudstva naša Partija Sprejete individualne delovne obveznosti večinoma ne le dosegajo, temveč tudi presegajo Poziv na tekmovanje med brigadami, oddelki, izmenami, kolektivi in celo med posameznimi delavci in udarniki da;e in krepi neuklonljivo vero v zmago resnice in obsoja tiste, ki slabijo enotnost socialističnega sveta v borbi za mir in demokracijo Tudi v Št, Pavlu so mislili dobiti pristašev. Toda delavci so hitro spoznali nakane teh »nacistov«, ki so terorizirale | le zavedne delavce. Še tisti, ki so jff11 sprva nasedli, so brž spregledali svoj*5 zmoto. Delavska solidarnost in razredna zavest je tlela naprej. Prvi maj so Pra' znovali vsako leto. S socialističnim tem »atijem doumelo rudarji murjen predanost in zaupane s vodstvo naše Partije V veliki borbi za izpolnjevanje plana tekmujejo rudarski kolektivi rudnikov Zagorje, Trbovlje in Hrastnika za čim večjo proizvodnjo in častno izvrševanje planskih nalog. Rudnik Trbovlje dosega tudi v letošnjem letu uspeh za uspehom saj je v tem tekmovanju slovenskih premogovnikov dosegel za prvo četrtletje letošnjega leta prvo mesto. Ta uspeh je bil dosežen z zdravim socialističnim tekmovanjem in z vsestranskim prizadevanjem vseh rudarjev. Rudnik Trbovlje je po vojni dosegel največjo proizvodnjo leta 1948,, ko je šlo za dosego plana v rudarski industriji celotne Jugoslavije. Trboveljski rudarji se zavedajo važnosti izpolnitve letošnjega letnega plana, zato so dali tudi takoj v začetku leta vse iz sebe za čim večji dvig proizvodnje. Tako so operativni plan izpolnili v januarju lOOodstotno, v februarju 104,3odstotno, v marcu 110,2odstoitno. Polet in tekmovanje v decembru sta se do sedaj izražala v rezultatih proizvodnje: v mesecu marcu 1949. leta je bila dosežena ista proizvodnja kakor v decembru 1948. Odkopna jamska storitev se je dvignila v primeri z lanskoletno v marcu za 11,9%, Vse to lahko pripišemo pravilnemu socialistič-nemu tekmovanju in medsebojnim tekmovanjem med obrati, številkami in brigadami, To tekmovanje je prišlo do izraza posebno v novoustanovljenih brigadah, posebej še v brigadi udarnika Ža-goriška na Zapadnem obratu in v mladinski brigadi, ki šteje 27 mož na Vzhodnem obratu. Uvajanje brigadnega načina na kolektivni osnovi, t. j. v skupnem delu vseh rudarjev, ki so zaposleni na eni Številki ali brigadi, je rodila lep uspeh. Vsa ta borba pa se je poostrila še temeljiteje v marcu, kot priprava na kon- gres rudarjev, 301etnico KPJ In v počastitev največjega praznika delovnega ljudstva, 1. maja. Trboveljski rudarji so smatrali to tekmovanje kot častno tekmovanje, ponos delovnega človeka nove Jugoslavije, kot vzor visoke zavesti doslednih borcev za plan, ter so bile nagrade, ki jih je razpisala uprava rudnika Trbovlje, samo priznanje za njihovo delo. Denarne nagrade, ki so bile podeljene najboljšim številkam, so bile z ozirom na veliki uspeh sorazmerno nizke. Rudarji so se predvsem borili ža čast, kdo bo prvi in kdo bo boljši v tej veliki bitki za izgradnjo socializma. Poleg delovne časti je bila v tekmovanju zelo važna delovna disciplina, ki je bila eden glavnih pogojev v tekmovanju. Če primerjamo, je bil odstotek izostalih v letu 1948 povprečno 1,5%, v prvem četrtletju letošnjega leta 0,8%, v mesecu marcu pa samo 0,7%. Izostanki so se znižali nasproti letu 1948, za 46,7%. Gornje številke nam nazorno kažejo, kako je prešlo tekmovanje za dosego plana v meso in kri trboveljskih rudarjev, kar je dokaz več, da tekmuje naš rudar in se bori za plan zato, ker ljubi domovino in tovariša Tita. Delovni kolektiv rudnika Trbovlje je med kongresom rudarjev v Beogradu prevzel nove tekmovalne obveznosti, z njimi pa je spet dokazal svojo ljubezen do izpolnjevanja planskih nalog, saj je v kongresnih dneh stalno presegal planske naloge. Tako je na dan začetka kongresa, 19. IV. 1949, presegel plan za 3,3%, 20. IV. 1949 za 4,1%, 21. IV 1949 za 4,5 odstotka, 22, IV. 1949 pa za 4,9%. Vključno do zaključka kongresa je bil mesečni plan dosežen s 103,3%. Rudarji nadaljujejo s tekmovanjem in tako bodo dostojno dočakali 1. maj, praznik delovnega ljudstva, z novimi delovnimi zmagami. V delovnem kolektivu rudnika Laško $o v letošnjem letu morali vložiti vse napore, da so mesečne proizvodne nalo- V RUDNIKU LAŠKD SO SE MED TEKMOVANJEM POSEBNO IZKAZALI UDARNIKI ge pravočasno izpolnili, saj je njihov plan v tem letu za 4,5 odstotka višji od lanskega. Tekmovanje z rudnikoma Hrastnik in Mostar je poživilo tudi medo-bratno tekmovanje, V majskem tekmovanju je mladinska številka napovedala tekmovanje vsem ostalim številkam v rudniku. V delu sta bila vedno med prvimi udarnika Razpotnik Franc in Bukovšek Jože, ki stalno presegata normo za 27%. S svojim delom pa ne dvigata samo storilnosti v proizvodnji, temveč vzpodbujata k delovnemu poletu tudi ostale Razpotnik Franc in Bukovšek Jože delavce, posebno pa mladino. Doprinos elektromehanskih delavnic DES, Črnuče za izgradnjo elektrifikacije naše domovine V času praznovanja važnih in pomembnih obletnic pregledujemo svoje uspehe. Z borbo smo dosegli delovne zmage, izpolnjevali planske naloge im premagovali težave. Težko in naporno delo smo doprinesli na področju elektrifikacije našega podeželja in pri dvigu industrije. Naš delovni kolektiv šteje okrog 600 ljudi, ki so stoodstotno organizirani v sindikatu. V prvem in drugem letu petletke je žel zadovoljive^ uspehe. Drugo plansko leto smo končali 27. novembra, do konca leta 1948. pa presegli pian za 34%. Naše podeželje smo elektrificirali z mnogimi kilometri daljnovoda in številnimi transformatorskimi postajami, ki oddajajo tok industriji m Vasi. v tretjem letu so planirane še težje in preciznej-še naloge, zato smo na delovnih mestih, kjer je to mogoče, uvedli del-ovne norme in zvišali delovno storilnost in uspešno uvedli brigadmi način dela. Potom grafikona prikazujemo delovne zmage, pomanjkljivosti, opravičene ln neopravičene izostanke. Z grafikonom srno dvignili delovni polet in delovno disciplino. Največji delež so prispevali raciona-uzatorji in in udarniki tov. Jančar Franc, 1 olf Ivan, Hrvat Franc, nadalje racio-naliizatorji tov. Korošin Rajko, Šubelj Jaka in Sterna d Edvard, ki so izboljšali naše stroje za uspešnejše delo, s čimer so prihranili na času, materialu in delovni sili. Posebne težave so se nam pojavile pri vlivanju. Najbolj pereče vprašanje so bile kontaktne koze. Naš racionalizh-tor je na lastno pobudo izdelal avtomatično matrico, ki seka, prebija in krivi iz medeninaste pločevine in so koze mnogo boljše. Glavno pa je to, da je odpadlo livarsko delo. Velike težave smo imeli pri dobavah materiala, železa in porcelanastih izdelkov za kompletiranje transformatorskih postaj. Kljub temu, da naletimo dan na dan na različne ovire, ki se nam stavljaj-o na pot v proizvodnji, jih odstranjujemo s pridobljenimi izkušnjami. Uspehe imamo tem večje, ker rešujemo vsa vprašanja in dnevne težkoče v najtesnejšem sodelovanju z obratnim vodstvom na proizvodnih konferencah, posvetovanjih z udarniki in najboljšimi delavci. Tudi tekmovanje mnogo prispeva k večji storilnosti in utrditvi naše socialistične delavnosti. Preteklo leto smo uspešno izvedli tekmovanje v prostovoljnem delu in opravili nad 3200 ur pri graditvi socialistične vasi, na gradbiščih zadružnih domov in pri podjetju v pro- ' izvodu ji. Racional zatorji esenišie železarne s svoami uspehi odiotMno posega o v proizvodnjo Uspehi v borbi za socializem najmočneje razkrinkujejo vse klevete proti naši državi! Opiramo se na lastne sile, z lastnimi močmi gradimo socializem. Te besede ni so ostale brez odziva odjeknile so po vseh naših tovarnah kjer tisoči delovnih rok kujejo narodom Jugoslavije boljšo bodočnost. Železarna Jesenice tovarna železarjev — izpolnjevalcev plana naše težke industrije Neutrudno poteka delo izmena Racionalizator Božič Lojze sledi izmeni. Martinama noč in dan kuha in vari, železo teče iz martinovk. Niti za trenutek ne prenehajo z delom. Rezultati njihovega dela pa se kažejo v izpolnitvi četrtletnega plana in nadaljnjem dnevnem izpolnjevanju plana, plana prvega polletja. Martinama Jesenice šola marti-narjev za druga železarska podjetja, kakor Zenico pa tudi za slovenske železarne, martinarna primer požrtvovalnega socialističnega dela, ima v svoji sredi več racionalizatorjev, ki s svojim delom odločilno posegajo v proizvodnjo, vplivajo na znižanje polne lastne cene, in dvigajo proizvodnost dela. V martinami se pri izdelavi plina izloča iz premoga tudi katranska voda, k: so jo vse do nedavnega odvajali v Savo S tem so poleg glavne škode izgube katrana, ki ga potrebujejo druge panoge naše industrije, spravljali v nevarnost tudi ribji zarod v Savi. Za vse to je vedel tov Božič Lojze m je zače: razmišljati, kako bi rešil to vprašanje. Izdelal je projekt za napravo, s pomočjo katere bi izločali katran. Ket pa je bila izdelava te naprave zvezana s prevelikimi stroški, je bil odklonjen Vendar Božič ni odnehal, ampak je vztrajno nadaljeval z delom. Iz starega železa je izdelal pri tnerne kotle za loči tev katrana in vode To očiščeno vod< , lahko potem ponov ' j no uporabijo. Naj večjfega pomena pa je to, da že po pr vib rezultatih nove ga načina pridobiva- K*. X"kg' R““i' stega katrana kot s starimi napravami in tudi upravljanje teh naprav je enostavnejše. Tovarni zaradi Božičeve racionalizacije, ki se je povsem obnesla, ne bo treba delati novih čistilnih naprav za katran. Z napravo, izdelano po predlogu racionalizator j a Božiča, so na . Jesenicah dosegli, da gre sedaj v izgubo le neznaten odstotek katrana in da prihranijo s tem na leto 1 milijon dinarjev, ni pa pri tem všteta vsota, ki bi jo zahtevala izdelava novih čistilnih naprav. Racionalizator ju Božiču so pomagali pri izdelavi vodovodni inštalaterji, Solar Franc, Kornelj in Urevc, ključavničarji Šuštar, Jeložnik, Matič in drugi, ki so pokazali pri delu toliko razumevanja in požrtvovalnosti, da je racionalizator Božič dejal: »Delo slednjega novatorja ali racionalizator ja bi bilo razmeroma lahko, če bi imel takšne sotrudnike kot sem jih imel jaz.« Racionalizator Božič je poleg omenjene racionalizacije sodeloval tudi pri izvedbi racionalizatorskega predloga inž Marolta Milana iz martinarne. Izboljšala, oziroma nadomestila sta konstrukcijo vo-dohlajenih obročev pri peči št. 5. Gibljivi vodohlajeni obroči pri peči št 5 so bili že dolgo časa kočljivo mesto martinar ne. Po izpadu obočne opeke, so bili iz postavljeni vsej vročini in zato so v krat kem Času pregoreli Izmenjati je bilo treba obroč, katerega litje stane nad 200 tisoč dinarjev, poleg tega pa zaradi izmenjave zastane proizvodnja, kar pomeni precejšnje vsote Pri zadnjem remontu pa so vgradili že deljene obroče, zato so z veliko lažjim oostopkom zamenjali gornji obroč. Zarad’ obremenitve livarne so bili pred vpraša njem, kako bi stvar popravili, ne da bi vlili nov obroč Inž Marolt in Božič sta prišla na misel, da bi uporabili polovico obroča, ga opremili s cevmi in vstavili Delo je bilo izvedeno v šestih urah. kar pomeni, da bo odslej možno izvesti vsako tako zamenjavo v nekaj urah Način izmenjave se je izkazal povsem ustrezen Zaradi uporabe starega dela obroča znaša prihranek pri enkratni menjavi nad 85.000 dinarjev in sedaj bodo lahko upo rabili tudi vse stare obroče Nadalje so namestili pod obočnim nosilcem hladilnik cevi, s čimer so zavarovali ves obok in zmanjšali remont na tem delu peči Poleg tega je razbremenjena siva livarna, ki lahko dela druge planske izdelke Ne da bi upoštevali izgube, ki bi nastale zaradi zastoja proizvodnje pri remontu, so ugotovili, da znaša letni prihranek zaradi uporabe starih polovic obročev 300 tisoč dinarjev. Racionalizatorsko delo inženirja Ma rolta naj bo v vzpodbudo tudi drugim našim inženirjem, ki bi s podobnimi predlogi, če bi bili številnejši, lahko še več prispevali k izboljšanju proizvodnega načina dela in k uspešnejšemu izpolnjevanju planskih nalog v naših tovarnah. Šušteršič Alojz, ključavničar iz meha nične delavnice je z izvedbo svojega ra cionalizatorskega predloga pospešil vrtanje lukenj pri šivanju pogonskih jermen Prej je bilo to delo otežkočeno in izred no zamudno. Šušteršič je rešil vprašanje enostavno z uporabo pnevmatičnega ki a železa v jeseniški železarni. diva, ki ga je opremil s šilom. Sedaj je to delo hitro, lahko in enostavno. To novatorstvo pomeni olajšanje dela in je stalne vrednosti tudi za druge podobne delavnice. Samo pri šivanju jermenov na Javorniku bodo prištedili po novem načinu nad 22.000 dinarjev letno Poleg teh, ima jeseniški kolektiv še številne racionalizator je, ki pomagajo že Iezarjem v borbi za dosego plana. To so racionalizatorji Kučma Jože, ki je prihranil 100.00 dinarjev, Brelih Štefan 25 tisoč dinarjev, Mavser Feliks 40.000 di nar jev, Gabrijel Ignac 50.000 dinarjev Vončina Anton 50.000 dinarjev, Žgontar Jože in Urh Jože 20.000 dinarjev in Repinc Matevž 6000 dinarjev. Ti uspehi in uspehi vsega delovnega ljudstva Jugoslavije pričajo, da pri nas gradimo socializem in to z lastnimi silami, z ljubeznijo, požrtvovalnostjo in zvestobo Rudolf tn Stefan Račič iz Prekmurja hočeta postati kovinarja V stari Jugoslaviji so morali Prekmurci v tujino na sezonsko delo, ker doma niso imeli dovolj zaslužka, da bi lahko preživljali svoje družine Tako je bilo tudi z očetom Rudolfa in Štefana, starim Bačičem, doma iz Mačkovcev. Moral je na sezonska dela v Nemčijo ali o Francijo Tam je garal in delal za tuje kapitaliste, izkoriščevalce, za liste, ki so kopičili bogastvo na račun delovnih ljudi in na račun mnogih naših Prekmurcev. Vračal se je vedno pozno v jeseni, utrujen in izčrpan Njegovih prihrankov je bilo le toliko, da je lahko preživljal pozimi svojo osemčlansko družino Štefan in Rudolf vsega tega nista razumela. Mislila sta, kot so mislili drugi, starejši iz njihove bližine, da mora bili tako. da mora oče od doma, da dela daleč tam v tujini in da pri nas ne dobi dela. ker ga pač ni Poslušala sta večkrat očeta, ki je pripovedoval, da imajo v tujih deželah, kjer govorijo drugačen jezik kot o Prekmurju, tovarne in široka polja ter da na teh poljih delajo s čudnimi stroji. Pripovedoval je tudi o velikih mestih, o listih, ki stanujejo v lepih, visokih hišah, ter se vozijo z avtomobili. Pa tudi o tistih je pripovedoval, ki iih je največ in stanujejo n ozkih ulicah, v temnih in mračnih stanovanjih ter hodijo na delo z bledimi in upadlimi obrazi. Pse to je pripovedoval oče Bačič svojim otrokom in še mnogo več Posebno rada sta ga poslušala Rudolf in Štefan. Še majhna sta spoznavala iz očetovih besed bridko in težko življenje delavcev. Prišla je vojna. Prekmurje so zasedli Madžari. Težko je bilo Rudolfu, ko je moral k bogatemu kmetu na Madžarsko, da bi se naučil *za hlapca« Gospodar mu je za njegovo delo kupil obleko, za denarno plačilo pa se niti zmenil ni. Njegov mlajši bral Stefan je moral delati in pasti krave pri vaškem kulaku za košček kruha, ki ga je dobil v šolo Tako sta preživela okupacijo Večkrat sta slišala o partizanih, ki so branili delavski razred in ki bodo osvobodili narode Jugoslavije Z zmago narodnoosvobodilne vojske pa sta se zopet znašla v skupnem domu. Bačičev oče je dobil kos zemlje, da mu sedaj ni bilo treba več na sezonsko delo. Toda Rudolf in Štefan še nista našla prave poli Znova se je nadaljevalo delo pri kmetih tam v okolici Mačkovcev kot prej v stari Jugoslaviji. Bačičev oče se je večkrat napotil v Mursko Soboto, da tam najde kakšno mesto, kjer bi se lahko njegova sinova izučila. Rudolf, ki je odšel na prostovoljno delo v Lijak, se je vrnil poln prepričanja, da ne mara ostati več hlapec. Hotel se je vključiti n našo mlado industrijo in biti soudeležen pri gradnji tistih velikih tovarn in strojev, o katerih mu je pripovedoval oče To se mu je tudi letos spomladi uresničilo Akcija za vključevanje podeželske mladine v industrijo je pritegnila tudi njega. Prišel je v Maribor. Prav kmalu je prepričal svojega brata Ste-fana, da sta se skupaj z ostalimi mladinci iz Prekmurja odločila za delo v težki industriji. Na postaji v Mariboru so jih mladinci iz kolektiva »Splošne* prav prisrčno sprejeli v svoje vrste. Prve dni jima je bilo malo čudno in tesno, toda čez nekaj dni. ko sia se seznanila z mladino, sta se počutila že čisto domače. S svojim delom sla se izkazala in postala vredna člana mladinske organizacije, kakor vsi ostali mla-dinci-kovinarji Osnoval se je tečaj za polkvalificirane delavce, v katerega sta se vpisala tudi Rudolf in Štefan, 'že sedaj žanjeta lepe uspehe. S svojim poletom, zanimanjem in učenjem dokazujeta, da nočeta zaostajati za drugimi. V vsakem prostem času pa listala po strokovnih knjigah, katere jim daje na razpolago tovarna. „„J-,ako. *« Rudolf in Štefan Bačič, nekdanja hlapen, vključila v vrste naših kovinarjev borcev za izgradnjo težke industrije, borcev za izgradnjo socializma. H. J. kakor tudi med kmeti, je bilo mnogo godrnjanja in kritike. Aleksandrov mani-lest ni ogrel, razen nekaj pristašev mo-n5rhije, nikogar. Delavci v Št. Pavlu so shskali pesti kot povsod drugod. . V teh, za delavstvo težkih časih, pa J* Posijal žarek upanja in napredka tudi St. Pavlu. Pokrajinski komite KPJ je P,°lom Slavka Šlandra ustanovil v tovarni e?alno partijsko organizacijo in hkrati dasko celico. To je bil najznamenitejši jvfodek. Bilo je to v jeseni leta 1932. je v'ci niso bili več sami. V organizacijo b>lo sprejetih okrog 20 tovarišev. ra> .Uijska organizacija je nemudoma o'.’1 Ja veliko politično aktivnost. Usta ‘Sni -80 sindikalno organizacijo v sestavu zv? °šne delavske strokovne zveze« Tc šem° 50 vodHi socialni demokrati. Tod;, nist' Velsk° podružnico so vodili komu Sv Partijska organizacija je razvila 6inl?. dejavnost tudi med kmeti. Pri ob-listo 1T..Vo.Dtvah je postavila protirežimsko 131 je ob najhujšem terorju dobila Pil ni i°v‘ Proletariat v Št. Pavlu je sto- riale, Tr«;vRde£l prapor«, »Rdeče sig- november Si'a je- ile£alne lefake> za 7 Ilegalno L1, in ob drugih prilikah do ponolnf °PlS e ŠI° iz rok v rokf “4/&SS. D“ 60 'i-Oi i= “ to mladino realki J,*6 ln tako odtrgala ° reakcionamemu vplivu jeene- sarjev. Ustanavljala je legalne knjižnice. Zbrala 50 naročnikov Cankarjeve družbe, obsojeni na večletno robijo, 'ki Pred okrožnim sodiščem v Celju so bili obsojeni na večletno robijo, ki so jo 10 izvodov legalne partijske revije »Knji- prebili v Sremski Mitroviči. ževnost«, 10 izvodov »Mladi plamen« in nekaj izvodov Borchartove izdaje Malovega »Kapitala«, in ostale izdaje založbe samozavestno odgovarjal na stavlje »Nova knjiga«, vprašanja. Pogumno je branil stvar P Tako razvijajočo aktivnost partijske “ - "r- ' -----------!*- - - j * organizacije je naravno občutil razredni sovražnik. Konec novembra 1933 je partijsko organizacijo v Št. Pavlu zadel hud udarec. Skoraj vse člane celic so zaprli. Ko je pred senatom okrožnega sodišča stal tudi Slavko Šlander, je drzno in stavljena 'ar- lije. To je spravilo predsednika sodišča iz ravnotežja. Razburjen ga je zavrnil: »Prej bo Savinja začela teči navzgor, kot boste vi (komunisti) prišli na oblast.« Partijski organizaciji je mnogo po-magal tov. Marinko, |iwE:S ki se je istega leta vrnil iz inozemstva. S svojim globokim poznavanjem marksizma - leninizma je vlival revolucionar-iega duha in hkrati >asno obrazložil obli-r8an n„ cijskih in političnih pripravah naL. -v litve, ki bodo. ko bo izšel pravi o volitvah. Posvetiti je treba naj , pozornost izbiri Mudi za skupine J . skih inšpektorjev. Voliti je treb . boljše delavce in nameščence , tiviste. ki so se odlikovali P« d® i. oruzhene Koniroie. zacije morajo stalno J jP_ti ljudskim inšpektorjem, da bodo mogli čim bolje izpolni . spektorjev so družnic. Vol i čioveaa, d gradi socializem, bo siuzila tildi Sava v Mostah pri Žirovnici Delovne zmage tekstilnih delavcev pred 11. kongresom Domala 16 milijonov kilovatov, kolikor znaša sila vodnih tokov v vsej naši državi, je ostalo neizkoriščenih v stari predvojni Jugoslaviji. Le 1% vse te sile — 180.000 kilovatov — je bilo izrabljenih v letu 1939. Z uresničenjem petletnega plana proizvodnje, elektrifikacije in industrializacije naše države, ko bomo zgradili nove elektrarne s skupno zmogljivostjo 1,550.000 kilovatov, bomo v letu 1951 izkoriščali že 8% vse naše vodne sile. V divjo strugo Save, v Mostah pri Žirovnici, je pred tremi jeti, ko je skozi sto in stoletja nemoteno brzela, vedno bolj glodala in se peneče zaganjala v sive skale, stopil nov človek, človek odločne in silne volje, človek novega sveta, ki gradi socializem... Takrat sta se prvič resno spoprijela v tem divjem kraljestvu njene struge: Človek bodočnosti in Sava. In ko so zabrneli kompresorji, ko so »Slab teren je in voda nas ovira pri delu. Iz najhujšega smo se že izvlekli, odslej se nam obeta bolje,« pripoveduje in se zadovoljno smeje. Svoje izkušnje, ki si jih je kot miner pridobil v Italiji, ko je delal pri gradnji treh hidrocen-tral, železniških predorov in pri velikih globinskih delih večjega obsega, s pridom uporablja danes kot vodja minerske skupine pri gradnji hidrocentrale v Mostah. * Februarja lanskega leta je bila ustanovljena »Dakijeva brigada«. Dvanajst mož šteje ta brigada. Bavdaž Avguštin, ki je petkratni udarnik in odlikovanec z Redom dela III. stopnje in že od septembra 1946 dela pri gradnji hidrocentrale kot miner, je brigadir »Dakijeve brigade«. T njegovi izmeni sta štirikratni udarnik Makuc Karl in enkratni udarnik Ravtar Zdenko. Sprva mu beseda kar nič ni šla z ust. Potem pa se je razgovoril. ŠESTKRATNA UDARNICA -NOSiTELJlCA MEDALJI DELA taakuc Karel, Bavdaž Avguštin in Ravtar Zdenko iz Dakijeve brigade Moste Pod ostrino vrtalnih kladiv in dinamita Pokale in se lomile skale, je začutila. Jja ji je ta človek napovedal neizprosen b°j. Takrat je spoznala, da je konec njene samopašnosti in podivjanosti in da bo odslej tudi ona služila temu človeku silne volje — močnejše od njene... Prodor trdih mišičastih rok minerjev in vrtalnih kladiv skozi skalnate stene je b:la prva zmaga tega človeka, ki ji je odkazal novo pot. Premagana danes še bolj divja in besni skozi ta rov, toda sedaj že vklenjena v betonski okov. prepuščena volji človeka, ko bo v enem sa-uiem trenutku, kadar bo hotel, spustil zaklopko v poševnem jašku in ji na tem mestu presekal svobodno pot pod soncem ... „ zeI®zobetonskih pregradah, ki da-nstejo in bodo zrasle 46 metrov vi- soko iz Z , . u" irasll! “m111” zaporov in se januarja laa-1 pridružil ve Skalnatih tal nekdanje struge Sa- narodnoosvobodilnemu gibanju, kjer je 6’ se bo umirila njena sila. Šest kilo- " ' - - * - J • ve, ennl5i°V d°lg takrat ta bazen, ki bo Prav do Javornika. In vsa ta groinna količina vode, vsa ta sila se bo Ponižna in ukročena predala volji člo-eka in čakala, kdaj ji ukaže: »Poženi turbine!« In ■lena takrat se bo na ukaz kot razjar- , zler Pognala skozi sedem sto metrov dolg dovodni rov na turbine in Pokazala svojo moč, na katero danes ta-0 željno čaka naša mlada industrija. Gradnja,hidrocentrale v Mostah se je ačela v težkih pogojih. Vsak, ki je vi-0*1 ta teren, ta skalnat svet, katerega ,? naskočili, bi zmajal z glavo in obupal, jja tisoče ovir in novih težav se je vsak oan porajalo, ko so se drzni minerji Pustili v strme stene več deset metrov nad Savo in se z vrtalnimi kladivi za-srizli v skaje< Koliko drznosti, spretno- iznajdljivosti, volje in veščine je bilo ri e.ba pokazati vsem in vsakomur, ki je eiai m teh delovnih mestih. , In vendar se danes zdi človeku, ka-oar da se dela niso mnogo premaknila bi jenskega leta. Ko pa vidi, da so si rov v m Gas°m izvrtali mogočen dovoden Za i Grbinam, izkopali poševni jašek Sklopko, premešali na sto in sio ti-Ifuj®. kiibikor betona, odkopali na tisoče bin •T zemlje, kjer bodo namestili tur-i**™ generatorje, onemi nad njihovimi Pri«- ^ tem uspehom je v prvi vrsti po^P^ala dobra organizacija dela, pri- bil sprva kurij- na T. V. 10, pozneje pa namestnik komandirja čete. Po demobilizaciji iz naše vojske v letu 1946 ga je pot privedla k minerskim delom na gradnji hidrocentrale Moste. Zdaj že 3 mesece dela v rovu. Navpični jašek in rov, ki ga kopljejo, ko rijejo 44 metrov pod strugo Save proti mestu, kjer bo glavna pregrada, da pre izkusijo teren, je delo njegove brigade In ker si medsebojno tovariško pomaga jo, presegajo norme, pri delu uspevajo in vsi tudi dobro zaslužijo. »Res čuden je ta teren. Do zdaj smo bili na silno stlačeni ilovici, zdaj pa smo trčili na prvo skalo. Vrtamo in vrtamo. 80 cm smo že navrtali, a smo še vedno na skali. Samo, da ni osamljena.« pripoveduje brigadir in uravnava zažigalno vrvico v navrtani luknji skale. Neodoljiva radovednost, kaj je tam za skalo in kakšen je svet tam pod glavno pregrado, kjer je njihov cilj, jih poleg visoke zavesti žene naprej, da bi čim-prej prinesli vest in odkritja svojemu delovnemu štabu... Zavest t S°- ^e*0Tnc briSade gra. delovnega mesta, kjer ne bi delali nem načinu in kjer ne bi prc-., ,-rm. Zato so številni med njimi • večkratni udarniki in celo od- in visoka Gistn-1 16111 brigad. Danes ni pri tej veli-stnr„ .gradnji na vsem razsežnem pro- Po h,.de,o ' " 66gaB18adi u4:irn:iU.orm- Zato so številni med njimi 'anci. Gl * 8r?dBji>0^0’ v nebdanji strugi Save pri brigaj-||avne pregrade, dela tesarska jz Staip„X a 1 e n ka Ivana, ki je doma brigad,, v6 blizu Ptuja in je brigadir te vsak dan V scb 6 članov te brigade vlaga *zPolniui ^Se. sv°je sile za to, da uspešno scgaj0j 'C^° i° celo za 50 odstotkov prc-ta brig?iS,'i mincrska dela pri Tov. Bertoncl Marija je šestkratna udarnica v Tkalnici hlačevine v Celju. Za svoje zasluge pri delu je bila tudi odlikovana z medaljo dela. Zaposlena je pri 4 težkih tkalskih strojih, katerih tehnično normo presega za 10,43%, a kljub temu je njen izdelek prvovrsten. Takoj po prihodu okupatorja so ji zaprli moža in kasneje kot talca ustrelili v Mariboru, njo pa z otroki vred izgnali. Ko je zasijala svoboda, se je Marija vrnila iz pregnanstva in takoj začela z delom v Tkalnici hlačevine. Marija je vzor vsem ostalim delavkam v tovarni, saj se razen svojega vestnega in požrtvovalnega dela v tovarni tudi delavka na prostovoljnem delu pri obnovi porušenega mesta. Tudi na sindikalnem polju se pridno udejstvuje. Mladinka Brežnik Anica je trikratna udarnica. Kljub temu, da še ni dolgo v tovarni, presega tehnično normo za 10,07% in kakovost njenega izdelka presega vse druge. »Komaj čakam prvi maj,« pravi Anica, »ko bomo šli v Ljubljano in tam manifestirali ter s svojimi uspehi pokazali vsem tistim, ki nas obrekujejo in napadajo z lažmi, da gremo po pravilni poti naprej v socializem.« Anica je doma iz delavske, kmečke družine. Zavedajoč se velikih nalog, ki stojijo pred nami za izpolnitev petletnega plana, se je vključila v proizvodnjo. Njeni dosedanji uspehi pri delu nam dokazujejo, da je Anica pravilno razumela pomen nase borbe za čimprejšnjo in boljšo izpolnitev petletnega plana in z njim gradnjo socializma pri nas. Anica pa ni samo najboljša mladinka pri delu, temveč se udejstvuje tudi v sindikalnem delu in pri mladinski organizaciji. Kot dobra delavka in mladinka bo zastopala kot udarnica Tkalnico hlačevine na prvomajski manifestaciji v Ljubljani. Delovni kolektiv bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču v borbi za proizvodni plan in socializem Bavdaž Avguštin je doma iz Kanala na Primorskem. Kakor danes, ko s svojim delom pri graditvi socializma daje vse sile za to, da presega njegova brigada norme povprečno 65 odstotkov, tako je tudi v času narodnoosvobodilne borbe doprinesel svoj delež, ko je aktivno sodeloval v narodni obrambi. Že mlad je šel po svetu in delal v različnih krajih po Italiji. Križem krajšem jo je prepotoval, ko je iskal kruha in prišel celo do Kalabrije. Kasneje je delal pri minerskih delih v Tirani. Med vojno se mu je s skupino drugih delavcev s ponarejenimi listinami posrečilo prebiti se preko Bolgarije, Madžarske in Avstrije do Verone in odtod do Gorice, kjer pa so ga že takoj po prihodu zaprli. Uspelo mu je, da je pobegnil iz zaporov in se januarja 1944 pridružil Malokdaj beremo ali slišimo besedo o eni naših največjih tekstilnih tovarn — o Tržiški predilnici in tkalnici in o delovnih ljudeh, ki so tu zaposleni. Marsikdo bi si mislil, da tukaj nekaj ni v redu, da ni pravega delovnega poleta, da se ta delovni kolektiv še ni vrgel v borbo za čim večje uspehe kot je to v večini naših podjetij. Toda temu ni tako. Molčeči in skromni so ti delovni ljudje, zato so se pa po veliki večini tem bolj zagrizli v delo na vseh poljih, da doprinesejo svoj delež pri gradnji socializma in z njim lepšega življenja za nas vse. Ob na šem delavskem prazniku, ko vse delovno ljudstvo slavij svoje uspehe, bi pa tudi mi opisali našo borbo za plan in s tc borbo združeno delo sindikalne podruž niče, ki je kot numorna gibalna sila ve liko pripomogla k uspehom, ki smo ji! dosegli. Preteklo, drugo plansko leto je bik leto velikih preizkušenj in težke borbe vrnež Angela Miklavič Franc Težko vrtalno kladivo je spet divje zaropotalo in odskakovalo v krepkih rokah ob trdi skali. Troje zaprašenih teles se je z vso silo uprlo vanj in silen ropot stroja, ki hoče ob volji in moči teh ljudi preko vseh ovir čimprej do cilja, je spet napolnil rov. Borba, ki jo jo človek bodočnosti sprejel. na tem mestu, je nova preizkušnja, kaj zmoremo in kolikšna je naša volja. šen z'a udarnik^'6: Prvi$ U> bil progla- Uspehi, ki so jih dosegli' doslej v tej Pa kar dvakrat n a 19d7, lansli0 leto borbi, pa so en dokaz več, da hočemo '.0tli skupno z V„ux brigad, katere in ker hočemo, tudi bomo zgradili socia-Andrejem i„ d',!11 Milanom, Mrakom ližem z lastnimi silami, ker so te sile, vsak dan brez nretll01?! Stankom’ bije ki jih vodi in usmerja naša Partija s Pod gladh?«^® ?a,te™ mes<» tovarišem Titom na čelu tolikšne, da v *>vrbo. 1 Sa>e težko in upor- premagajo vse, še tako velike težave in ovire. Ahačič Jožefa vsega delovnega kolektiva. Začetkom leta smo plan dosegali, toda v poletnih mesecih je delovni učinek padel in gra-likoni v tovarni so skoraj vsak dan kazali pod 100%. Vzrok temu je bila velika fluktuacija delavstva, ki je v teh mesecih hodilo na delo na svoje domove, čemur je bila tudi delno kriva premajhna skrb sindikalne organizacije za novodošle delavce, ki se zaradi tega niso mogli takoj vživeti in so se vračaii domov, delno pa tudi premajhna zavednost novodošlih. Sindikalna podružnica se je te svoje napake kmalu zavedla in z izkušnjo več pristopila k delu. Z dobro organizacijo in tekmovanjem so se grafikoni začeli dvigati, ves delovni kolektiv se je zavedal svoje častne naloge in proti koncu leta s pravim udarniškim poletom delal in delal in svojo nalogo tudi izpolnil. Proizvodni plan je bil izpolnjen 103%, Kolektiv na teh uspehih ni hotel počivati. V letošnje, tretje plansko leto ie stopil svest si svojih nalog in si zadal nalogo, da uspehe lanskega leta ponovi in tudi letošnji plan doseže in preseže. Največ zaslug imajo gotovo pri teh uspehih naši udarniki, oziroma posredno sindikalna podružnica, ki je znala vzbuditi med delavstvom s političnim delom in prepričevanjem pravi odnos do dela. Kot lep dokaz vzporednega dviganja udar-ništva z dviganjem zavednosti kolektiva, naj nam služi naslednje: Ob prvi proglasitvi udarnikov leta 1946, je bilo proglašenih 6 udarnikov; ob drugi se je število dvignilo na 14. Leta 1947 smo imeli ob prvi proglasitvi že 42, ob drugi pa 47 udarnikov. V letu 1948 se je število še bolj dvignilo in tako je vstopilo med prvoborce za socializem ob prvi proglasitvi 59, ob drugi 108 in ob tretji 120 zavednih delovnih ljudi Letos bo prva proglasitev združena s proslavo 27. aprila. Ob tej priliki bo proglašenih 142 udarnikov, med njimi 4 sedemkratni, 2 šestkratna, 5 petkratnih, 23 štirikratnih, 35 trikratnih, 29 dvakratnih in 44 enkratnih. Posebej moramo omeniti to, da so med temi udarniki večinoma naše žene, med njimi celo 4 sedemkratne udarnice: Ahačič Jožefa, Arnež Angela, Šarabon Ivana in Zupan Jožefa. Udarnikom stoji ob strani 7 racionali-zatorjev in novatorjev, ki so s svojimi izboljšavami in izumi zmanjšali polno lastno ceno proizvodnje in dvignili storilnost dela. Poleg dela v tovarni sami, je delavstvo tržiške Predilnice in tkalnice sodelovalo tudi pri vseh prostovoljnih delih v Tržiču tako pri akcijah, ki jih je organizirala sindikalna podružnica, kakor tudi pri akcijah, ki jih je organizirala Osvobodilna fronta. Velika zasluga zavednega delavstva pri delih na raznih gradiliščih se kaže v tem, da danes čakata vselitve dograjena dva velika stanovanjska bloka s skupno 24 trisobnimi stanovanji, kar bo precej omililo stanovanjsko krizo v Tržiču. Sindikalna podružnica je organizirala tudi delovne akcije na tovarniški ekonomiji, ki so vedno dobro uspele. Združen z ostalimi frontov-ci iz Tržiča, je tovarniški kolektiv sodeloval pri gradnji zadružnih domov v Križah, Kovorju in pri Sv. Ani, pri raznih gozdarskih delih in na vseh gradiliščih MLO Tržič. Tudi na kulturnoprosvetnem in iizkul-turnem polju je znala sindikalna podružnica vzbuditi med članstvom zanimanje in voljo do dela in tako je našla večina delavstva, bodisi v igralski družini, bo diši pri orkestru aii petju, bodisi v fiz-kulturi svoje zdravo in koristno razvedrilo. V splošnem lahko rečemo, da je bil ves delovni kolektiv' Bombažne predilnice, pod vodstvom sindikalne podružnice, aktiven na vseh toriščih dela in kljub raznim težavam svoje prevzete obveznosti častno izpolnil. Ob priliki praznovanja svojega i. maja pa se zaveda in čuti odgovornost do izvrševanja bodočih nalog, za kar bo zastavil vse svoje sile. Zupan Jožefa Množično in napredno zadružništvo — temelj v zgraditvi lepšega in naprednejšega življenja na vasi! Z vztrajnim delom se delavci tovarne volnenih in vigogna izdelkov v Mariboru uvrščajo med najboljše kolektive v Sloveniji Delovni kolektiv Tovarne volnenih in vlgogna-izdelkov, ki je napovedal tekmovanje vsem tekstilnim tovarnam Slovenije v počastitev II, kongresa ZSS, je sprejel pomebne delovne obveznosti in jih tudi v glavnem že izpolnil. V vseh oddelkih so na osnovi individualnih delovnih obveznosti postavili notranji plan, ki je za 10% višji od operativnega. Z dobro evidenco in uvedbo notranjega plana jim je v marcu uspelo dvigniti proizvodnjo in bodo tako v aprilu lahko nadoknadili ves zaostanek planskih nalog iz prvih dveh mesecev letošnjega leta. Kako pomembna je za podjetje uvedba notranjega plana ob pravilnem političnem delu partijskega in sindikalnega aktiva, nam pokažejo naslednje številke: V predilnici je bil januarja plan izpolnjen le s 85%. Februarja, ko se je sprejemal notranji plan, pa Se je dvignil na 102%. V marcu je bil plan v predilnici izpolnjen že s 105%. Prav tako so v tkalnicah izpolnili plan za januar le 88odstotno, v februarju pa je padel celo na 86%, toda v marcu je bil zaradi uvedbe notranjega plana izpolnjen s 108 odstotki. Na številnih proizvodnih posvetovanjih so tolmačili delavcem pomen povečanja proizvodnje, znižanja polne lastne cene, zmanjšanja odstotka odpadkov, zboljšanja delovne discipline, zlasti pa borbe za boljšo kakovost izdelkov. Delavci sami so dajali pobude in predloge za zboljšanje dela in prav tako kritizirali tudi malomaren odnos do dela. S tem jim je uspelo znižati odstotek odpadkov od 5 na 2%. K temu je pripomogla tudi nazorna agitacija, ki je v tovarni zgledno urejena in prikazuje vse, trenutno najbolj pereče probleme v proizvodnji. Na stenah najdeš parole, ki človeka nehote pritegnejo: »Če povečamo proizvodnjo za 1 gram na vretensko uro, znaša to letno 7200 m blaga in lahko 2400 delovnih ljudi dobi po eno obleko. Zato v borbo za povečanje proizvod-njel« In dalje: »Tkalci! Če vsak izmed vas izostane samo dva dneva letno, pomeni to izgubo 16.000 m blaga, zaradi česar bo 5000 delovnih ljudi ostalo brez obleke. Morda je med temi tudi tvoja obleka, Ali pomisliš na to, kadar ostaneš doma brez potrebe?« — »Iz enoletnih odpadkov naše tkalnice bi lahko stkali 120.000 m blaga, s katerim bi lahko oblekli 40.000 delavcev. Ali se čudiš, če primanjkuje blaga?« Te in še številne druge parole so v okviru nazorne agitacije močno orožje tega kolektiva proti vsem napakam, ki zavirajo uspešno izpolnjevanje plana. Posebno pozornost pa posveča kolektiv brigadnemu načinu dela. Doslej je formiranih že 125 delovnih brigad. Z dobro organiziranim delom sp veliko pripomogli, da so se potrebe po novi delovni sili zmanjšale, Z dobeo evidenco o delovnem učinku vsakega posameznika, zlasti pa o izpolnjevanju individualnih obveznosti, je omogočeno, da vsakega delavca dnevno seznanjajo z učinkom njegovega dela. Šibka točka v tem kolektivu so še vedno izostanki od dela. V zadnjem času so se sicer zmanjšali za 2%, vendiar pa 10,5% dnevnih izostankov od dela kaže, da bo treba temu problemu še naprej posvetiti vso pozornost. Zelo so znali razgibati in razširiti v kolektivu šahovsko igro, ki zavzema po svoji kakovosti med mariborskimi kolektivi vodilno mesto Plasirali so se celo v finalna tekmovanja za prvenstvo sindikalnih šahovskih aktivov LRS. Poživiti pa bodo morali kulturnoumetniško delo. S temi uspehi in nadaljnjim vztrajnim delom se bo kolektiv volnenih in vigogna izdelkov uvrstil med resne tekmece za naslov najboljšega v LRS. P. J. Tekstilna tovarna Novo mesto se bori za znižanje PLC Tekstilna tovarna v Novem mestu >eleži danes kljub mlademu kadru, zaposlenemu v proizvodnji, že lepe uspehe. Leto 1947 v zgodnji jeseni je začela obratovati predilnica. Po zaslugi udarnikov pri montaži so bili stroji pripravljeni za obratovanje veliko pred rokom. Spomladi leta 1948 je stekla tudi tkalnica in pozneje še oplemenje-valnica. Iz tega vidimo, da je tovarna sestavljena iz treh oddelkov, kar pomeni, da iz teh surovin izdelujejo volneno blago. Leta 1948 so imeli poleg drugih uspehov tudi uspeh v dosegi plana, kajti pravilno razumevanje delovnega kolektiva, vodstva in sindikalnih funkcionarjev je pripomoglo, da so lahko zadnjega decembra proglasili nove udarnike in nagradili najboljše člane podružnice. S stremljenjem in z zavestjo, da poleg operativnega plana dosežejo tudi plan znižanja PLC za prvo četrtletje v letošnjem letu, so začeli iskati načinov za znižanje polne lastne cene. Pri tem je največ prispeval Kastelic Janko, obra-tovodja predilnice, udarnik pri montaži, ki je proučeval tehnološke procese v predilnici in si zadal nalogo, da bo zmanjšal odpadke pri selfaktorjih. Pri tem pa je naletel na težavo, kajti mnogo vreten je bilo brez držal za cevke, zaradi česar. so se odpadki množili, istocasno^pa je bil tukaj način, s katerim bi najlaže znižali odpadke. Držala za cevke so pred vojno uvažali iz inozemstva, po osvoboditvi pa jih je primanjkovalo. Nadomestilo teh držal je zelo dobro izdelal racionalizator Ovniček Anton,_ vodja strojne delavnice, ki je s temi držali prihranil podjetju samo na odpadkih 300.000 din letno. Evidenca nad odpadki v mesecu aprilu je pokazala. da so se odnadki zaradi novih držal znižali za 3,2%. PIT zveze v socialističnem gospodarstvu Dečje ustanove — pomoč materi delavki Zvečer, ko se Ljubljana že pripravlja na spanje, raste na prometni pošti Ljubljana 2 kup vreč, polnih pisem in ostalih pošiljk. Vreče prihajajo v Ljubljano z ambulančniini vagoni popoldanskih in večernih vlakov. Tisoče misli, tisoče življenj je v teh sivih in prašnih vrečah. Koliko tiskanih in tipkanih črk, z okorno roko pisanih besedi, z izpisano roko napisanih misli. V njih je zadnja številka »Borbe«, ki prinaša nove vesti s kongresa miru v Parizu. »Rad« opisuje nov delovni uspeh, mati Makedonka, ki se je šele pred kratkim naučila pisati, piše s težko roko sinu v JA, mladinec piše mladinki z avtostrade dolgo navdušeno pismo, direkcija daje svojemu podjetju na več straneh tipkana važna navodila. Toda delavci najboljšega poštnega kolektiva FLRJ nimajo časa za taka razmišljanja. Vreče je treba hitro sortirati, vse, ki so naslovljene na Ljubljano, je treba zbrati in poslati z avtomobilom špediciji glavne mestne pošte. Na glavni mestni pošti ima nočno službo tako imenovana srednja brigada tov. Vajsa, ki došle vreče hitro odpre, ker je treba takoj začeti s sortiranjem vsebine. Priporočene pošiljke prevzame kar-tist, ostale pošiljke (navadna pisma, dopisnice, tiskovine, časopise itd.) pa ostali člani brigade. Vse pošiljke, ki niso naslovljene v Ljubljano, je treba hitro razmetati v določene predale raznih omar, iz katerih se vsa tvarina zbere v razne vreče, ki zjutraj potujejo naprej. Tudi srednja brigada nima časa za razmišljanje. Treba je hiteti. In paziti. »Stara« brigada že precej časa nima zaostanka in dela brez napak. Srednja ne sme zaostajati; pokazati mora izkušenejšim tovarišem, da tudi ona ni kar tako. Vse pošiljke za Ljubljano so med tem že odnesli v dostavni oddelek, kjer jih takoj sortirajo po predalih naslovnikov in dostavnih rajonov. Ljubljana hoče zjutraj čitati. Citati časopise, pisma Svojcev in gospodarska navodila. Zjutraj, ko je srednja brigada ugotovila, da je od 19. ure zvečer do 7. ure zjutraj predelala 51.759 raznih pošiljk brez zaostanka in brez pritožbe operativne kontrole, je vsa tvarina za Ljubljano že v predalih in v rokah pismonoš. Uslužbenci pri predalih nimajo prijetnega jutra. Vsi mogoči naslovi so na pošiljkah, samo številk predalov, ki so najvažnejše, ni. Je že tako, da boš raje našel na ovitku lepo napisano številko čekovnega računa, kot pa številko predala. V kateri predal spada »Tanin«? Nič drugega nima na ovitku, samo »Tanin«, Ljubljana. Pa poskušajte najti ta »Tanin«! Katera je podružnica št. 7 zveze finančnih uslužbencev, kam spada? Kje je gozdarsko nabavno podjetje? Pošiljatelj gotovi misli, da je Ljubljana kaj majhna, ko ni pristavil naslovu ne ulice ne številke predala. Na stotine takih pisem je, samo vsako sedemnajsto nosi številko predala. Pa se znajdi! Cas pa pritiska. Oh pol 8. uri bodo podjetja in ustanove že zahtevala pošto. Nič bolje ni v pismonoškem oddelku. Marsikatero ime je na oklicih. V čigav rajon spada ATuhač Marija? Pošiljatelj misli, da jo pozna cela Ljubljana, saj je v naslovu samo sporočil, da pismo pošilja Muhač Mariji, Ljubljana. Pa jo išči med tisoči prebivalcev Ljubljane. In nazadnje je mogoče v pismu še kako važno sporočilo! Anonimni pošiljatelj meni, da v vsej Ljubljani živi samo en inženir; pismo je namreč naslovil: Ing. Tehnič Pepe Ljubljana Precej časa gre tako v izgubo pri ugibanju in razvozlavanju čudnih pisav in pomanjkljivih naslovov. Toda naši pismonoše se znajdejo pri še tako zamotanih naslovih. Le malo pisem potuje v oddelek za izgubljena pisma na direkciji. Pa tudi drugod se znajdejo, ti naši pismonoše. — V paradi na Praznik dela bodo gotovo v polovico glasbil poštne godbe pihali pismonoše. Prostovoljnega dela so se lani vsi udeležili. Kopina je opravil lani 510 prostovoljnih delovnih ur, tov. Suhar (ki je letos komandant vseh brigad) 463, Kapelj 473. Dostavna služba je bila zelo pozno normirana. Z uvedbo norm je bilo precej težav. Treba je bilo reorganizirati dostavne rajone, ker norme odkrijejo marsikaj. Reorganizacija rajonov je bila najprej izvedena administrativno, po karti. Seveda se je v praksi pojavilo precej nepravilnosti. Z ogledom na terenu je uprava te nepravilnosti odstranila. Norme so tako omogočile, da je bilo za 20% znižano število dostavljačev. V začetku je bilo nekaj puntarjev proti normam. Naj hujši je bil že omenjeni Kopina Alojz. Z normiranjem je bilo namreč ugotovljeno, da je njegov rajon preobsežen, da je preveč dela za enega dostavljača. Ko je tov. upravnik kazal Kopini številke: da je norma presežena vsak mesec za 30%, da kaže specialna ura, da je na rajonu treba prehoditi vsak dan okoli 17 km produktivne in 5 km neproduktivne poti, se je ta enostavno uprl. On da svojega 42. okraja ne pusti trgati, da bo že delo zmogel; celo z ostavko je zagrozil. Seveda je nazadnje obveljala njegova. 42. okraj je ostal neokrknjen. Tov. Kopina prehodi s svojo težko torbo na dan od pol 8. do pol 3. ure svojih 22 km, razdeli 400—700 pisem poleg ostale tvarine in redno presega normo za 20 do 33%. Kako je lani uspe! narediti poleg težkega dela od pol 7. do 3. ure še toliko prostovoljnih delovnih ur, je uganka. Verjetno ne bo imel časa, da vam jo razreši. Na dan prehodijo in prevozijo s kolesom pismonoše 318 km. Pod normo (84%) jih dela samo nekaj, pa še ti ne po svoji krivdi, ostali pa se vsi vrtijo okoli 100%, nekateri pa še čez. Tako je Babnik dosegel 130%, Kren 120 in 127 ter Arhar 125%. * Praznik dela v letu 1946 je ptt stroka proslavljala še v desetletja stari uniformi. Toda že konec leta je v stroki završalo. Kaj bo socialistično gospodarstvo revolucionarno vplivalo tudi na pošto, telegraf in telefon? Najhujša sprememba je bilo planiranje. Kaj bo pošta planirala, saj je vendar odvisna od koristnikov, ki določajo število pošiljk? Komaj so se ptt uslužbenci navadili izraza kadri, šolskih odsekov in kopice tečajev, že je desetletja ustaljene odnose postavil na glavo novi zakon o državnih uslužbencih. Kaj je le treba pretiravati s tem v stroki, ki se ponaša s stoletno tradicijo, so mislili mnogi. Komaj je steklo planiranje, že se je v ljubljanski direkciji začelo delati po normah. Kaj takega! Poštna stroka in norme. Saj to je vendar norost! Starega računovodstva nisi več spoznal. Dan na dan so padale in se podirale oblike, za katere bi dejal, da jih je že rajnka Avstrija zasidrala za večno. Nekateri uslužbenci so z obupom capljali za dogajanji v stroki, večina pa se je zviška vrgla v vrtlog novih oblik, pojmov in izrazov. Že dolgo je plan tudi v pošti, telegrafu in telefonu zakon, planiranje pa najnornialnejša stvar. Skoraj 80% poštnih uslužbencev že dela po normah. Tečaji uspevajo in v Ljubljani obstaja tt industrijski tehnikum. Danes ni več ptt uslužbencev, ki ne bi gledali na stroko s stališča socialističnega načina gospodarjenja in priznavali, da so prav te spremembe dvignile stroko iz desetletnega mrtvila. Poštne zveze in elektrozveze so postale priznan člen socialističnega gospodarstva. Ptt direkcija v Ljubljani je letos 1. januarja postala celo gospodarsko podjetje, prvo podjetje te vrste na svetu! »Naša nova država skrbi za naš mladi naraščaj zato, da bi mladi rod nadaljeval delo za izgraditev dežele in ustvaritev boljšega, srečnejšega življenja naših narodov.« Tito mladini iz mežiške doline 7. septembra 1947. V mnogih akcijah med narodnoosvobodilno borbo so bile prav iene-borke tiste, ki so s svojim junaštvom največ prispevale k zmagi. Tudi danes v veliki bitki ta zmago socializma v naši deželi je žena prav tako junaška in zavedna borka. Danes se žene uspešno udejstvujejo v vseh poklicih. Tudi » strokah, ki zahtevajo težko fizično delo, se vedno bolj uveljavljajo. Zlasti očitna je postala enakovrednost ženskega dela z uvedbo norm, ki so jih žene v mnogih strokah v večjem številu dosegle, oziroma presegle kot tovariši. Leta 1948 je imela Slovenija nad 800 udarnic, med njimi precejšnje število dvakratnih in tudi trikratnih udarnic ter odlikovank. Socialna in zdravstvena zaščita mladine ter vsestranska pomoč materi, zaposleni v proizvodnji — prva naloga ljudske oblasti Da ljudska oblast pravilno ceni vrednost ženskega dela, dokazuje že naša ljudska Ustava, ki daje ženi iste politične in pravne pravice ter vrsta uredb, ki ščitijo poklicno zaposleno nosečo ženo in mater. Mreža ustanov, namenjenih socialni in zdravstveni zaščiti mladine, ustanovljenih od osvoboditve do danes, je že precejšnja in še z vsakim dnem razveseljivo narašča, obenem se pa veča tudi število splošnih vzgojnih ustanov. Da se naša delovna žena čim bolj razbremeni domačega dela, je predvsem potrebno zadostno število dobrih menz, pralnic, raznih popravljalnic, predvsem pa morajo dobiti mesta in industrijski kraji čim več domov igre in dela in otroških jasli. Tudi tu so bili doslej doseženi že lepi uspehi. Domovi igre in dela se ustanavljajo predvsem pri industrijskih podjetjih, večjih ustanovah ter proizvajalnih, zlasti kmetijsko obdelovalnih zadrugah. Leta 1946 je bilo v LRS ustanovljenih 12 DIDov, že naslednje leto pa se je to število znatno povečalo. Danes deluje v LRS 75 DIDov, ki zajemajo nad 3000 predšolskih otrok. Z uredbo, ki jo je nedavno izdala zvezna vlada o obveznem ustanavljanju otroških jasli in DIDov pri vseh večjih podjetjih, ustanovah in organizacijah, se bo tudi število jasli in DIDov stalno večalo in zajemalo vedno širši krog otrok ter obenem vedno več mater razbremenilo domačih skrbi. Otroci naših rudarjev so dobili prve jasli, ki so najmoderneje urejene Pri ustanavljanju jasli je bil doslej najbolj podjeten Maribor, ki ima največ jasli in tudi DIDov. Tudi Ljubljana ima lepo urejene dečje jasli v Kersnikovi ulici ter več DIDov, izmed katerih je namenjen izključno delavskim otrokom VID, ki je priključen Tobačni tovarni. Nedavno pa je tudi zasavski bazen dobil svoje prve jasli, ki so ene izmed najmodernejših v Sloveniji. Prav te dni prinašajo prve rudarske žene svoje otroke v te jasli. Z zaupanjem in vero jih izročajo negovalkam. Mirne in samozavestne odhajajo v rudnik na delo, Te jasli so jim odvzele težko skrb, Odlikovanci, udarniki in zastopstva odlikovanih kolektivov V letošnjem prvomajskem sprevodu bo dan največji jaoudarek najboljšim borcem za socializem. Te je Glavni odbor Zveze sindikatov za Slovenijo osebno povabil na proslavo 1. maja v Ljubljani. Glavni odbor ZS za Slovenijo pričakuje, da se bo vsak odzval vabilu in s svojo udeležbo manifestiral neomajnost v borbi, ki jo naše delovno ljudstvo pod vodstvom Partije in tovariša Tita bije za izgradnjo socializma. Odlikovanci, udarniki in zastopstva sodelujejo v prvomajskem sprevodu v Ljubljani v II. koloni (čelo), takoj za veliko breme. Zdaj ni več treba neprestano misliti na dom in trepetati, kako je z otrokom, ki je doma sam: ali ni morda zlezel na okno in ga odprl, Ali ni mati morda v naglici pozabila skrili Škarij in vžigalic? Ali ni morda mali dveletni Stanko zadušil osemmesečne Mari-jice? Tako čudno navado ima, da ji vrže Armijo. Kolona je razdeljena na šest podkolon. Vsaka od teh je označena s številkami od 1 do 6. Zbirališče je na Mirju (za rimskim zidom) ob 6.45. Odlikovanci se zberejo na mestu, ki je označeno s številko 5. Udarniki se zberejo na mestu, ki je označeno s številko 6. Zastopstva zveznih odlikovanih kolektivov se zberejo na mestu, ki je označeno s številko 2. Zastopstva republiških odlikovanih kolektivov se zberejo na mestu, ki je označeno s številko 4. V DID-u na Jesenicah blazino na glavo, če začne jokali. Oh, kako mnogotere so bile te skrbi. Zdaj je vse to odpadlo, minilo. V bivši direktorjevi vili na Vodah so urejene prelepe jasli. Vse je tam tako lepo, svetlo, novo, moderno. V dveh mesecih so zidarji, pleskarji in mizarji izpremenili gosposko vilo v prelep dom rudarskih otrok. Dela je bilo mnogo, mnogo pa je bilo tudi delavcev, ki so se ga lotili z veseljem, z ljubeznijo. Jasli, ki obsegajo 11 prostorov, so razdeljene v dva dela: spodnji prostori, ki so namenjeni otrokom do treh let, obsegajo spalnico, dve igralnici in jedilnico. Zgoraj so tri sobe za dojenčke, soba za dojenje, bolniška soba ter posebna prehodna soba, v katero pridejo otroci takoj po sprejemu, da se zdravniško ugotovi, Če so popolnoma zdravi. Sobe za dojenčke in za večje otroke, kuhinja, umivalnica in ostale pritikline so opremljene z najmodernejšim inventarjem. V jaslih je za vsakega otroka pripravljena obleka ter toliko perila, da se lahko štirikrat preobleče. Zaenkrat so jasli opremljene za 45 olrok, lahko pa jih bodo sprejeli do 70. Tudi Jesenice imajo svoje otroške jasli in DID Tudi v jeseniški železarni dela danes mnogo žena. Skoraj v vseh oddelkih naletiš nanje. Delajo v dnevni in nočni izmeni. Nobeno delo, niti najtežje, jim danes ni pretežko. Saj so Šle skozi ogenj osvobodilne borbe, zalo vedo: velika bitka še ni dobljena. Se se je treba boriti, vztrajno, odločno in neomajno, da bo priborjena velika zmaga — socializem. Precej je med temi ženami udarnic, da, celo novatorke so vmes, toda materam med njimi je skrb za otroke zelo oležko-čala delo. Danes pa imajo DID in jasli. In ta DID in le jasli so urejene in oskrbovane z veliko ljubeznijo. Mnogo težav je bilo treba premostili, mnogo, mnogo je bilo in je še dela, toda članice jeseniške AF2, ki so in še vneto sodelujejo pri vseh delih, ki se tičejo jeseniškega DIDa in jasli, se ne boje nobenih zaprek. Saj pa se je tudi vredno truditi in boriti, ko so pa uspehi tako lepi. DID, ki je bil ustanovljen že decembra lanskega leta, je zdaj nameščen v udobni vili, ki si jo je nekoč sezidal di- \ rektor železarne, Klinar. Zdaj pa vsak kotiček Klinarjeve vile diha samo prisrčnost in ljubezen. Male posteljice v spalnicah, na katerih se zibljejo papirnati venčki z imeni oskrbovančkov, mizice z lepo izdelanimi stolčki, neštete igračke, vse je kakor izrezano iz večno-lepe pravljice o Snegulčici. V »e to so izdelali kovinarji sami v svojih delavnicah ali pa zavedne jeseniške žene. Da, lepo je malim bistrim »škralcem< v jeseniškem DIDu. Petintrideset jih je zaenkrat. Nekateri so doma z Jesenic, nekaj jih je is Slov. Javornika in Podnarta in celo iz j Primorske. Mnogo pesmi znajo, da in še marši- ; kaj. Lepo rišejo, izdelujejo umetne cvetlice in tudi vrtnarijo. Na vrtu, pod breskvijo, ki je zdaj razkošno polna rožnatega cvetja, imajo svoje grede. Salata je že posajena. Sadike so skrbno zalite, saj imajo mali vrtnarji tudi lične kanglice za zalivanje gredic. V kratkem bodo dobili na vrtu tudi obsežen peščenjak in velik basen. Otroške jasli na Jesenicah so prav nasproti železarne, v poslopju, v katerem je bil prvotno DID. Ko so ustanavljali DID, so je ponudil delavec v železarni, pleskar Dakskobler: »Jas bom pa stene poslikal, da ne boste imeli stroškov.« Pomislil je na mater, ki bo s otrokom v naročju prvič prestopila prag doma. Dom jo mora sprejeti s toplino. Vse, tudi stene, ji morajo povedati, jo prepričati, da je tu doma ljubezen, dobrota, prisrčnost. In zarisal je na steno prvi srček, nato drugega, tretjega, četrtega... Risal je in risal neutrudno: pestro cvetje, ptičke, pa zopet srčke, srčke... Stene igralnice so kakor da bi odprl pestro slikanico. Tam vidiš svalovanje murnov, pionirje graditelje, železarno, najrazličnejše živali.., Po teh prostorih me vodi otroška negovalka Ivanka. Opravičuje se, da ni pospravljeno, ker nekaj preurejajo umivalnico, in vendar je vsepovsod tako čislo. Nekje v bližini ropoče, kakor da so v pogonu veliki stroji. Vprašujoče se ozrem. Ivanka se smeje in odpre vrata. V igralnici vozijo mali varovančki lesene vozičke in delajo oglušujoč hrup, da se nehote primem za ušesa. Ivanka se smeje. »Jaz jih niti ne slišim, navajena sem,* pravi. V prvem nadstropju domujejo dojenčki. Tišina je v svetlih sončnih sobah. Ivanka se sklanja nad posteljice, Glavice se dvigajo, očke se iskre, roiice prožijo■ Kar uganeš' (e bi znali govoriti; w ft vsega srca zaklicali: »Ivanka, radi te imamo!* Dojenčki imajo po štiri, pet do sedem mesecev. Najmlajši, Stanki, pa je komaj sedem dni. Zdaj je v jaslih dvajset olrok. Tri negovalke slcrbe zanje. Kuhinja je opremljena z vsemi modernimi pripomočki, ki so potrebni za pripravo hrane za dojenčke Mleko jim daje lastna ekonomija. Različne starosti dojenčki imajo različne strogo določene jedilnike. Otroci so pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Pridne jeseniške žene so jim sešile cele kupe perila, obleke in lične plaščke is sinjega in rožnatega krimerja — in so še vedno pripravljene, da pomagajo kjer koli bo potrebno, saj so same med rdeče srčke na steni napisale pomembne besede: SKRB ZA OTROKA DANES NI NALOGA POSAMEZNIKA - TEMVEČ NALOGA NAS VSEH! - Vse v jaslih in DIDu dokazuje, da se te besede dan za dnem izpreminjajo v dejanja. ina Slokan. Naj žive naši sindikati, močan steber Partije in ljudske oblasti pri izpolnjevanju petletnega plana! NOCO' TOVAR Sl, 130 VOZIČKOV Frontne brigade pomagajo rudarjem v borskem rudniku V marcu so v Srbiji novoustanovljene frontne brigade odhajale na delo v rudnike, tovarne in gradbišča. Rudarjem v borskem rudniku, ki so v jamah, ker ni bilo dovolj delovne sile, delali samo v dveh izmenah, je prihitelo na pomoč 140 frontovcev leskovačke brigade, katero vodi Todorovič Djordje. 140 novih rudarjev-frontovcev se je zagrizlo z vso silo in voljo v zemljo na dnevnem kopu, In ko so končali, jih je takrat nekdo izmed delavcev na dnevnem kopu pobaral: »Saj tebe nihče ne stil v jamo,« je mirno rekel Stanko Ilič, »Jaz sam, poglej, pa sem za to.* Njegovo dvignjeno roko je videla vsa brigada, »Jaz tudi. Piili Djordje Profitov) č,* »In jaz,* je rekel Pejčo Stankovič in dvignil roko. »In jaz, pa še jaz, in jaz ., .* Vojislav Stankovič, Borisav Grozdano-vič, Dragotin Miloševič in številni drugi so se prijavili proštov pij no. Sklenili so, da se bo brigada razdelila na dnevni in jamski kop. Od tega dne dalje rudarji v jami niso več delali y dveh izmenah. Odslej so skupno z njimi odhajali v rov in na obzorja tudi številni brigadirji frontnih brigad. Nočni Čuva) je pogledal na rudniško električno uro, Istočasno, nekaj sto metrov od tod je takrat prav tako tudi komandant leskovačke brigade pogledal na svojo žepno uro. Bilo je točno 21,30. Zložil je neprečitan časopis, vstal in rekel: »Nočna jamska, pripravljena ...« Brigada je krenila proti rudniku. Počasi so hodili in prijetna je bila pot po »Dobro ete delali danes, to je res, toda v jamah so ljudje bolj potrebni kot pa tukaj. Dobro bi bilo, če bi se porazdelili...* Frontovcl so molčali, mislili so na rudarje v jamah, ki delajo več sto metrov pod zemljo, in misel, da bi morali kedaj v jame, je bila vsaj za nekatere grozna, Sesti dan zvečer, odkar so prišli v borski rudnik, je bil brigadni sestanek. Razpravljali so o potrebi, da bi ustanovili jamsko skupino. »V jamo, da bi šel? Ne grem!« je rekel eden izmed njih. Nekateri izmed frontovcev-brigadirjev so mu molče le z očmi pritrjevali. »Saj nisem krt. Delal pa bom, toda v jamo — jaz ne!« je zagodrnjal. Potem je odločno zamahnil z roko in sedel na rob postelje. Podzavesten strah ljudi, ki so se bali nečesa neznanega, je prišel v tem trenutku do polnega izraza. Vzljubili so dnevni kop —■ udarniško so delali vse te dni. Toda jama . .. Tam so medtem delali rudarji v dveh izmenah. Zato je bilo treba ljudi za jamsko delo Komandant brigade, Djordje Todorovič, in komunisti v tej brigadi so to dobro vedeli. Komandant leskovačke frontne brigade Djordje Todorovič svežem zraku. V zraku je omamljajoče dišalo. To je bil vonj spomladanske rasti in trave, »Nocoj moramo preseči normo,« je začel pogovor Borisav s svojim tovarišem, ki je stopal kraj njega. Pri glarvnem jašku je izstopila skupina »jamskih«. Pejča Stankovič, Vojislav Spi-ridonorvič In Borisav Grozdanovič. Vzeli so čelade, karbidne svetilke, škornje in obleko ter se po železnih stopnicah povzpeli na vrh jaška. Kazalec na uri je kazali točno 22, In ko so .prišli do mojstra kopača Živ. koviča Dušana, se je ta sklonil k njim: »Nocoj, tovariši, 130 vozičkov ...« Petnajst dnt so že »jamski«. Ko so prvič prišli na obzorje, se nikakor niso znašli, Vozički so jim skakali s tirov in vsi, nevešči temu delu, niso bili v stanju, da bi jih pravočasno spravili do obzorja Ruda se je vsipala in jim zasula tračnice. Nepotrebna dela. In ko so očistili progo in še preden so pripeljali nov voziček, je že šla norma po vodi. . , Kopač se je takrat jezil, utrujeni so bili od dela in ves znoj je bil zaman. Takrat še niso bili navajeni dela. Toda potem so se znašli. Prišli so rudarji in jim pojasnili vse. Nič več se niso jezili drug na drugega — postali so sl tovariši. Peto obzorje. Široki rovi, skoraj hodniki, so dišali po dinamitnem dimu, ki se je plazil po vlažnih tračnicah in sivih stenah. Hitro so prehodili vso vrsto pod ženinih »ulic«. Bilo je toplo. Kopač Dušan in njegova skupina so vzeli orodje iz podzemnega skladišča. Še 100 korakov, pa bodo pri odkopu. Prišli so do poševne jame v steni hodnika. Kopača Dušan in Djemail sta z železnima drogovoma zrušila rudo, ki se je vsula v voziček. Borisav je pripeljal drugega. Ruda se je vsipala. Tretji.. . peti... deseti voziček, Vojislav in Pejčo sta odvažala vozičke dalje, ki so izginjali v neskončnih hodnikih. Ure so minevale. Znoj je oblival telesa, dražil oči in nosnice, Bobnelo je brez prestanka Mišice so se napenjale in popuščale na napol nagih telesih. Kopač je vešče kopal, hitel in iz navade klicali »Vozičke, hitroooo ...« Toda trojica frontovcev ni zaostajala-»Potegni, hudiča,« je kričal vozač ifl »Vezir«, slepi rudarski konj, je vlekel tovor. »Vozičke!« je spet zaklical kopač, »So že tu,« se oglašajo Leekovčanl-Devetdeset vozičkov, devetdeset okrog' lih lukenj je bilo že vsekanih na tabli. Počitek. Kadili so in težko dihali-Brisali so si znoj z lica. Kopač je p O' žmrknil z očmi Vojislavu. »Poglej, koliko jih imajo oni taml« Kopač se je nasmehnil brez besed-Veliko tekmovanje je prevzelo ljudi tudi tukaj, več sto metrov pod zemljo. Medtem je prihitel Ves zasopljen Vojislav. »Devet in osemdeset, tovariši,« 1® hlastno zakričal. »Vozičkel« In delo se je spet razvnelo. Odvrgl so cigarete, ne da bi jih pokadili do Taim zunaj pa je jutranji svit že ozar jal dnevni kop. Pol šestih zjutraj. »Vozičkel« Ura je bila že tri četrt na šest. Sto šest in trideset vozičkov so t noč zvozili na dan Na odkopu petem obzorju, kjer je delala tr ) frontovcev. so presegli normo. V dvigalu. Sladka utrujenost se jim bi bila odveč. Nova družbena ureditev, novo življenje tudi za čevljarje v žireh Današnja žirovska tovarna, ki se ponosno dviga na Žirovski poljani, je še mlada: začela je obratovati šele lansko leto v avgustu. Tradicija čevljarske obrti pa sega precej daleč nazaj — nekako v 80. leta preteklega stoletja. Če zasledujemo razvoj čevljarstva v Zireh, vidimo, da je šel pač po poti ekonomskih načel kapitalistične uredi- tve tedanje družbe. V začetku se pojavi žirovski čevljar kot izrazit kmečki obrtnik: hodi v »štero«, to je naročnik mu da na razpolago prostor in izdelavni material, čevljar sam ima le potrebno orodje za izdelavo čevljev. Iz te stopnje se razvije v samostojnega obrtnika; v nadaljnjem razvoju posamezni mojstri, ki razpolagajo z večjimi osnovnimi in obratnimi sredstvi, v brezobzirnem konkurenčnem boju uničijo slabejše, ki so potem prisiljeni udinjati se pri njih. Vzporedno s tem se zaostrujejo odnosi med lastniki delavnic in delavci, med delodajalci in delojemalci. Za izboljšanje svojega položaja skušajo slednji zmanjšati pritisk prvih po eni strani z osamosvojitvijo, potom zadružnega sistema, po drugi strani pa z organiziranim množičnim odporom — s Stavkami. Toda niti eno niti drugo v takratnih "razmerah ni moglo dovesti do uspeha. Zadruge se niso mogle otresti kapitalističnega pojmovanja obratovanja, stavke pa so se razblinile, ker delavskega razreda ni vodila brezkompromisna delavska partija. Z uspešno končanim osvobodilnim bojem, v katerem so častno sodelovali Wi žirovski čevljarji, in z izvedbo socialne revolucije so se povsem spremenile razmere tudi za žirovskega čevljarja. Nova, ljudska oblast mu je omogočila, da na podlagi tradicije razvija ha široki osnovi svoje priznane zmožnosti. Dobil je moderno tovarniško poslopje in s tem vse tehnične pogoje za količinski in kakovostni dvig proizvodnje. S preselitvijo v nove prostore, ki odgovarjajo vsem zahtevam modeme tovarno v socialistični državi in pri novih odnosih do dela, je bil izveden tudi tehnološko odgovarjajoč delovni proces. izvedbe faznega sistema izdelave, kar je omogočilo vključevanje manj kvalificiranih moči v proizvodni proces brez škode za kakovost izdelka. Da pa ohra ni jedro polno kvalificiranih' delavcev, je morala obenem skrbeti za potreben dotok kvalificiranih moči. Uprava je v sodelovanju s sindikalno podružnico posvetila vso skrb vzgoji novega kadra kvalificiranih delavcev. Ustanovila je poseben oddelek za vajence, v katerem se izobražuje okrog 50 mladincev tako strokovno kot teoretično pod vodstvom za to določenih mojstrov in inštruktorjev. Najboljšim vajencem se poleg tega nudi priložnost za višjo kvalifikacijo, tako da se bodo usposobili tudi za vodilna mesta v čevljarski industriji. Uprava in sindikalna podružnica imata v načrtu za prihodnje leto ustanovitev vajeniškega internata, kjer se bodo izoblikovali novi borci za izgradnjo socializma pod še ugodnejšimi pogoji za delovno fronto. Z uvedbo faznega sistema proizvod-nega procesa je omogočeno tudi ženski delovni sili, da se zaposli na takih fazah, katere odgovarjajo fizičnim sposobnostim žena. Da bi se jim nudili tudi ostali pogoji za delo v tovarni, bodo v letošnjem letu ustanovili Dom igre in Desetkratni udarnik Andrej Lozinšek iz mariborske Splošne je bil odlikovan z Redom dela II. stopnje NASA ARMADA V IZGRADNJI SOCIALIZMA pomagale dela. Uprava in sindikalna podružnica se dita, da čim bolj izboljšata preskrbo delavstva. Tovarna vzdržuje delavsko- uslužbensko restavracijo, kjer se hrani okrog 130 Članov delovnega kolektiva. Prehrana v tej ustanovi je za današnje razmere dobra in v tem oziru doslej ni bilo pritožb. V načrtu je tudi zgraditev stanovanjskega bloka za delavska družinska stanovanja, za kar pa v letošnjem planskem investicijskem proračunu še ni bilo kreditov. Pripravljeno pa je že potrebno zemljišče za gradnjo in upamo, da bomo v prihodnjem letu vsaj delno mogli nuditi najpotrebnejšim družinam našega kolektiva modema, higienična stanovanja. V bivši »Delniški usnjami Žiri« predelujejo prostore v stanovanja za samce, kamor se bodo v tfc m - ' 'S Vajenci Tovarne športnih čevljev Žiri pri praktičnem delu ^ Zvez’' 2 zmogljivostjo nove tovarne sita tt Pojavilo vprašanje delovne rvi^' ,rprava tovarne s svojim tehničnim Vfmelkom se je lotila uvedbe in uspešne « Prvo brigado komunistov so ustanovili i pobudo brigadirja Otona Kozinca »Jbila;-,ustanovljena v tovarni »Rade Kon-jTr*:Prva brigada komunistov. Brigada je obveznost, da bo do 1, maja iz-len v -:2ene®aitor za proizvajanje aceti-Po,&1Triglav<-. je delo steklo v pravi tir. Tedaj le začel izhajati »Obzornik«, ki je postal z®lezni program slovenske produkcije in Obenem šola za tehnične in umetniške kadre. »Obzornike se je ščasoma tako izpolnil (redaktorji France Kosmač, Povh tmšan, France Štiglic, Mirko Mahnič, Ja-k®z Ovsec, France Jamnik), da je postal z8'ed za vse proizvodnje v državi. Glavna vloga pa, ki jo je »Obzornike kedvomno odigral, je, da je v grobem Pripravljal kadre za resno filmsko delo. Ker je »Obzornike sledil življenju Posega delovnega človeka in je gledalec filmu res gledal svoj napor in uspehe vojega dela, je »Obzornike v revijskem PPpledu zmagal. Med tem pa se je že začela javljati režiserjih težnja, da ustvarijo samo-. j roj ne, daljše dokumentarne filme, ki Lrn je oblika »Obzornika« postala že Pretesna. Široko utripajoče življenje je kar klicalo po filmski kameri. Kljub težavam s skromnimi sredstvi, se je že režiser France Štiglic s snemalci Francetom Cerarjem. Metodom Badjuro, Ivanom Marinčkom in Tončkom Smehom lotil teme delavnosti mladine na prostovoljnih delovnih akcijah. Nastal je prvi Pomembnejši dokumentarni film »Mlndi-cva enjdi<’ ki je žel priznanje na film-m festivalu v Benetkah in bil nagra-jen pz, državno nagrado leta 1947. kmotnfi naše industrije na eni, našega našsrr StVa na drugi strani, nova pota ;ia ,so.cialnega skrbstva, uspehi v v 'ari in kulturi so bili bogata in .. ‘ '^rpna zakladnica za filmske delav-^ ';v”anske naloge, ki so bile najvaž-,se’ J6 pomagal tolmačiti in jih je ob-,em Propagiral in takorekoč konservi-al za poznejše čase — novi dokumenti film. Tako je film »Najboljši so zmagali« j^azal v grobih obrisih delo in uspehe delovnih kolektivov v Sloveniji v tu 1946 Film »Vse za otroka« je pri-®zal življenje prvih dečjih jasli in p„rnov igre in dela v Ljubljani in Celju. FjJpt »Balkanijada« je posnel najboljše ]ej°vadce Balkana, ki so se srečali na 07.nem telovadišču v Tivoliju. V nekem 'jru gta »Obzornik« in dokumentarna prizyodnja delala isto. -'a obeh področjih je prišla do izraza prav za prav ista snov, razlika je bila .sesrat le v dolžini in v naslovih. To j _ eden od vzrokov, ki je prisilil de-n "'cei da so po eni strani začeli misliti a smotrnejšo porazdelitev snovi, na 'jgi strani pa na poglobitev dela v Sm'|'u obdelave. , ^kematska in šablonska obdelava obte A11 ih točk je morala izginiti. In s (e®: da so posegal; režiserji in opera-to ” Po novih izraznih sredstvih, so v 6 ‘ t's,čem pripomogli svojim stvaritvam svežine in večje kakovosti, zansv '3 obran>*i velike dogodke parti-prg', e borbe na platnu, je našla svoje boin-0 utelešenje v filmu »Partizanske lce<- Film je žel uspehe ne le do- ma, temveč tudi v bratskih republikah in prejel državno nagrado za leto 1947. Ta film se je po metraži že nekoliko odmaknil od prejšnjih, saj je kar za 300 m daljši. Dolg je v celoti 800 metrov, kar predstavlja tretjino dolžine celovečernega filma. Kakor je rasla proizvodnja, tako so se tudi vedno bolj ostro črtali problemi pred filmskimi delavci: učna doba je nekako potekala, treba je bilo stremeti že za kvaliteto in za načrtnejšim delom. Vedno pogostejše diskusije, kritični sestanki ekip ob posameznih filmih, kritika dnevnega časopisja in študij — so pripomogli dokumentarnemu filmu k njegovemu nadaljnjemu razvoju. Prav v času, ko so se ustanavljale ekipe za umetniški film in že bili v teku prvi poskusi, pa je začelo zn ijko-vati traku. Tako je šlo delo s težavo naprej. Tudi tonska ekipa še ni bila zadostno oborožena za snemanje. Tonski mojster Rudi Omota je svojo nalogo pravočasno zadovoljivo rešil. Konstruiral je tonsko kamero in s tonske strani omogočil delo ekipe. Težave so nastale v umetniškem vodstvu. Bodisi da si niso bili sodelavci na jasnem, kako si razdeliti naloge in kompetence, bodisi, da so bili preplahi v odločitvah, bodisi da niso imeli enotne in jasne umetniške zamisli — kratko malo dobrega pol leta delo ni steklo. Na kraju 1947 je začela z delom ekipa pod vodstvom režiserja tov. Štiglica in pokazalo se je. da je film začel nastajati. Ni slučaj, da je bilo prav pri prvem filmu toliko težav. Pri mnogo boljših gmotnih možnostih so se povsod po svetu s prvimi filmi kaj dolgo ukvarjali, kajti snemanje umetniškega filma — še posebej za začetnike, je zamotan in težak proces, združen s sto in sto težavami Kakovostno literarno osnovo filma je napisal Ciril Kosmač — in delo se je začelo. Med tem pa seveda dokumentarne ekipe niso počivale. V delu so bili naslednji filmi: »V borbi za plan«, dokument o gradnjah LRS v letu 1947, »Slovensko Primorje«, »Kurentovanje na Ptujskem polju«. Umetniški film — sanje in cilj vseh filmskih delavcev od začetka vsega njihovega prizadevanja, je po trdem delu ekipe in igralcev doživel premiero 12. decembra 1948. Film »Na svoji zemlji« je zrasel v celoti kot rezultat triletnega nenehnega prizadevanja vseh filmskih delavcev, da se sami čim bolj usposobijo politično in strokovno. Film pomeni uspeh vse naše kulturne sredine, v katero se je kot celota zasidral že v prejšnjih letih. Slovenski pisatelji so sodelovali na mnogih natečajih za scenarij. Glasbeniki so pisali filmsko glasbo k Obzornikom in krajšim dokumentarnim filmom. Dnevno časopisje se je stalno ukvarjalo s filmom. Ljudje vse naše republike so vedeli za obstoj in rast svojega domačega filma. Film je postal last našera ljudstva. Zato je naslov »Na svoji zemlji« tudi v tem oziru globokega pomena. Filmi, ki čakajo na premiero, so »Partizani in tisk«, nadaljevanje ciklusa filmov o naši borbi. Film bo prikazal napore in boje kurirjev in tiskarjev, ilegalcev in partizanov. Film razločno pokaže, da je igral tisk v naši borbi odlično borbeno vlogo po načelu Lenina: »Tisk ni le kolektivni propagandist in agitator, temveč tudi kolektivni organizator.« »Jesen med trtami« prikazuje življenje najviše razvite obdelovalne vinogradniške zadruge v Železnih dverih pri Ljutomeru. »Kurentovanje« je film o pustnih običajih, ki so se do današnjega dne ohranili na Ptujskem polju, kot izraz stare slovenske zadružne misli in neuničljive življenjske sile našega človeka. »Slovensko Primorje« je zgodovinsko geografski poljudno poučni film o našem Primorju, ki je šele zdaj zaživelo polno življenje svobode. »Med zagorskimi rudarji« je prikaz enega delovnega dne zagorskih rudarjev, ki stoje v borbi za plan v prvih vrstah. »Naš film« bo prikazal delo in delavce našega filma. »Borba proti tuberkulozi« je film, ki prikazuje napore ljudske oblasti za omejitev zavratne bolezni, ki je kot spremljevalka kapitalizma uničevala zdravje mnogih delovnih ljudi. Poleg vrste dokumentarnih filmov in dvanajstih obzornikov bodo v letošnjem letu začele z delom ekipe za snemanje treh umetniških filmov; »France Prešeren« pod vodstvom dr. Bratka Krefta, film iz sodobnega življenju na vasi in film s tržaaškega življenja. France Kosmač Delovni kolektiv Železnikih delavnic Ljnbljana-šiška - vreden naslednik padli proletarcev n6 6 svojim požrtvovalnim delom. Čas*«n• na vse težave, žrtve in tegobe zastaV ilzP°lnievali naloge, ki so jim jih bezin .. v tem obdobju naša nova druž- ^tvarnost, Komunistična partija in slavja Jlldska oblast. Šele v novi Jug»-mot6tlo*° se lahko prosvetni delavci ne-8oČeIla sindikalno organizirali in omo-d?lovnim*m je bila združitev z ostalimi hdl delaJ, ljudmi. Organizacije prosvet-todane VsCev so doslej organizirale ma-prosvetnih °3ebJe P° šolah ter kulturno-da je Zcj .Ustanovah in podjetjih, tako 6vetnih jn v organizacijah 78.641 pro-Martin »,ulfnrnih delavcev. »a sindikncei ee je dotaknil prispevanje hpi a Prosvetnih delavčev za zbolj-jetjih_ pra šolah, ustanovah in pod-in ku"ltUra . nemu razumevanju pomena lizma v Prosvete v graditvi socia-zatajevanin tl deželi, kakor tudi samo-Pripisati j Pr0svetnih delavcev je treba ne šole do i„6m° dosegli, da bodo osnov-otrok več k=?,nca,leta 1948. zajele 32,25% vilo uSitpliok0r l®ta 1945., čeprav je šte-Velike usnl llarasl» sa™° *a 12,2298. Pjih šol 6mo dosegli v delu sred- gimnazij ;n J® razrede sedemletk, p rojakov vIg k*?113211 obiskuie zdaj 55,5% Pa dela s 1 n/ed,TOI’n?1 v teb šolah v bivši ,bmaci’3%'-prT°,fes0r]ev ve$ kakor smo imeh ss TT' V letlh 1947-1948 mel1 88 šol za splošno izobrazbo delavcev s 3768 udarniki, novatorji, ra-cionalizatorji in drugimi. V vseh teh šolah so poučevali v glavnem učitelji in profesorji poleg svojih rednih poslov. Učitelji in profesorji so poučevali tudi v industrijskih šolah raznih panog in šolah za učence v gospodarstvu, ki jih je bilo Lani 887 z 21.832 učenci. Dejstvo, da je bilo v bivši Jugoslaviji v letu 1938/39 17.734 študentov, v šolskem letu 1948/49 pa jih je 56.805, da pa se je število profesorskega kadra povečalo samo za 21%, prav tako jasno kaže, kako težke naloge izpolnjujejo naši profesorji na univerzah in visokih šolah Tudi v mnogih drugih primerih so prosvetni delavci Jugoslavije moralno in gmotno podprli borbo naprednih sil in njihovo borbo proti mračnjaštvu, nasilju in krivičnosti. Zato je prosvetne delavce Jugoslavije tembolj osupnila in presenetila gonja, ki jo po resoluciji Inform-biroja uprizarjajo posamezni voditelji komunističnih partij teh dežel proti naši državi in Partiji. Prosvetni delavci Jugoslavije izražajo vdanost naši ^Partiji in obljubljajo, da bodo s še večjo vnemo delali za zgraditev socializma in za uresničenje kulturne revolucije in tako bodo z dejanji dokazali pravilnost poti naše Partije pod vodstvom tovariša T;‘i. Delavci železniških delavnic Ljubljana-Šiška so tovarišem, padlim v narodnoosvobodilni borbi, postavili enostaven in lep spomenik. Železen trnjev venec ovija 27 imen železniških delavcev, ki so darovali življenje za svobodo. Desno od spomenika stoji pri vhodu v delavnice velik diagram. Kratka, rdeča vodoravna črta nazorno prikazuje planske uspehe delavnic. Delavci delavnic so dostojni nasledniki padlih proletarcev. « V prvem četrtletju so železniške delavnice Ljubljana-šiška presegle plan s 108 odstotki. Najboljši oddelek delavnic je na diagramu počaščen s tremi rdečimi prehodnimi zastavicami. Že tri mesece presega letos vozovni oddelek plan za povprečno 30%. Delo v vozovnem oddelku je težko. Vedno na prostem, v dežju, pekočem soncu, vetru in snegu, popravljajo delovne skupine oddelka vagone, da promet med našimi industrijskimi središči ne bi zastajal. Tiri, polni vagonov, tovornih in potniških, novih in starih, naših in tujih, udarci kladiva, mašinsko olje, odbijači vseh vrst, črna barva kolomaza, zavore, velika lesena lokomotiva, izdelana za prvi maj, vmes pa z mašinskim oljem odlikovane roke delavcev z nekaj prijemi urejajo napake, da ne bo nesreč in nezgod. Nad vsem pa plavo in čisto aprilsko nebo. Taka je zunanja slika vozovnega oddelka. Vprašajte tov. Debevca Franca, ki je poleg tov. Vojeta iz Zaloga vodja najboljše delovne skupine oddelka, kaj so to najtežji delovni pogoji in zakaj sta njegova in Vojetova skupina najboljši. Ne bo vas razumel. Najtežji delovni pogoji? On jih ne čuti. On samo ve, da je tu delo, ki ne sme čakati, da obstaja plan, ki mora biti izpolnjen in presežen. Da mora delavce svoje delovne skupine dobro poznati in vedeti, za katero delo so najbolj sposobni, da je treba pri najtežjih delih priskočiti na pomoč. Pomanjkanje materiala? Ga ne sme biti. Delo ne čaka, promet mora teči. Pač zamenjaš pokvarjena specialna peresa, ki jih ni nikjer dobiti, s spiralnimi in že je tu popravljen vagon, ki bo iz sveta pripeljal nove stroje za našo industrijo Dejali, boste: To je pač organizacijska sposobnost in samoiniciativnost. Tov. Debevc pa bo dejal: Znajti se je treba, k vsakemu delu je treba pristopiti brez dolgega razmišljanja in imeti moraš dobro delovno skupino s sodelavci kot so Kostanjevec. Herga, Podgoršek in Bergman — pa presežeš plan! Lani, preden je odšel v JA, je bil tov. Debevec udarnik.. Ni vrag, da ne bo letos zopet! Nič lažje ni delo v montažnem oddelku delavnic. Kljub pomanjkanju delov- nih prostorov in rezervnih delov, je tehnološki proces dela dobro organiziran. Seveda uspehi ne izostajajo. V radio reportaži je reporter razglasil po vsej domovini, da delajo v montaži kvalificirani delavci nekvalificirana dela. Težak greh — danes, ko je znanje tako dragoceno in se ga mora uporabiti na pravem mestu! Seveda ves kolektiv stiska glave in išče načinov, kako bi to popravil, ko manjka nekvalificiranih delavcev. Marsikaj je bilo treba v delavnicah popravljati. Sindikalna podružnica je sicer dobra, tudi sodelovanje med Partijo in sindikatom je odlično, samo v odnosih z upravo je bilo nekaj narobe Nekateri člani uprave niso prav razumeli socialističnega gospodarjenja in že je začel kolektiv lesti po rakovi poti. Po taki poti pa socialistični kolektivi ne morejo dolgo hoditi. Z odločnimi posegi je kolektiv zavirače dela odstranil in zlo odpravil. Danes uprava, Partija in sindikat roko v roki hitijo popravljati zamujeno. Je pač skoraj z vsemi delovnimi kolektivi tako: govoriš o enem najboljšem oddelku, skupini ali posamezniku, pa je kot da bi pozabljal na ostale. Kot da bi bili ti slabši! Mar je Pavčnikova skupina, ki dela na najtežjih lokomotivah in 100% dosega plan, kaj slabša od Debevčeve? In posamezniki, ali so kaj slabši od tov. Debevca? Gotovo ne! In koliko jih je! Tov. Moškrič Pavle je trikratni udarnik v livarni bele kovine. Normo je prekoračil za 40%. Za delo, ki ga opravljata on in en polkvalificirani delavec, bi bili potrebni trije. Tov. Omejc iz livarne železa, dvakratni udarnik, razbije v dveh dneh 10 do 15 ton železa. Tov. Škerjanc iz kovačije, ki je, čeprav star že 59 let, dodal delovnim uram v delavnici lani še 519, letos pa 37 prostovoljnih delovnih ur. Starina Oražem, delavec cevarne, ki noče niti na dopust, da ne bi trpelo delo. Dvainšestdesetletni Hribar Avgust iz montaže, ki noče v pokoj, ker hoče vsaj še v prvi petletki pomagati svoji mladi državi, .Racionalizator in dvakratni udarnik Hribar Valentin, strojni ključavničar, z ljubeznijo razkazuje pravkar izumljeno preizkuševalnico zavor. Tov. Rogelj, poslovodja Kavelar, Lenardič, neutrudni in borbeni aktivist Be-cene, Gamzar in delavski inšpektor Kadunc, trikratni udarnik in novator, imetnik medalje dela. Še nekaj je takih v železniških delavnicah Ljubljana-šiška, Precej dni bi porabili, da bi vsaj površno spoznali vse zavedne naslednike padlih proletarcev. Tovarna lesne galanterije in podpetnikov v Gračnici pri Rimskih Toplicah važen činitelj v naši lesni industriji Les — bogastvo naših gozdov — je izredno važen predmet našega narodnega gospodarstva. Vendar pa v naši močno razviti lesni industriji prevladujejo še polizdelki. Med podjetji, ki zalagajo tržišče z gotovimi izdelki, moramo omeniti Tovarno lesne galanterije in podpetnikov v Gračnici pri Rimskih Toplicah. Sama tovarna ni posebno velika, saj jo je z vlaka komaj opaziti med velikimi skladovnicami lesa, je pa po zaslugi delovnega kolektiva važen činitelj v naši lesni industriji. • Izdeluje 28 artiklov — najraznovrstnejše lesene potrebščine od pralne deske do sekirinega ročaja, poleg tega pa še vse vrste raznih lesenih podpetnikov, za katere se zelo zanima tudi tujina. Izdelki iz Gračnice so bili že pred vojno znani po vsej Evropi in so našli pot tudi čez morje. Tudi po osvoboditvi tovarna po zaslugi požrtvovalnega delovnega kolektiva količinsko in kakovostno izpolnjuje postavljene plane. Delavci se v polni meri zavedajo, da jim danes tovarna ne le daje kruh, ampak da je njihova in da tudi oni izpolnjujejo petletni plan. To dokazujejo s tem, da mnogi izmed njih stalno presegajo normo za 10 ali celo za 15%. Pri tem moramo omeniti zlasti tov. Putriha Matevža, ki dela v tovarni že od njene ustanovitve 1. 1919. Tov. Putrih je začel po osvoboditvi delati na dveh strojih hkrati, pa tudi sicer uporablja svoje dolgoletne bogate izkušnje za izboljšanje proizvodnega procesa. Za svoje uspešno delo je bil lani proglašen za udarnika. Da dosega delovni kolektiv tovarne take uspehe, gre zasluga poleg vodstva tovarne zlasti dobri sindikalni organizaciji v podjetju. Ta je vkljub tesnemu prostoru našla kotiček za sindikalno dvorano, jo opremila z mizami, klopmi in radio aparatom ter postavila v njej celo oder. Res je vse majhno in skromno, je pa vse čedno urejeno in razen delavcev so tudi okoličani v tem tesnem prostoru preživeli že marsikatero prijetno pa tudi koristno urico. Največkrat vidimo na odru mlajše člane sindikata. Žal pa se mladinska organizacija, ki že poldrugo leto obstaja v tovarni, kar ne more razgibati, da bi povedla mladino še tudi v ostale sektorje dela. Delovni kolektiv tovarne je torej na svojem mestu, vendar pa ga čakajo še marsikatere naloge. Tako bi bilo treba zgraditi pri tovarni kopalnico. Delavci so „nfmreč po osemurnem delu precej prašni, čeprav so strugalni in rezkalnl stroji opremljeni z dobrimi sesalci za prah. Ob pravilnem sodelovanju sindikalne podružnice in uprave podjetja bi gradnja kopalnice gotovo ne delala velikih težav, niti stroškov. Upamo pa, da bo delovni kolektiv kakor pri strokovnem delu tudi tv zgrabil stvar na pravem koncu in postal tako vsestranski vzgled zavednega kolektiva ” socialistični graditvi, S. Z BRiGADNIM NAČINOM DELA DOSEGAMO BOLJŠE USPEHE Zaradi slabe sadne letine v preteklem letu niiso v Tovarni sadnih sokov in marmelade v celoti izpolnili letnega plana. Zato pa je kolektiv posvečal mnogo pozornosti znižanju proizvodnih stroškov, katere so dosegli i uvedbo novih načinov dela -.o predlogih s strani delavcev samih. Velik problem v tovarni pa je bila uvedba norm na vseh fazah dela in hrigadne-ga načina dela. Če pomislimo, da je imel kolektiv še pred nekaj meseci komaj 35% del normiranih in še te brez tehnične podlage, je sedanje povišanje dela po normah in uvedba brigad velik uspeh za tovarno. S pravilno povezavo uprave podjetja in sindikalne podružnice pod vodstvom osnovne Partijske organizacije v Tovarni, so uvedli pred kratkim brigadni način dela v proizvodnji in administraciji. Vsekakor je pred uvedbo brigadnega načina dela bilo treba premagati mnogo težav in zadevo razpravljati na mnogih proizvodnih in študijskih krožkih, ki zajemajo skoraj 75% celotnega delavstva v tovarni. Uprava podjetja je s sodelovanjem sindikalne podružnice izdelala načrt dela po brigad nem načinu, katerega je potem na skupnem sestanku vseh delavcev predložila in obenem pojasnila delavcem pomen in namen takega načina dela. Delavci sojf z veseljem sprejeli načrt in obljubili, da bodo vložili ves trud. da bodo svoj letni plan če že ne prekoračili, vsaj dosegli. Celotnj delovni kolektiv je razdeljen na 24 delovnih brigad. Vlak dan sproti' ugotavljajo na diagramih delovne upsehe za prejšnji dan in tako ve sproti vsak član kolektiva, ali so ta dan izpolnili delovno nalogo ali ne-Obenem tudi sproti ugotavljajo napake in pomanjkljivosti tako posameznikov kakor tudi brigad. Komandirji brigad vsakodnevno razdelijo delo vsakemu brigadirju in obenem nadzirajo pravilno in pravočasno izvršitev zadanega dela. Vsekakor je nov način dela v tovarni razgibal tudi tekmovanje. Z bri-gadnim načinom dela bodo rasli tudi novi udarniki in racionalizatorji. ki bodo imeli šele sedaj možnost uveljavit^ svoje sposbnosti in tako dokazali svojo predanost Partiji in Titu. Tekmovalne točke so razdelili na tri sektorje in sicer na redne točke, izredne in specifične točke. Specifične točke so reklamacija_ kvalitete za tehnično osebje in proizvodne brigade: pravočasna izvršitev obveznosti po točkah za komercialni sektor, pravilno vrednotenje in pravilna obdelava dob- ljenih podatkov za računovodski sektor, poročanje in evidenca personala za personalno brigado, dalje točno vo denje delovodnega protokola, pravilna slgnacija^ in odprema pošte za tajništvo, točnost poročanja za brigado v planskem oddelku, itd. Razen teh točk so sprejeli tudi v tekmovalni načrt posebno točko o čistoči ;n redu na vseh delovnih mestih, zamujanju in Izostajanju od dela, posebno pa zmanjšanju tridnevnih bolezenskih izostankov Reden obisk seminarjev, sindikalnih in študijskih krožkov ter dviganje odstotka obiskov teh sestankov. Uvedba brigadnega načina dela re močno razgibala ves kolektiv. Vsak brigadir se zaveda, da z zamujanjem dela. nediscipliniranostjo in nepravilnim izkoriščanjem delovnega časa znižuje proizvodnost dela m obenem man jša uspeh celotne brigade. Z vsakodnevnimi ugotovitvami, k so razvidne iz grafikonov, je videti, da je z uvedbo novega načina dela padel odstotek izostankov in zamujanja na delo- ?e večjo delavnost in uspehe pa bodo brigade dosegle z uvedbo pravilnega medbrigadnega tekmovanja v posameznih oddelkih in. se ho tako ves kolektiv vključil v pravilno sociali«! čno tekmovanje. š. D. V KEMIČNI TOVARNI HRASTNIK BOSO l IZPOPOLNITVIJO IN PREMESTITVIJO STROJEV PRIHRANILI tisk DELOVNI SILI V dneh, ko so naša podjetja izvajala popis strojev in ugotavljala njihovo zmogljivost in izkoriščenost, odkrivala neizrabljene stroje, da bi v skladu s strojnim parkom in tehnološkim proč e som v proizvodnji pravilno razmestiti delovno silo in utrditi plačilni fond, so tudi v kemični tovarni Hrastnik pregledali posamezne obrate. O neizkoriščeno sti strojev v tej tovarni ne morejo govoriti, kajti strojne naprave so pomanjkljive in zastarele Primanjkuje jim naij različnejših strojev in čim jih bodo dobili, bodo lahko znižali število delovne sile, ki marsikatera dela, ki bi jih lahko mehanizirali opravlja v kemični tovarni Hrastnik ročno. V obratu za železooksidne barve bi nujno potrebovali nove sejalne naprave in mešalce. Pomagajo si na ta način, da jih izdelujejo sami iz neuporabnih starih strojnih delov in v kratkem bo ena teh naprav že urejena Tudi v obratu kro-movega galuna zaradi pomanjkanja mešalcev izdelujejo začasne naprave,, če pa bi razpolagali s potrebnim materialom, bi si lahko izdelali sami vse potrebne mešalce in tako prihranili tri ljudi, ki so danes pri ročnem mešanju še potrebni. Štiri delovne moči bodo pri hranili tudi v obratu za izdelovanje sredstev za zaščito rastlin. Rezervoarje in kuhalnike bodo prestavili in omogočili mehanično mešanje Prostore pa, kjer so bile sedaj te naprave bodo preuredili v sindikalne dvorano Kolektiv je sprejel obveznost, da bo dvorano že do 1. maja v toliko usposobil da bo primerna za proslave. Da bodo to ob veznost izpolnili, bo moral sindikat te meljito razgibati članstvo, kajti do se daj, razen odstranitve naprav, niso ničesar ukrenili Žž sam pogled na kemično tovarno v Hrastniku zgovorno priča, da je dediščina kapitalistične družbene ureditve, kjer za zdravje delavcev sploh niso skrbeli. Prostori so odprti v njih silen prepih in ponekod bi se sodelavcem zrušila streha nad glavo če ne bi bilo poskrbljeno za varnost. Tovarna je v takšnem stanju, da je ni mogoče popravljati, treba bo zgraditi povsem novo, kakor so na gornjem koncu že začeli. Ker kapitalisti niso izpopolnjevali strojnih naprav, je današnji način proizvodnje dražji kakor v drugih tovarnah kjer proizvajajo na sodoben način V kolikor je mogoče, skrbijo za izboljšanje delovnih pogojev; z zaščito strojev se je število nesreč zmanjšalo, vendar je treba grajati tiste delavce, ki imajo zaščitno obleko proti vplivom kemikalij, pa je ne nosijo, s čimer škodujejo svojemu zdravju in skupnosti Za izboljšanje higienskih pogojev so lansko leto zgradili kopalnico za žene, letos pa imajo v načrtu zgraditev še dveh kopalnic^ . Kolektiv kemične tovarne kljub ne-povoljnim pogojem častno izpolnjuje planske naloge, za kar so prejeli prehodno zastavico in denarno nagrado Ob tej priliki so napovedali tekmovanje to-Vai»V k‘eia rV. Ljubljani in kemični tovarni Moste v Ljubljani v naslednjih točkah: Izpolnitev proizvodnega plana po količini, asortimentu in vrednosti; odpadke bodo v primerjavi z letom 1948 zmanj-šah za \% ,n dvignili proizvodnost na ®ae2a delavca za 5%, izboljšati delovno disciplino za 50%, izpolnili plan znižanja polne lastne cene s 102%. plan strokovnih kadrov s 105% Stoodstotno bodo izvršili pogodbe, ki jih imajo z drugimi panogami industrije, izboljšali kakovost v primerjav- z letom 1948. za 5% in vključili v kulturno-prosvetno in ideološko-politično delo 30% članstva. Proglas Svetovne sindikalne federac e ob Prvem mam Svetovna sindikalna federacija je poslala delavcem vsega sveta prvomajski proglas, v katerem jih poziva, naj s proslavo mednarodnega praznika dela pred vsem svetom manifestirajo svojo trdno odločnost za uresničenje ciljev delavskega razreda vseh držav. V proglasu opozarja na grozečo gospodarsko krizo v kapitalističnih državah, ki se kaže v padanju kupne moči delavcev in nadprodukciji, ob vedno večji bedi. Svetovna sindikalna federacija poziva delavce, naj s skupnimi napori preprečijo, da bi posledice gospodarske krize prevalili na njihova ramena. Predstavniki monopolističnega kapitala — poudarja proglas — cinično izjavljajo, da bi bila vojna cenejša kot pa gospodarska kriza. Vojni profitarji že kopičijo velikanske dobičke, tekmujejo v oborože- vanju in podpihujejo vojno histerijo, obenem pa lažnivo trdijo, da branijo svobodo in demokracijo.. Vojna, ki jo želijo, bi se neizogibno spremenila v splošno svetovno vojno. Zato moramo organizirati naše sile in se z vsemi sredstvi boriti za mir. V borbi za svetovno fronto miru proti vojnim hujskačem je potrebno sodelovanje pristašev miru vseh držav. Enotnost delovnih ljudi je potrebna bolj kot kdaj koli. Mednarodna reakcije dobro ve, kaj pomeni enotnost delavcev, in zato bo storila vse, da bi jo razbila. Poskus, da bi razcepili Svetovno sindikalno federacijo, je doživel poraz. Razbijači so ostali osamljeni. Svetovna sindikalna federacija živi in je vsak dan močnejša demokratična in resnično svobodna organizacija mednarodnega sindikalnega gibanja. Novo ofenzivo norodnoosvohodilne vojske Kitajske e > ŠMF I Z KULTU R A z množičnimi nmmmi, set m letos rasfisojeta m zss m tzs5 bomo razvili široko športno AKTIVNOST V SINBIKALHIH PODRUŽNICAH Nanking osvobojen - Zatišje, ki je že nekaj časa vladalo na frontah v Kitajski, je imelo svoje ozadje v razgovorih, ko so pripravljali osnutke sporazuma o premirju, ki bi ga naj sklenila delegacija KP Kitajske z nankingško vlado. Ob poslednjem sestanku 15. aprila je KP Kitajske izročila predstavnikom nan-kingške vlade na podlagi znanih osmih točk, katere je postavil Mao-TseTung, dokončno izdelan osnutek sporazuma in določila, da se nankingška vlada do 20. aprila izjavi, ali je pripravljena na podlagi tega osnutka skleniti sporazum ali ne. Ta dan naj bi bil tudi sporazum podpisan. Toda, kakor kaže, do podpisa tega sporazuma ni prišlo. Prav zato, ker se Čangkajšek še vedno izdaja za voditelja Kuomintan-ga in nankingške vlade, ker ljudje v Kuomintangovi vladi še niso prelomili s Čangkajšekom in ker reakcionarji Kuomintanga do postavljenega roka niso položili orožja in tudi niso priznali poraza, zato je narodnoosvobodilna armada Kitajske kljub želji, da se sklene mir, začela novo veliko ofenzivo na reki Jangcekiang in prešla v odločen napad na vseh sektorjih fronte. Preko en milijon borcev narodnoosvobodilne vojske Kitajske je prebilo položaje Kuomintangove vojske in prešlo na desno stran reke. Mesto Nanking, tako imenovana »južna prestolnica«, je že osvobojeno. Sile narodnoosvobodilne vojske Kitajske nezadržno prodirajo že proti Šanghaju na vzhod in dalje proti jugu. Vzporedno z napredovanjem narodnoosvobodilne vojske Kitajske pa v zaledju napadajo partizanske edinice položaje Kuomintangove vojske, ki se v neredu umika na jug in ki ne more več obvladati položaja, v katerem se je znašla. V dosedanjih borbah je narodnoosvobodilna armada Kitajske uničila že domala 5 milijonov Kuominta.ngo- Kongresa pristašev miru, ki se je začel prejšnji teden v Parizu, se je udeležilo 2005 delegatov iz 72 držav. Francoska vlada pa je poleg tega onemogočila udeležbo še 370 drugim delegatom, ker jim ni hotela izdati vstopnih dovoljenj. Na kongresu so bili zastopani znanstveniki, kulturni delavci, kmetje in delavci, predstavniki največjih sindikatov in drugih organizacij, ki so v imenu milijonskih množic svojih narodov tolmačili njihove želje in izrekli njihovo pripravljenost boriti se z vso odločnostjo za ohranitev miru v svetu. Prvič v zgodovini se je v tako kratkem času zbralo več kot 600 milijonov ljudi enotnih v borbi za ohranitev miru, je rekel ob otvoritvi kongresa predsednik pripravljalnega odbora. Nismo se sešli zato, da zahtevamo, ampak da vsilimo mir vojnim hujskačem. Po splošnem razpravljanju, ko je kongres obsodil vojnohujskaško politiko zapadnih imperialistov, ki sklepajo vojaške zveze in divje tekmujejo v ohoro- M A N I namenjen vsem »Mi, delegati narodov, žena in mož raznih narodnosti in civilizacij, raznih političnih prepričanj in ideoloških prav-cev, se zavedamo strašne nevarnosti, ki grozi svetu — nevarnosti vojne. Štiri leta po' svetovni tragediji so narodi začeli smrtonosno tekmovanje v oboroževanju. Znanost, ki bi morala zagotoviti človeštvu srečo, je zašla s svoje poti, ker so jo nasilno usmerili k vojnim ciljem. Na raznih delih sveta še plamtijo žarišča vojne, ki jih podpihujejo in vzdržujejo z intervencijo tujih držav z neposrednimi akcijami njihovih oboroženih sil. Zbrani na tem velikem svetovnem kongresu pristašev miru, glasno poudarjamo, da smo ohranili svobodo svojih nazorov in da vojna propaganda v ničemer ni zameglila našega razuma. Vemo, kdo danes krši Ustanovno listino organizacije združenih narodov. Dobro vemo, da se vsi oni, ki smatrajo pogodbe za obvarovanje miru med narodi za ničvredne koščke papirja, ki odklanjajo predloge za pogajanja in ponudbe za razorožitev, ki se oborožujejo do zob, razgaljajo kot napadalci. Atomska bomba ni obrambno orožje. Nočemo se pridružiti igri tistih, ki žele postaviti blok držav nasproti drugemu bloku držav. Smo proti politiki vojaških Šanghaj pred padcem vih vojakov, tako, da danes razpolaga Kuomintang samo še s komaj 1 milijonom ljudi. Temu nasprotno pa so se vrste borcev narodnoosvobodilne armade pomnožile na 3 milijone. Ob takem stanju, kakor je izjavil član CK KP Kitajske na Prvem kongresu demokratične mladine Kitajske, je narodnoosvobodilna armada sposobna, da uniči ostanek Kuomintangove vojske v 6 mesecih, a največ v teku enega leta. Obupen položaj Kuomintangove vojske potrjuje tudi pismo ameriškega zunanjega ministra Achesona, ki ga je poslal pred dnevi predsedniku odbora v ameriškem senatu, ko je bil Acheson mnenja, da se odkloni nadaljnja > po moč« Kitajski. Združene države Amerike — pravi v tem pismu Acheson — so doslej dale Kitajski' pomoč v vrednosti za več kot 2 milijardi dolarjev in vsa ta pomoč doslej ni izboljšala gospodarskega in vojaškega položaja Kuomintangove vlade, ampak se je položaj le še poslabšal. Zato tudi v bodoče Kuomin-tangova vlada ne bo mogla zbrati dovolj sil, da bi se obdržala v Južni' Kitajski, če bi komunisti začeli z resno ofenzivo. Ta ofenziva se je sedaj začela in prav nobenega dvoma ni, da bo narodnoosvobodilna armada Kitajske zadala. reakcionarjem Kuomin tanga odločilen udarec, ko bo v tem poslednjem udaru izvojevala svobodo, mir in demokracijo vsemu kitajskemu ljudstvu in iztrebila iz Kitajske .vse sovražnike ljudstva in sluge imperializma. Zato bo zmaga, ki jo bo izbojevalo kitajsko ljudstvo v tej borbi, zmaga ljudstev vse Azije in svetovnega tabora miru in demokracije. Velika zmaga kitajskega ljudstva j>a bo ohrabrila tudi vse druge še zasužnjene narode na svetu, da se bodo odslej še odločneje borili za svojo narodno osvoboditev. ževanju in ko se je oglasilo k besedi 80 govornikov iz 43 držav, je kongres sprejel sklepe, da se ustanovi komite svetovnega kongresa, ki bo skrbel, da bodo ustanovljeni v mestih, vaseh, tovarnah in podjetjih posebni odbori za obrambo miru. Osnovne naloge teh komitejev bodo, da se bo ves svet kar najhitreje seznanil s sklepi kongresa, da bodo podpirali kampanjo za mir, razkrinkavali vojnohujskaško politiko in njihovo propagando, ter razvijali kolektivno in individualno delo v prid miru. V ta namen bo izhajalo tudi posebno informacijsko glasilo v več je,zikih. V komite svetovnega kongresa pristašev miru so bili izvoljeni predstavniki vseh delegacij. Jugoslavijo zastopata v komiteju svetovnega kongresa pristašev miru dr. Josip Vidmar in čedomir Minderovič. Na zaključni seji kongresa je komite svetovnega kongresa nristašev miru sprejel naslednji F E S T narodom sveta zvez, ki so že pokazale svojo smrtonosno vlogo. Obsojamo kolonialno politiko, ki neprenehoma povzroča oborožene spopade, ki bi mogli privesti do nove svetovne vojne. Obsojamo ponovno oboroževanje zapadne Nemčije in Japonske, kjer so se svetovni krvniki že polastili orožja. Organizirana prekinitev gospodarskih odnosov med skupinami držav dobiva že značaj vojaške blokade. Izzivači hladne vojne so prešli od navadnih groženj z vojno na odkrite vojaške priprave. Svetovni kongres pristašev miru javno ugotavlja dejstvo, da narodi niso več pasivni. Pripravljeni so aktivno in konstruktivno sodelovati pri splošni stvari. Ti narodi izjavljajo po svojih predstavnikih na svetovnem kongresu pristašev miru: Mi smo pristaši Ustanovne listine Organizacije združenih narodov in dvigamo svoj glas proti vsem vojaškim zvezam, ki so v nasprotju s to listino in ki vodijo v vojno. Protestiramo proti velikanskemu povečanju vojaških proračunov, ki kot težko breme padajo na ramena narodov in jih pehajo v revščino. Zahtevamo prepoved atomskega orožja in drugih sredstev za množično uničevanje človeških življenj. Zahtevamo omejitev oboroževanja velesil in vzpo- Od Pulja do Beograda Devetdnevna etapna kolesarska dirka V nedeljo, torej na veliki praznik delovnega ljudstva, startajo v Pulju številni kolesarji, ki bodo v sedmih etapah z dvema dnevoma počitka, in sicer prvim v Zagrebu, drugim v Sarajevu, prevozili naporno, 1342 km dolgo progo od Pulja do Beograda. To velikopotezno etapno kolesarsko dirko priredi Zveza sindikatov Jugoslavije pod tehničnim vodstvom Kolesarske zveze Jugoslavije. Najdaljša etapa bo 234 kilometrov dolga. Reprezentanco LR Slovenije sestavljajo naslednji tovariši-dirkači: Graj- zer, Polak, Podmilj ščak, Rozman, Valant in Usar. Ta ekipa je razen Gorenjca Valanta preizkusila svoje sile na nedeljski Spominski kolesarski dirki na podutiški progi. Znano. je, da je ta proga zaradi ostrega podutiškega vzpona zelo naporna. Naši reprezentanti so v krasni vožnji prevozili razdaljo 80 km s precejšnjo povprečno brzino, ki je znašala 32 in pol kilometra na uro. Videti je bilo, da je omenjena reprezentanca v dobri kondiciji in da bo na tej veliki in težavni etapni prireditvi Zveze sindikatov Jugoslavije dobro zastopala slovenski kolesarski šport. Posebno zanimiv bo cilj prve etape, ki bo v Ljubljani na dan 1. maja okrog 15. ure, kamor bo prispela še neokrnjena celotna skupina dirkačev iz vseh naših ljudskih republik in s Tržaškega svobodnega ozemlja. Opozorilo Opozarjamo vse fizkultumike, da je prostovoljno delo na fizkulturnih gradbiščih priznano od IOOF kot javno plansko delo. Zato vabimo vse fizkultumike, da pohitijo na naša gradbišča, da bomo čim prej imeli več boljših fizkulturnih objektov. Potrdila o izvršenem prostovolj; nem delu se izstavljajo takoj pri vodstvih gradbišč. Izvršnemu odboru mednarodnega olimpijskega komiteja je predložilo 8 mest prošnjo, da jim dovoli organizacijo olimpijskih iger leta 1956. Ta. mesta so: Detroit, San Francisco, Philadelphia, Mineapolis. Los Angeles (PDA), Menico Clty, Buenos Aires in Melbourne. Olimpijske igre leta 1960 bo organizirala Lausanne. MOSKVA. — Sovjetski lahkoatlet Ivan Kaptiu je postavil v Kijevu nov ukrajinski rekord v metanju kopja, ki ga je vrgel 63.64 metrov daleč. AMSTERDAM. — Nogometna reprezentanca Holandije je premagala nogometno reprezentanco Francije s 4:1 (3:1). stavitve učinkovitega mednarodnega nadzorstva nad uporabo atomske energije, ki se sme uporabljati samo za miroljubne namene in napredek človeštva. Borimo se za nacionalno neodvisnost in miroljubno sodelovanje vseh narodov, za pravico narodov do samoodločbe, kar so glavni pogoji za svobodo in mir. Protestiramo proti vsem ukrepom, da bi omejili, potem pa popolnoma ukinili demokratične svoboščine, ker hočejo utreti pot novi napadalnosti. Držali bomo enotno fronto za obrambo resnice in razuma, za popolno onemogočenje vojne propagande, ki zastruplja svetovno javno mnenje. Obsojamo histerično hujskaško gonjo in pridiganje rasne mržnje in sovraštva med narodi. Pozivamo na bojkotiranje in odločno borbo proti organom tiska, knjižnim in filmskim delom ter osebnostim in organizacijam, ki vodijo propagando hujskačev na vojno. Smo za tesno sodelovanje vseh narodov zemeljske krogle in vse svoje sile bomo dali v enotnem poletu za stvar miru. Trdno odločeni, da moramo ohraniti budnost, smo. ustanovili komite svetovnega kongresa pristašev miru. » Prepričani smo, da bodo tisti, ki hočejo novo vojno, na vsakem svojem zarotniškem koraku naleteli na mogočne sile ljudskih množic; ki so sposobne zagotoviti mir. Matere in žene naj vedo, da smatramo obrambo življenj njihovih otrok in bodočnosti njihovih domov za svojo sveto dolžnost. Naj nas čuje mladina, naj se združi ne glede na verska in politična prepričanja, da bo preprečila množična ubijanja in zagotovila svetla pota bodočnosti. Svetovni kongres pristašev miru slovesno izjavlja, da je obramba miru stvar vseh narodov. V imenu družbenih organizacij, ki združujejo 600 milijonov žena in mož vseh narodov, zastopanih na kongresu, poziva svetovni kongres pristašev miru narode vseh celin in jim kliče: Pogum in še enkrat pogum v borbi za miri Uspelo nam je, da smo se zbrali in da razumemo drug drugega. Izražamo svojo pripravljenost, da zmagamo v borbi za mir, v borbi za življenje.« II. plenum Telovadne zveze Slovenije je po analizi dosedanjega dela telovadnih organizacij ugotovil poleg ostalih napak tudi pomanjkanje množičnosti. Zato je naloga Telovadne zveze Slovenije, kakor tudi naloga množičnih organizacij, da to napako popravijo. II. plenum TZS je zaradi tega sprejel vrsto zaključkov, ki bodo pripomogli k uspešnejšemu delu. V tovarnah in podjetjih bo začeli ustanavljati nove fizkulturne aktive, ki bodo nedvomno veliko pripomogli, da bodo naša telovadna društva postala res množična. Da bi fizkulturnl aktivi uspešnejše delali in imeli tudi svoj program tekmovanj, razpisuje GO ZSS skupaj s TZS v letu 1949 množična tekmovanja v raznih športnih panogah in sicer v nogometnem prvenstvu sindikalnih podružnic Slovenije, prvenstvu sindikalnih podružnic v odbojki, kolesarstvu. plavanju, smučanju, še posebej pa tekmovanje sindikalnih podružnic v mnogoboju. Razpisi teh tekmovanj so že pripravljeni in bodo z njimi, najmanj mesec pred začetkom tekmovanj, seznanjene vse sindikalne podružnice. Ljudska tehnika je bila v sindikalnih organizacijah od IV. pa do VI. plenuma Zveze sindikatov Jugoslavije v sestavu fizkulturnega sektorja. To se pravi, da ni imela svoje strukture. Iz teiga nujno sledi, da sindikalne organizacije niso nudile tej disciplini vse možne materialne in moralne opore. Po sklepu CO ZSJ je bil pri GO ZSS avgusta 1948 ustanovljen oddelek za LT. Od tega časa se je začelo po sindikalni liniji konkretno delo. V tem relativno kratkem času so bili doseženi pozitivni rezultati tako v pogledu vzgoje strokovnega kadra kakor tudi izdelave predlogov s strani članov LT za dvig proizvodnosti, znižanja polne lastne cene, za izdelavo raznih pol in finalnih izdelkov, ki so se prej 'uvažali iz inozemstva. Na prvem mestu moramo omeniti uspeh, ki ga je dosegel avtomoto-krožek v Mariboru v tovarni avtomobilov, ko je izdelal prvi moto cikel j lastne konstrukcije v Jugoslaviji. V steklarni Hrastnik so člani steklarskega krožka končali s poskusi za izdelavo in brušenje konden-zorjev, ki so se prej uvažali. Član kluba tehnike na Jesenicah je izdelal fotoaparat lastne konstrukcije. Takih konkretnih uspehov, ki so jih dosegli člani LT, je nešteto. Foto-društvo v Hrastniku je v letu 1948, dokončno zgradilo foto-dom, Ta je prvi te vrste v Jugoslaviji. GO ZSS je za dokončna dela tega doma prispeval 75.000 dinarjev! Tudi avtomoto-krožku v Hrastniku, ki gradi svoje prostore, se je lansko leto pomagalo s 30.000 dinarji Ob zaključku minulega leta smo imeli v LRS 95 klubov tehnike, od teh je bilo 57 klubov tehnike v tovarnah, rudnikih in podjetjih. Vseh krožkov je bilo 207 s 5801 člani. Od teh je bilo 2233 delavcev, 300 kmetov, 510 intelektualcev, 573 učencev ter ostalih. Najmočnejši in najštevilnejši so bili avtomoto-krožki, Teh je bilo 60. Najslabši pa krožki po značaju podjetja kot na primer: varilski krožek je bil samo eden, gradbena samo dva, novatorjev in racionalizatorjev tudi dva, strojnih 17 itd, Skozi tečaje, ki so jih organizirali klubi tehnike in društva, je šlo več tisoč delavcev in nameščencev, izmed katerih je opravilo predpisane izpite 4756 članov tehnike. Analiza zgoraj doseženih uspehov oziroma neuspehov nam pove, da nismo izkoristili vseh maksimalnih možnosti, da bi bili ti uspehi še večji. Na prvem mestu moramo omeniti sindikalne svete, ki kljub vsem danim navodilom niso te naloge vzeli dovolj resno. Da je tako, nam potrjuje statistika, ki nam kaže, da smo imeli ob zaključku leta 1948 samo pri 22 sindikalnih svetih referenta za ljudsko tehniko in samo pri 15 komisije. Sindikalne podružnice so bile prepuščene same sebi. Organiziranje klubov tehnike v tovarnah in podjetjih je bilo odvisno od iniciative samih članov sindikalne podružnice dotičnege podjetja. Tam, kjer so upravni odbor sindikalne podružnice kakor tudi uprave podjetij in tovarn razumele važnost, ki jo ima LT pri dviganju tehnične kulture, brez katere ne moremo graditi socializma ter premagovati vseh težav, ki nam jih povzročajo imperialistične države, kakor tudi države nove demokracije, so takoj pristopili k organiziranju klubov tehnike. Med prvimi, ki * Kulturno prosvetno delo v naši steklarni se lepo razvija. Imamo dramatsko skupino, ki bo na predvečer 1. maja uprizorila dramo Ivana Cankarja »Jakob Ruda«. Knjižnico sindikata bomo izpopolnili: naročili smo nove knjige. Šahovski . klub se tudi lepo uveljavlja v Rogaški Slatini, naša pihalna godba je pa znana daleč naokoli. Ekonomija steklarne v Pristavi je vzorno urejena. Novi ekonom je z zavestjo pristopil k delu in zagotovil, zlasti s pomočjo prostovoljnega dela naših de- Frae gotovo bodo ta tekmovanja vzbudila tudi zanimanje med delavci, ki še do danes niso imeli prilike udejstvovati se na tizkui-turnem področju. Organizaciji teh tekmovanj bodo morali okrajni telovadni odbori in telovadna društva posvetiti vse- pozornost. Omeniti je treba, da je giavna naloga telovadnih društev za dosego množičnosti v tekmovanjih, najtesnejšo sodelovanje s iiz-kulturnimi aktiv; in n množičnimi organizacijami Odpravili Da je troha mišljenje, da bo množičnost dosežena že s tem, če v društveni upravi sedi zastopnik sindikata. Razumljivo je da je takšno mišljenje zgrešeno. Tako enostavno ne pride do uspehov nobeno društvo. Potrebno- je. da člani društvene uprave stopijo v stike z vodilnimi funkcionarji sindikalnih podrržnio. Naloga telovadnih društev in fizkulturnih aktivov je s temi tekmovanji zajeti v fiz-kulturno življenje nove tisoče delavcev, predvsem delavsko mladino. Z množičnimi tekmovanji je treba seznaniti sleherni delovni kolektiv in mu dati možnosti, da se v fizkuituri razvedri in tudi tekmuje. Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik T. Seliškar. — Uredništvo (telefon 45-38) Miklošičeva cesta 22/11. — Uprava (telefon 49-70) Masarykova 14/11. v Ljubljani. — Izhaja vsak petek. — Mesečna naročnina din 12.—, — Štev, ček položnice 6-90603 9. — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. LJUDSKA TEHNIKA litimi in izboljšave Ljudske tehnike so že prihranili državi mnogo milijonov Delo steklarne Rogaška Slatina so pristopile k organiziranju klubov tehnike, so bile: Kemična tovarna v Hrastniku, Litostroj v Ljubljani, Tovarna avtomobilov v Mariboru, Tovarna tehtnic v Celju in druge. Ljudska tehnika je tista patriotska množična organizacija, ki mora ogromno prispevati, k dvigu tehnične kulture in spremeniti odnos do sredstev za proizvodnjo, ki jim olajšajo delo in dvigajo storilnost dela ter s tem življenjsko raven delovnega ljudstva Po sklepih I, kongresa Ljudske tehnike mora biti težišče našega dela organiziranje krožkov po specifičnosti podjetja oziroma tovarne, Naloga teh krožkov je, da poleg dviga tehnične kulture študira tudi proces proizvodnje, stremi, da se izboljša, da se dvigne proizvodnost, zniža polna lastna cena itd. Ne smemo prezreti krožkov novatorjev in racionalizatorjev Ti krožki imajo važno vlogo za uspešno delo novatorjev in racionalizatorjev. To j.e predvsem potrdilo delo krožka v Železarni Jesenice, kjer je krožek dosegel najboljše uspehe tako v pogledu izboljšav strojev za dvig storilnosti kakor tudi izboljšav za olajšanje fizičnega dela pri raznih fazah dela. Poleg teh izboljšav je bilo izdelanih več izumov 1 in lastnih konstrukcij, ki so dvignili asortiman, kakor tudi prihranili državi več sto milijonov dinarjev. Tem krožkom morajo sindikalne podružnice posvetiti več pozornosti kot do sedaj. Teden tehnike bo od 15. do 22. maja V tem odločujočem letu naše petletke pomeni »Teden tehnike« vseljudsko manifestacijo za približevanje tehnike ljudstvu in spoznavanje značaja tehnike kot sestavnega dela borbe za dvig tisočev novih kadrov, ki so obvladali tehniko v proizvodnji z nainovejšimi iznajdbami s področja znanosti in tehnike za čim hitrejšo izgradnjo socialistične domovine. »Teden tehnike« bo v času, ko delovni ljudje s svojo KP na čelu krepijo napore za izpolnitev nalog tretjega planskega leta, v Času rojstnega dneva maršala Tita, proslave 30 letnice dela naše Partije in sindikalnega gibanja. Za čim uspešnejšo izvedbo »Tedna tehnike« je treba, da se sind. organizacije povežejo z Okrajnimi odbori Ljudske tehnike, ter s pripravljalnimi odbori, ki bodo vodili vse priprave za »Teden tehnike«. Poskrbeti je treba, da se formirajo. pripravljalni odbori v tovarnah, podjetjih :n ustanovah za izvedbo vseh priprav in za čim večjo udeležbo članov sindikata v »Tednu tehnike«. V času organiziranja »Tedna tehnike« morajo sindikalne podružnice razvijati tekmovanje z obveznostmi v napredku tehnike: izdelovanju novih konstrukcij, popravljanju in čiščenju strojev in podobno, predvsem glede na specifičnost tovarn, podjetij in ustanov. Sindikalni sveti in sindikalne podružnice morajo v sodelovanju s kul-turno-proevetnimi referenti in komisijami, v okviru akcije »Tedna tehnike«, organizirati agitacijo in propagando ter e tem doseči, da se »Teden tehnike« popularizira in zajame vse naše delovne kolektive. V ta namen bodo dobili vsi sindikalni sveti še brošure »Navodila za izvedbo Tedna tehnike«. lavcev, da bo jeseni krompirja za našo delavsko nameščensko menzo, vse p°" trebne zelenjave in sočivja. Popis proizvodnih kapacitet je Pr' nas potekel v popolnem sodelovanju » sindikalno podružnico. Norme in vI?raJ sanja tarif rešujemo v naši tovarni popolnem sodelovanju sindikata in upr®" ve in na podlagi realne baze norm. Notranje plane naše tovarne vedno dosegamo, ker je zavest delavcev, zlas steklarjev, v borbi za dosego plana, n premagljiva. Zdravstvena služba za naše delavci je dobra. Imamo ambulanco v tovarn-kjer eno uro ordinira zdravnik tov. o Klepec. Seveda še manjka tega in onega, toda z delom se vse premaga. O. J- Ob zaključku kongresa pristašev miru Tisti, ki hočejo novo vojno, bodo naleteli na mogočne sile ljudskih množic, ki so sposobne zagotoviti mir