NAŠA ANKETA
Pionir ne postaneš vsak dan
Najbrž ga ni malčka iz prvega razreda osnovne šole, ki se ne bi te dni vsaj na tibem veselil Irenutka, ko si bo nadel pionirako čepico; ko bo iz cicibana postal pionir. Majhen zrelostni skok sicer, ki pa je za male učence, ki šcle ziogujejo pr\e pisane besede in plabo otipavajo vse zabtevnejli učni sislem, pravi življenjski mejnik.
V takšnem predprazničnem vzdušju smo se tokrat odpravili med učence prvega razreda OŠ Dolomitskega odreda v Polhovem Gradcu in z njimi pokramljali o nji-hovih občutkih, ki jih imajo neposredno pred včlikim dogodkora. Malčki so bili sprva nekam plahi in obotavlji-vi, zato pa je bilo tisto, kar so nam povedali toliko bolj zgovorno, zanimivo.
Jure Hribernik: »Kar težko že čakam, da bom sprejet med pionirje. Rad bi nmiet že imel modro iepico in rdečo mto. Menda bomo dobili tudi pionircko izkaznico. Pa knjigo. Brati za zdaj sicer Se ne znam, zato pa toliko raje gledam slike. Berem lc velike tiskane črke. Sprejema pa sc veselim tudi zato, ker bomo tedaj prvič nastopili z lutkami in peli na odm«
Matej Tmovec: »Ne spomnim se, kdaj sem prviC slišal za sprejem v pionirsko organizacijo, mislim pa, da so nam to povedali šele vieraj. Seveda se sprejema zelo veselim. Kako ludi ne, ko pa
bomo tedaj menda dobili tudi bombone. In knjigo. Z mano bo sprejet med pionirje tudi prijatelj Peter, ki je prav tako iz Polhove-ga Gradca.«
KaUrina Tomuec: »Priiakujcm, da bom kmalu narisala v bclcž-ko doseti srtek, s firaer bora lahko vstopila med pionirje. Vsaj tako nam je dejala tovarišica. Na proslavi pa bomo ludi naslopaU z lutkami in zapeli pesmico »Ringa hnga raja«. Sama namreč pojera v otroškem pevskem zboru, ki ga vodi tovariSica Založnik. Nasploh sem vesela, da bom prvii naslopila na odm.«
Khstjio Luaik: »Tudi jaz sem zelo vesel, da bom sprejei raed pionirje, to pa zato, ker bomo tedaj dobil titovko, rdeto ruto in značko. TovariJica nam je ie pokazala te re6. Eno tako kapo imam že doma, ki mi jo je dal Cujev Tone. Tudi zvezdo sem že dal gori. To pa mi je dal Labnov Stane, ki jo je pnnesel od vojakov.«
Klemcn Traorec: »Najbolj bom vesel, ie bomo ob sprejemu dobili borabonc. Titovko pa sem do zdaj te imel enkrat na glavi in to, ko mi joje dal nek sorodnik iz Ljubljane. Vesel pa bom tudi, ko se bom naučil brati. Do zdaj mi je uspelo prebrati le eno stran v Cidbanu, ki nam je narodla lovariSica, da se je naufimo. No, pa k nekaj bi rad povedal: kar ustrašil sem se, ko so me poklicali na la pomenek; sem mislil, da me že išče policija...«
BRANKO VRHOVEC