200. itevflKn. Danainja Stevilka stane 2 Din. > uaiimu y neđeiio 3. septembra uzi Leto LU. Iikaja vsak dma hp«UMi tevMail Mtoll« U prasalk*. IHMraN s do 9 petit vrst * I D, od 10—15 petit vist a 1 D 50 p, veQI lastratf petit vrsta 2 D; notice, poslano, lijave, rektaat, preklld petlt vnta 3 D; poroke, uroke veli kost 15 vrst 30 D; ieafttae ponudbc beseda 75 u. Popust le pri naročitih od U objar aaprej. — In&eratal davek poaabcj. Vprašaajem glede inscntov ruij te prtio 11 znamka aa odgovor. Upravntttvo „Slov- Naroda" ia Jtmr*4n* tiskara«" Kultova nUea *L S, pritlitno. — TaUloa M. 304. lrtial*tw .ll#v. ■**•*•" luRtta altoa «t i, L aaastropl« TtUfO« Mtt. 14. »tati sprafaaM 1« padalaaaa i« aa4*cta* Imfeovaa* «aar a#if ptaov •• m vrsCa. ~OT MT Posameine itevilke: "•■ v Jugoslaviji navada« dal 73 par, nadalia 1 O v Inozemstvu navadaa dal 1 D, nadalia 1*25 O Poitnl*« platana w gotovini. „Sl»*»aakl Narod" valja v fcjmbllial In po posti i V JagoslaTifl: V laomesaatrai celoletno naprej plačan . D 120*— celoletno......D 216*— polletno........60*— polletno......0 108'^ 3 mescčno.......30"— 3 raesečno • • , # . • 54*— 1 ...... , IO*- 1 ........1S-— Pri morebitnem poviSanju se ima daljša naročnlna dopUtati. Nov! naročniki naj poSJjejo v prvi* naroćnino vedno %jZ3?~ po nakaznicl Na -amo pismena naročila brez poslatve denaria se ne moremo ozlrati. FRAN BONACr Misli h želie slofenslega hUjčda ol D. Mašini letain. Otvorili smo II. ljubljanski vele-sejem. Številna, rekli bi skoro korporativna udeležba jugoslovenskc industrije priča, da se le-ta zaveda da-lekoscžnega pomena te gospodarske prireditve. To pravilno razumevanje je tembolj razveseljivo, ker si mar-sikdo izmed nas z udeležbo ni nalo-žil malena bremena in tuđi ne bo me**! vedno računati z neposrednim materijelnim dobičkom. Mlada fndu-strtja pa potrebuje za svoj solidni r?7v.ij poleg vztrajnega dela ter po-trpežljivosti, mnogo zaupania in pri-iožn >itl, da pokaže čim najširšemu krogm Interesentov, kaj premore. K tenri cilju pa vede najbližja pot preko elesejmov. Kakor kažejo vsa zna enja, bo letošnji obisk sejma huv ega visoko nadkrilil. Od povsod se )»■ omadijo prijave in iz vseh mest in čin države prihajajo obvestila o fispovedanih obiskih trgovcev in drv: h kupčev, Sloves slovenske solidno s ti in sposobnosti zopet trium-ffra in na nas samih je, da sra ne samo ohranimo, iemveč Še čim naj-bo1? itrdimo. °o prevratu se je zaSela slovenska Industrija zelo lepo razvijati. ?a!, 5a ntejme ta hitri porast marsl-kor zavesti do mnenja, da je naši ire.v triji postlano z rožicami. Nepo-.nia ilec razmer, ki sodi le bolj po zunrnjosti, vidi povsod paČ zgnćhe novih tovam in blesteče napise tvrdne. Ako M pa pogrledal za kulise, £ii vide!, koliko skrbi In truda, ne-TiVinnljivc vztrajnosti ter potrpežlji-vnsti je treba tuđi pri nas, 'da se vodi ?V r»a novo ustanovi podjetje. Res Je, ca «0 bili z našo osvoboditvijo Industriji podani vsi pokoji za uhođen rarv oj. Zaliho? so le prekmalu na-sto-o le težkoče zbog ncurejeneea že-ierrj ?5kega prometa, otežkočenesra dariiskeea postopka In nestabilnosti na*tga denarja. Tem reprilikam so se pridružile §e driiK'e. Vedno večj! izdatki Z9. vse rnoeroče pristojbine, zavarovalnlnc, premije, ležarino, obresti, vzdr^eva-ii?r obrata obte^ujejo do skrajnostl (>u«?»ct rndustrijelnih podjetij in draže irđeVke. Dokler se vrednosf blajra zbog slahe valute veča. si producent lahko pcinaga in prevali ie Izdatke več at} r'-»nj na kozumenta. Kakor hitro pa se bodo cene ustavile, bo treba Ičo-renUe remedure in revizije riede r?*r 5lkake nove, prenagljene na- Računati bo treba zopet na pare in pridobitveni krogi bodo morali kategorično zahtevati, da se jim pri-hranijo vsi neupravičeni izdatki, za katere naj bo od govoren le oni, ki jih je sam zakrivil. Kako priđe industrijec ali trgovce do tega, da mora plaćati ležarino v zlatu ali visoko stojnino, če ob-leži blago brez njegove krivde na carini, odnosno vagon na progi, le absolutno neumljivo. Čestokrat gre radi prenagljenih nepremišljenih odredb pri uvozu iz inozemstva ćelo premoženje popol-noma po nepotrebnem v nič, Skrajni čas je že, da se uredi poslovanje pri carlnarnicah in da se napravi konec šikanam, ki imajo svoj izvor zvečine le v preveč dobesednem tolmačenju tozadevnih predpisov. Zahtevati moramo, da se ustanove pri deleiracijah pohiomočni carinski inspektorati, da ne bo treba potovati vsaki najmanji pritožbi v Beograd, s Cimer se rekurentti pro-vzročajo le novi občutni, čestokrat eksistenco ogrožajoči stroški na le-žarini in raznih drugih pristojMnah. Nujno potrebno bi bilo. da se krelrajo v pokrajinah carinski blrofl, kl bi bili pooblaŠčeni odločevati o tarifiranju In bi dajall — ker je cari-narnicam baje to po prednlsu zabranjeno — strankam neobhodno po-trebre Informacije. Železnlsici promet ta rakrana našeea gospodarstva n»i bi se. ako to ne ppre dructiČe, uredll s pomolio inozemsklh' strokovnjakov. prevzetlh od nam prijaznih dr^av. Na vsak način Je tiid? treba urediti tarifne postavke. Podonavska ruta ne sme biti v kvar In propast slovenske industrije, ki je s svojimi fzdelki v vHIVi rre-ri navezana na vzhodna tržlSča naSe države. Sretni M bili, da dosežemo vsaj skromno zboH^anje fn k*r fe ^t^vno, stabilnost na^e valute. Pr^fiftH porast denaria po zsrledu £e*ke krone bi nas spravfi \r, de^ja pod \tf\r> fn H Ml ka ta strofa len. Ove tretflne nn^e mlade Indi^striie hl f>?H nriiČeni in hrerposelnost M zavladala. S s*«^f!i-zacljo pa hi iuć\ na .Ih! treie prf^li v redne razmere. Cene vseh ?fvl.ieti-«:k?h potreMčfn hl se vst^llie fn ne-hala hl končno večna crnnfa nsvrpor. ^eveda bi morala država *^m?» prednjačiti % dohrim 7v\tdr\m. ftffall smo o ?tev?lr?lh odredhah In Vo^^klh nrotl dr?»f»1n?i. pravkar p? t»*dl hita- mo, da se je davek na petrolej zopet povišal, da monopolna direkcija ugo-tavlja slabo letino tobaka in s tem utemeljuje zopetni povišek tobačnih izdelkov. Za tem bodo prišle na vrsto seveda vžigalice, petrolej, sol, itd. Ker bo država pač primorana v naj-krajšem času kaj storiti za najbed-neise med bednimi, za svoje lastne name^čence in jim zvišnti plače, po-seg-ia bo zopet po starem neprimer-nem sredstvu, ki poveća draerinjo, namreč po zvi^anju pristojbin trošarine, poštnih in zelezni?kih tarifov, namesto da bi že enkrat enakomerno porazdelila davčna bremena In zlasti izrabila davčno agrarno moč vlzvest-nih bogatih pokrajinah. Cas bi bii, da se napravi konec tem neprilikam, ki na žalost dobregra državljana izpodkopujejo ugled javne uprave. Iskreno pozdravljamo pred-log generalnega ravnatelja srbske banke Z. Velisavljevića. da se kreira stalna komisija, sestavljena iz praktičnih ir^spndarskih in finančnih kro-gov, ki hi se morala baviti s proiiče-vanjem in reševnnjem našega valut-nejra in .erespodarskega problema. Industrija bi bila srečna, če bi se pojavilo zbolišanje sedanjih ne-prfl'k in če bi mogla energije, ki jih prilsljena troši v brezp!ndne svrhe, posvečati svoji teoretični in praktični vzpopolnitvi. VI. meclzavezni^ki invalidski konores. Na povabilo naš« države, ki ga je bil v Pariz poncsel narodni posla-nec c. Rad. Asratonović, je stalni medzavezniški komitć za pretičeva-nje invalidske Ka vprašanja v Parizu sklenll, da se bo VI. medzavezniški invalidski kongres (VI. confćrence interalliće pour le etude des questi-ons Interessants les invalide«; de la iruerre) letos vršil na naSiH tleh. Kongres bo dne 10. septembra otvor-jen v Ljubljani, nadaljeval se bo dne 13. In 14. septembra v Zajebu, a zaključi se ćne \6., 17. in 1& septembra v Beogradu. Ministrstvo za socijalno politiko je posebnemn odboru poverilo nalo-KO, da se ukrene vse, kar ie potrebno, da se pripravi in odvrSI ta kon-! eres. Pri pokrajinskih upravan v | Ljubljani in v Zagrebu poslujeta v ta namen posebna krajevna odbora. P^ren službenih deleeatov za-vezni§kih držav in poročevatcev bodo smeli n% koneresu rovoriti tvdi zastopnfki invalidskih udnifenj. Kot pnslti^«1ci se bodo smeli kongresa ?idple?!ti V5f, ki se zanimajo za invalidsko vprašanje, ako so se do dne 1. septembra t. I. prijavili pri odboru za prireievanle VI. medz^vezni^kesfa invaTM«;kecra kongresa v Beogradu. Nekateri odposlanci zave^ni?£kih drzav pridefo v Ljubijano v soboto dne 0. septembra t. 1. zvečer, ostali oDstie pa, okoli fiO po ^teviln. zt^st? Fr^nro^J. ReiHjci. Lnksembur^anl In UaHipn*. ki se snldejn isti Han v Trstti. dospo k nnm v np^eljo Hne 10 septembra dopn^ne. Po skimnem obedti v k«»rimski dvorani bo oh pol treh nnnoldne knn^res otvorjen v v velMd dvnrarii hotela »TTnf^n«. Zve-?er tsteca dne priredi postom ^^sp. p'-V'-i^neki n?>rr»esrn?k Tvan f*r?^ar ob osmih zvečer svečanosten rout s koncertom. Ponedeljck 11. septembra je določen zato. da si o^ledajo prostje znamenitosti Ljubljane in naš velesemeni. Na to se odpeljejo okoli \3. s posebnim vlakom na Bled, od koder se povrnejo v Ljubljano v to-rek dne 12. septembra, da bodo ob štirih popoldne nadaljevali svojo pot v Zagreb. Medzavezniški invalidski Ičon-^resi se pečajo s strokovnimi nalo-rami, k? se tičejo vseh zavezniških držav. 01a\mI poročevalec o temi »Osebna vojna odškodnina in invalidsko vprašanje«. ki priđe na tem kon-sresti prvikrat na razgovor, bo narodni posfanec gr. Rad. Asratono-v i ć\ predsedrik nn^e delecracne v stalnem medT^vezni^kem komiteju 7a preTtčevanje invalidskecra \TJra5a-nja v Parizu. *O staniu invalidske^ra vprašanja v raznfh zavezniških zem-'iah« bo poročai «:. Jacaues T e ti t s c h. predsednik stalnecra riedzavemiškesra komitefa za pre- "čevanje invalfdskeea \Tra5anja v Parizu, ^n brzi pomoći tuberkuloznim invalidom« bo prednval rt. Pio Fn^. profesor medicfrske fakvltete v Turinn. Kot rrlavna poročevnlca ^ostn fimeirata ??e delegat belonjske vlade odvetnik Tie<, a <^nt«-f r^^r»Ti*er^» ^^?»strnp1jenje s pli- , NaglaŠati moramo, da nastopi kot porcčevalcc na VI. medzavesni-škcui invalidskem kongresu ttidi ljubljanski kirunr - ortoped gosp. dr. f'ran Mina f. ki je ob pomoći beo-gradskega pripravijalneifa odbora za kongres izdal 142 strani in okoli 60 ! klisejev obsezajočo knjigo, ki ji je I naslov: Z^odovina in tehnika umetne ; lcsene proteze za spodnjo okončino | (Histoire et techniqtie de la proth^se ; en bois ću membre inferieur-Historv ; and technie of the artificinl wooden limb for the leg). Knjiga, ki je leno | opremljena, bo gotovo vzbujala pozornost groš tov, ker je spisana v slo-venskem jeziku, a fma v dodatku kratke posnetke v iraucoSčini in an-sle^čini. V prvih naših mednarodnih gn-stih, ki bodo od 10. do 12. septembra kot službeni zastopniki zavezniških držav na slovenskih tleh, moramo vzbuditi prepričanje. da smo majhen, a kulturen narod, kl si resno priza-deva, da bi postal eriakovreden sreč-nim večjim nacijam. ki odloc*ijejo o bodoenosti srednje Evrope. Raz tn|-skoprometno stalisČe boda morali vsi krogi storitf vse, Kar je le mo^o-če. Čujemo, da izdaja nas*a ttijsKo-prometna zveza za ta Kongres ličen album o na?>i zemlji, ki bo po zaslnsjf 7n?neera strok^tijaka g;. o'đvetnfka5 Valentina Krisperja Iz Ljubljane tako sestavljen in opremljen, 'da bo za neko vrsto Tet rečeno rudi to. Ilkf vrzel zevajoče propagandna vpra-šr»nfe. TTPOnP*F«2KA STAVKA V GRADCU. — Gradec. 2. sept, (Izv.) ? be!r?:^kci *.t»-iaka - narednika in stražo. Kčo ]\h je ustrelil. se ni mo^lo do^lej dognati. Oh-lastf fo arctimle sedeni siiTrl.'ivih oscl). REKON^TPITVCIJA ^^^VOgLOVA-SKliOA KABINETA. — Pra*:a, 1. sept. (l.^v.) Mačeir?kl knalicijskili strnnk so m7cli sejo, v ka-fori s^> razpravlinM o rcfconstrukciii ka-hir»eta. V osprediii k^rfhinncii stoji vo-d'*a acrrarne strnnkc Švehla. vcndnr pa ni računati s tem. da bi se rekon^f-nk-cVa izvr?!1a žc sodaj. ?edanja vlada bo še gotovo nn krmilu oh sestankti "^ro-dnegra <;hroma?dsnia. ki pa bo f-ktlcano na zascdnn'e zc v rnikrpisom ča^u. o. S;fTST: PoSitniški film (Konec.) 9. . V »Kammerspiele« se ie baš pri-čela poletna sezona. Ciklus enode-jank ob sedmih zvečer. Vročlna. V vseh enodejankah se mnosro slačifo. Dame. Vse jako oknsno, sam cefir-batist, svilene nojravice, odlične postave in gospodom lahko postane od vse fra te^a vroče . . . Siccr pa ... uaari . . . koliko je že ura . . . Ob desetih zvečer. »Hn Abenteuer in Ma-roceo . . .« Vročlna, vročlna . .. Afrika ... sicer pa ... uaah. Pole* mene sedf ^osood. katereara moje zeha-m'e rarruirja. Ne reče slcer nlčesar. Amn-k pogledi. Pogleceedl! . . . 10. wt>e^i^rnrhilhne« !*ra ^e ćelo n^letie »Wrrwnlfa« — Volkodt*ka. In vso pomlađ. In vso zimo. Brez konca. Volkodlak Ima zanimfvejra avtorja. Ancrelo Carta. Spanec alt neka i p^dohne^a. .Te bil zdravnlk n*. neki fadjfi. Tla priđe Nemka pnpot-nfea, lfteratinia ttd. Tn Ancelo jf! ra-noa, da pf*e d^me. katere ni ^^ nffi-če vnrfroril. Nftf »tat. $p\nh n\h*<* ve ve, V^k^nera mo*a prevaga l^dfa. Tn Ne^rtka- nrosf, Ha 1^ da 5rvoia defn, f^a ffh nre^ita. Tn notem r*rcvrr1* Wrrwr>|fa. Tn v ^rrlinn ^e p^i np/J? vprlrori. 7 t^nen^m. Ćelo r v^1?V»»n ti*rn>*inm. ^H i»tiM?Trt. prf V^tfici. Tn Anketo C*n* nr>st*ne nekako £ez noč rn^n in \*kan avtor. Tn -*Werwoif« fe res Jfohra Iro-m+A\i* — mr\rd* etfo holj satira An-^efo r*na jo Imenuje — erotično komedijo. V^kie prf neki vofrnafnif v Pr-reneltn se zj»T>«va ve?Ma '4rtt9h* % «nfrffirmom. Tmafn fttiff rnamenf^r^l ^VttTtf^f^ fn ti* nri^ara *T"H^ T>nn r"*nt*. T«tf ve^^r na nan?»^e ne^^o **ve hrhUi Vrr»ef?H fr ^n«e^ve vs?kc!p-rir»^ff, ^r>r-iv n^t^m -^•■Pir^oor^ f1?\m- *??»?■ #r^~r-1-*\y dovtfpOV. 1 I. Zupančič: i Tomsk. Življenja v fnestu ni, vse fe ' mrt\ro. Krvarne so zaprte, trgovine i razbite in oronane, po trgu blodijo la-i ^ni psi in iščejo kosti, ki so s"e nstale cd KoUrkovcra režima. Kot sence se vla?ijo po cestah iz uradov sovjetski nradn?ki. lačni in raztr?ani, priklenjetri J k svojim mizam, prredo iz tovarne de-j K-n-ci. obrazi izmučeni, v očeh obup. Tn vsi molče, ker apostoli svobode so oznanili svobodo srovora. Le semintjđ s<5 s^isi poluzveneča krepka niska kletcv. Ve5er. Lfudje drvc v efrfrtts'. Na' obruzin se iim pozna, Ćtt vričakujefa nrknj posebnejra. Nastopala dva prf-liubljena klowna Čl^lk In Leon«. \1soRo k strehi je prtpet rdeč tron. K tlom |e snu^^ena vrvena lesMca. Nastopafa' Či?!k hi Leons. prvi oblečen ves ▼ rde-če, drtuti v belo. Slcočfla s+a si v Tastf* 7aM se je neusmib'cni oretep. ČiSrflć je podrl Leonsa, stopH mtt f<* ra vrat ?a pa" se it f^matrtif, pedrl Ct?ffa i« jra ne-tismilierio nbdelitje s pestml. ČiŽJIf nle-za po vn^enf Icstvici, oči je uprl v rđečf tron in pleza. Leons ga je zgrm6il z$ Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« dne 3. septembra t*2Z Stev. 200. Avstrijski vtisi. Podrožčica, ne, danes samo še: Rosenbach. Slovenski napisi na vseh koroških progah so pobeljeni, tako da ima mednarodni potnik, ki se vozi v udobnem Tauern-Expressu v hol-Iandskih Pulmann - vagonih Trieste-Amsterdam za karavanskim predo-rom vtis, da je že v Nemčiji. Postaja v Podrožčici je tako strašno zane-marjena in umazana, da sem imel vtis, da od odnoda naših čet ni bila več pomedena. Sicer pa je to izjema, 'drugi avstrijski kolodvori so precej snažni. Zadnjič sem videl Podrožči-ico, ko je ljubljanska mladina napravila šolski izlet v naš Korotan. Ta-krat je bilo vse veselo, vse v troboj-nicah, v cvetju, čulo se je petje in vriskan je, pozdravi... Danes vsega tega ni več. Rdečelasi zakrpani avstrijski železničarji leno postopajo po postaji in se menijo v svojem trrgraJočem narečjit Prvi kolodvor v 'Avstriji In že se vidi, kaj je v tej državi slabega: tele trope brezdelnih železničarjev, uradnikov in delavcev pohajkuje, poseda po postaji, po tirih, na pero-flu ... Preveč uradnikov! In ne upa-jo se jih odpustiti, če ne grozi takoj splošna stavka. In pri višjih mestih je isto: dunajski listi so poročali, da je v železniškem ministrstvu na Du-naju letos pet sekcijskih načelnikov več kot za časa prevrata, ko je imela 'Avstrija desetkrat več železnic kot 'danes. Vsak peti prebivalec Avstrije ie državni uradnik!... PlaČanI so zadostno, delati ni treba, ker jih je preveč in tako so ti ljudje preskrb-ljenl. Država tiska dan In noč ban-kovce, da jih izplačuje in se tako sama sebe uničuje... To je ena stran takozvanega avstrijskega problema. Ob Vrbskem jezeru je vse pre-napolnjeno, ne dobiŠ niti postelje za eno noč. Prebivale! služijo kolosalne vsote. PrejŠnji teden sta bili dve mednarodni dirki motornih ladij. Če primerjamo s tem ona poletja, ko je bil Korotan pred plebiscitom pod na5o vlado, kaka razlika! Za hijski promet takrat nismo prav ničesar storili v inozemstvu, zakai to, da smo po vseh va*kih kolodvorih v Sloveniji izobeslli plakat »Koroška Slovenija«, se vendar ne srne imenovati reklama za tujski promet. Sicer pa Se danes dela ista napaka: reklame iza Bled in Bohinj vise povsod, samo tam ne, kjer bi jih bilo treba objaviti, namreč v inozemstvu. Nemška propaganda pred plebiscitom se je izborno poshiževala đejsrva, da za Časa na§e vlade v Korotanu nf bilo tuj-skejra prometa. Tn Imela je prav. Danes so vsaj potamni Korošci, če Brusače ne, vsaj financijalno zadovoljni, saj jim Izborno organizirani 'avstrijski tni?ki promef daje dober zaslužek. Tako se polasoma o'dkriva greh za grehom, ki gra je zakrivila nezmožnost gotovih naših krogov pri plebiscitu. Pa pustimo temne spomine. Br-zovlak nas odvede od Podrožčice za smešno ceno 1.50 din za II. razred Ho Beljaka. Beljak je danes preplavljen od Italijanov in radi teera silno 'drag. Lahi se mnogokrat vedo ne-sramno in tuđi tu kažejo svojo takozvano »latinsko kulturo«. Po noči tu-lljo in kriče po cestah, policija si ne upa reci besedice, v hotelu so ob iđveh ponoči zviždali na ves glas la-5ko himno, češ gostje naj slišijo, da $mo mi kulturneži tu... Da je vojna avstrijsko prebival-fetvo silno demoralizirala, človeR lahko pri vsaki priliki opazuje. Da pa ne bo kdo mislil, da sem pristran-ški opazovalec, Kocem citirati iz podllstka dunajskega »Morgen«-a od flne 28. avgusta t. 1. te-le stavke: >Korošci: prijazno ljudstvo, ki pa rnenda ni iznaŠlo dela. če se bli- ža praznik, se neha delo ie prcJSnJl dan opoldne. Lekarna v Millstadtu je samo tri ure na dan odprta, pošta tuđi ne mnogo dalje, brlvec preneha z delom ob pol šestih zvečer, in ljudje trdijo, da se Korošci samo zato tako zelo ogrevajo za priklo-pitev k Nemčiji, ker mislijo, da bodo smeli ves dan gledati, kako Nemci delajo. Sicer pa bo baje v kratkem sklenil koroški deželni zbor štiriin-dvajsetumo opoldansko pavzo...« Koliko resnice tiči za temi humorističnim! izvajanji! Sicer pa ta Ijubezen do brezdelja šega tuđi daleč k nam. Ce primerjamo, koliko časa so obrti in trgovine odprte pri nas ali pa v Nemčiji in Franciji, in kako skrbno, s kakim veseljem se dela tam in pri nas! Kakšna razlika! Ce človek mnogo potuje, ima priliko mnogo primerjati — in kritizirati. Mnenja sem, da bi naš denar, ako bi Jugosloveni tako pridno delali in urejevali svoje razmere kot Ceho-slovaki ali Francozi, danes gotovo ne imel manjše vrednosti kot češko-slovaška krona. Demoraliziranost Avstrijcev pa se kaže tuđi v cenah. In tu naj zopet govori Avstrijec: dunajski »Neues 8 Uhr-Blatt« pravi dne ?9. avgusta v članku »Die systemlose Teuerung«, da nastavljajo trgovci cene, kakor se jim poljubi. Blago iste vrste in kakovosti stane v eni prodajaln! 100 ali pa tuđi 200 odstotkov več kakor pri sosedu. Tako se kaže nesposobnost tega naroda na raznih poljih in ne verja-mem, da jim bodo internacijonalna posojila kaj pomagala. Ni res, kar trdijo avstrijski listi, da je Avstrija torzo, telo, ki so mu odsekali ude, tako, da ne more živeti. Vzroki, za-kaj ne bo nikdar mogla živeti, se da-jo tako lepo povedati z avstrijskimi izrazi: Bureaukratismus, Amtschim-mel Schlamperei, Gemiitlichkeit... Pred vojno so morale vse ne-nemške province rediti ta »Herren-volk« in Ie tako je šio naprej. Danes je navezano na samega sebe In last-no delo in je v kratkem času pokazalo, da je nezmožno delati in tako živeti. In kako malo se Je sprernenilo mišljenje tega ljudstva! Vse še visi na stari dinastiji in na lepih prošlih časih! Na primer v Hofgasteinu sem videl v jedilnici neke vile velike portrete cesarja Frana Jožefa in cesa-rice Elizabete — Pension Habsburg še vedno ni spremenila svojega imena itd. itd. Ljudje pa so tako kratke pameti, da ne pomislijo, da so prav Habsburžani prvi in edini vzrok vse nesreče, ki jih je zadela. Kar se tiče cen v Avstriji, lahlčo mirno rečem, da so sicer tu in tam manjše kot pri nas, toda prav tako pretirane. Ljudstvo izžemajo, da je naravnnst neverjetno. Tn ravno s tem se uničuje najbolj njih valnta, ker se tako rabi vedno več bankov<~ev. B-k. Pismo iz iBifafthfi B u e r E r 1 e, 27. VIII. PoroČam, da se je danes tukaj v Buer na VVestfalskcm ustanovilo »Ju-goslovensko delavsko društvo«. To društvo je že osmo te vrste. Ako se pomisli, da je prvo tako društvo bilo ustanovljeno preteklo leto 4. septembra, je to n a p r e d e k. Prvo jugoslovensko društvo Je bilo ustanovljeno v Buer - Hasselu, kakor že gori omenjeno, 4. septembra 1921. Ono šteje sedaj 126 Članov. Drugo dru-Stvo je bilo osnovano v novembru 1921 v Selm - Beifangu, tretie v Meerbecku, četrto v Šterkradu, peto v Lindfortu, šesto v Kecklinghousenu, sedmo v Dfls-bur^u in osmo tu v Bueru. noge, vleče, vleče, pa ga je potegnil na tta. Pretep se je začel z novo silo. Leons pleza po vrveni lestvici, na obrazu je zacrtano hrepenenje po tronu, Cižik ga je ujel za noge, potegnil in podrl na tla. Zopet pretep. Na areno je stopil elegantno oblečen mladenič-žid. Pogledal je rdečega in belega klowna, ki sta trdila drug drugemu s pestnfi, da imata oba enako pravico do trona, ironično se je posmejal, pokimal z glavo in se vzpel po vrveni lestvici na rdečl tron. VsedcI se je nanj. Rdečl in beli klown pa se neusmiljeno pretepata dalje. Nazadnje je beli klown dvignU oči, pa je široko odprl usta. »Stoj, stoj, Cižik! Zakaj pa se ml* dva pravzaprav pretepava?« Cižik ga začuđeno gleda. »Olej'ga no cepca, za tron ven'darN >Odpri široko oči in flej, tron je 2« zaveden!« Cižik je dvicmfl o?i. Široko Je odori usta, poprnskal se je za vratom, pa ni več tepel Leonsa. • * i Cižik sfojf sredi arene In tiho po|e: W je car, bll Je kruh, etr]* nL kruh« ni. Prihaja Leons. Pod pazduho poleno, na hrbtu ogromno vrečo. Čižik ga ogledu je od vseh strani. »Odkod pa ti, prijatelj?« »Odkod, odkod, zima je, po drva sem hodil v sovjetski urad, ki se zdaj peča s statistiko vseh dreves naših sibirskih pragozdov.« »Kje pa !ma$ drva?« »Kje, kje, kaj to nišo drva!« Vleče izpod pazduho poleno in ga pokaže Cižik u. »Kaj pa noslS v vreQ na hrfctti?« »To, prijatelj, so pa revolucije, ld sem jih đobil v tiradu, da lahko vzt- mem iz skladiSča poleno.« • • • Leons stoji Rredi arert« In tino poje: nlkdo nas ne bo zdaj veC re^\ ni bog, nJ cnr, niti junak, mi borno Ie teđaj svobođn*. čp vmli k nam se bo Kotč*V fmoffv bolf^evi^f »"tfrnaciona-le). Na pr^tfb se p1*r1 Č^?V. *P*t P^t, Čr hi ft vp^et. kje setti zdaj bil!« Prst Je položi 1 na usta in bo-ječe te ogleđnje. Nas Slovencev Je tu v VVestfaliji In Porenju Čez 30.000. Močno raztrese-ni smo po vseh krajih. Živa duša se ni brigala pred vojno za nas. Pač so se naši rojaki zbirali tu in družili v cer-kvena, takoimenovana društva Sv. Barbare, toda ker so vodje teh organizacij po največ Nemci (duhovniki), se na narodnost ni polagalo več pozornosti kot na vero. Sicer on»m, katrri so bili v teh društvih, ni manjkalo duine paše, kakor pravijo, vendar pa so Sf domovini vedno bolj odtuievall. Nasledki so se šcle sedai pokazali, ko se je vrnila ona procesija iz domovine, ki je bila v mesecu juniju t L tam doli počastit knezoškofa dr. Jegliča. Splošno se že v teh cerkve-nih dru5tvih danes tu ruje proti naši rrladi državi In to brez pomisleka, da se s tem grdi lastno domovino tujcu pred očmi. Jeli $mo ustanavljati jugoslovenska društva, kakor že rečeno, ob letu. Vzrok je bil, da je pri cerkvenih dru-Stvih komai kakih 4—5.000 rojakov, drugi pa so neorganizirani Sedaj je na-ia dolžnost, la nastupimo proti takemu početju, dasi lismo teh društev poklicali v življenje, v borbene namene. Povdar-jamo. da nismo, kakor »Slovence« trdl, sovražni cerkvenim društvom, marveć popoinoma neutralna« demokratska organizacija. V nedcljo dne 3. sept. bodo v Buer ustanovili svezo teh »Jugoslovenskin društev« in bo središče Buer. O tem ln več pa vani bom poročal ustmeno, ko pridem prihodnii teden v Ljubljano prosit Vas in druge rodoljube pomoCi ln nasvetov. Omenjam še, da sem s pomočjo ne-kega nadarjenega nemškega pesnika prevedel na nemSkl jezik AŠkerČeve pesmi: »Ponoćna potnicac, ^Mutec Osoiski«, »Tri ptice«; ter Prešernov ^Krst pri Savici«. Pripravljam slovensko antologijo v nemškem jeziku. Pa tuđi v tem ustmeno. Prosil Vas bom prizanesljive, a pravične kritike. P. B. Resite uradniško vprašanje! VpraŠanje državnih nameščencev sili zopet na površje, ker se enostavno ne da več odložitt z dnevnega reda. Po-poln zlom materijalnega tn socijalnega položaja tega stanu pričenja kazati dalekosežne konsekvence, ki so za državo bolj opasnega značaja kot drugi strahovi, katerim se posveča toliko paznosti in toliko dela. Objektivno lahko trdlmo, da se na vodilnem mestu v naši državi do sedaj 5c nišo resno bavili s tem vpra-Šanjem. Kar se je storilo, je bilo delo posamnih mož, ki so z največjim naporom dosegli uspehe, ki v bistvn položaja nišo nič spremenili. Večina zastop-nikov naSe države ni imela, oziroma ni kazala razumcvanja, niti volje objektivno reSlti to vpraSanje, dasi bi moral vsak lajik razutneti. da je moderna in po napredku stremeČa državna uprava nemogoča brez samozavestnega in po-štenega uradniStva. Tako smo doživeli da Že pričenja padati morala, delazmoŽ-nost in ugled državnih nameščencev. Beg najboljših moči iz državnih služb je na dnevnem redu; kdor se Ie more, se orijentira drugod. ker je v to prisiljen v najglobljem pomenu besede. Poleg popolne materijalne bede postaja današnji državni nastavljenec tuđi Čedalje bolj slepo orodje dnevne politike. Gelde materijalne bede nam števll-ke izpred vojne in sedanie dobe kažejo nastalo nazadovanje v naravnost obup-ni jasnosti. Državni nameščenec, ki je imel pred vojno 300 K mesečnih dohod-kov, ima danes 4000 K, Draginja je narasla na povprečno osemdesetkratno predvojno stanje. Državni nameščenec, ki je imel pred vojno 300 K, bi moral imeti danes 24.000 K prejemkov, v res-nici pa ima eno Šestino. Kdor grozote te Stevilke ne občuti na svoji koži, ta je ne more razumeti. Na Žalost je ne razume pri nas široka jugoslovenska javnost z večino zastopnikov celokupnega naroda vred. Glede materijalnega položaja so vsi ukrepl, ki so se prakticirali doslej z neznatnim poviŠanjem mesečnih prejemkov brez vsakega pomena. ker so paralizirani vedno z rastočo draginjo. ki daleko presega vse povi-ške, tako da nišo prejemki napram dra-ginji vzlic povi§anjem v nobenem raz-merju. Gospodarska politika naše države je v Jasnem namenu dvlgala cene vsem agrarnim produktom in s tem ne-obhodno povzročila draginjo v državi in tako naprtila državi sami neznosna bremena. Danes se je uvidelo, da je bila ta politika napačna, da ni koristila širokim narodnim masam. Žalibog se Je kompllciral naš gospodarski in deloma politični položaj do take mere, da bo treba težkih operadj, da dosežemo delno ozdravljenje. Vzlic temu, da se je dra-ginja namenoma povzročila, se za ob-stoj državnega name§Čenca ni storilo skoro ničesar. To neverjetno lahkoml-selnost ki kaže malo državniškega smisla večine zastopnikov našega naroda, »Kje pa si vendar bil, povej no!« »Bil sem tam, kjer ni nobenega Rusa.« »Ti, prijatelj, tole pa ne bo res. Saj sva se vendar pred kratkem vide-la. Menda vendar niri bil ta čas v Italiji ali ćelo v Franciji?« »Seveda ne, bil sem Ie v Sovjetu narodne«ra gospodarstva.« Vstopil je rdečrarmejec, zgrabll Čižika za vrat m odšla sta. Leons je žalostno povesfl glavo. Caka. Dolro nfč*. Nazaduje se vrača ves preplašen Cižik. »Pst pst, če bi ti vedel, kje sem pa z-luctjonarjev odvedle njihove žene Ja-roslavov, kjer so jih zaprle v je* j ln prisilne delavnice. = Nota boliševlšklh apornikOT moskovski vladi. Vodja uporne boljSe <-$>Vč vojske Petrov ie poslal svojetski idi roto, v kateri ji sporoča svoj poh ični program. Petrov izjavlja, da sta n in njegova vojska ostala zvesta koi . i\ stičnim načelom, zahteva pa ođ v :.je: volilno svobodo, svobodo tiska in govo rov, otvoritev rudnikov v U ralu, skepa-nje trgovskih pogodb z drugim! dr? ur. mi v svrho pozdisa ruske trgovina ln industrije ter vojaške reforme. =r Coxovl nacrti. Diplomatičr1 s«> trudrik londonskega lista »Dally r^ "- :» je imei daljši razgovor z bivSim Mv 'i datom za predsednika Zedinjenih c .av Coxom, ki je med drugim Izjavil, .?» l€ prepričan, da bo Hoover kot član -e-paracijske komisije privedel repara-;ij šitev pa je potrebna avtoritativn: repi istranska osebnost. Zato se je o< ^ U» da se bori za udeležbo oziroma bolovanje Zedinjenih držav. Cox je m ^aty.-izjavil. da se bo sedanja nemška ia ta po njegovem mnenju obdržala ij b vsem težavam in da ga je zlastl ins-nadilo zaupanje, ki si ga je pr loh-J predsednik Fbert v veliki industr , = Gdanska vprašanja in Dr Stvo narodov. Iz Ženove poročajo. da : *> upela tja gdanska delegacija pod i-stvom predsednika Sahma. Pred «^«l Društva narodov pridejo prec: .a vpraSanja 0 MnanČnem položaju S' dnega mesta, kontrola Visle na skem ozemlju in pristanišča za p :t vojne ladje v gdanski lukL ITALIJANSKI INDUSTRUCI Pt >Tl CARINSKI UNIJI Z AVSTRIJ X — Rim, 1. septembra (Izv.) >*-buna« priobčuje razgovor s posk*..~w.ki Olivettijcm, tajnikom Zveze italiianskih industrijcev. O\h etti se ostro izraza proti nacrtu carinske unije z Avstrijo, ker bi bila ta unija v veliko Škodo Italiji. Italija bi morala prevzeti v tem slučaju seveda tuđi vse obveznosti avstrijske republike in bi obenem pri§1a lahko v konflikt z državami, ki imajo odSkod-ntnske terjatve napram Avstriji. Carinska unija bi torej bila Italiji boli v gko-do, kakor v korist. PRED NOV1MI VOLITVAMI. — Beograd, 2. sept. (Izv.) V političnih krogih se vzdržuje vest, da l>oclo v doglednem Času razpisane nove vo-litve za narodno skupščino. V radlkal-rem klubu obstoja struja, ki z vseini s.1-lami deluje na to, da se ta skupSčUia razpusti in razpiSejo nove volitve, ker se od teh novih volitev pričakuje. da bodo znatno razčistile politični položaj. Po informacljah iz demokratskih vrst, demokrati za nove volitve nUo navđu- OBIŠCITE U. LJUBLJANSKI VELESEJEM! štev. 200 »SLOVENSKI NAROD, dne 3. septembra 1922. Stran 3 IH M umintoiia nara. Herman Wenđel priobčuje v »Prager Presse« vsestransko zanimiv in informativen članek o albanskih raz-merah. Njegova davna izvajanja so na* stopoa: Ako čita srednji m zapadni Evrope-jcc, da se v kratkem vršijo volitve v albanski parlament, ali da so v albanskih šolah trvedli esperanto kot učni jezik, ali da Je doepel njegova ekscelen-ca albanski mmistor za javna dela v Berlin ter se nastanil v hotelu Excelsl-or, lista zadovoljno naprej in misli, da je Albanija država, ki se v poiiričnem oziru komaj razlikuje od svojih sosedinj Jugoslavije in Orške. Toda Lassalle Je ■ekdaj rekel: Politične forme se ne mo* rejo poltubno kakor etiketa nalepiti na vinske steklenice. Politične forme so po-seben izraz dejanskesa položaja. Tako ne more nobena sila na svetu prilepiti na kak narod etikete »neodvisna država*, ako ni za to notraniih pogojev. Vse to velja za Albanijo, ki se je rodii* prvič leta 1913 na londonski kon-forenci in sedeni let pozneje ponovno ■a konferenci Društva narodov. NajbrŽ nišo imeli cospudje diplomati v nobe-nem slučaju jasnega pojma o notranjem bistvu »evropskega Tibeta«. Albanski državi manja okostja; družab. razredi In narod, samozavest. Poleg pomanjkanja državne ih narodne samozavesti se lo-Čijo Albanci medse bojno po dveh po pol-Doma različnih narečUh in po številnih podnartčjib, po treh veroizpovedanjih itd. V zadnjih 2 tuočletiih se nišo toliko rasvili, kakor so se njih sosedje v zadnjih dveh stol«tjih. Vsa njihova ci-vilisaeija je pravzaprav repetirna puška. Svobodna plemena v severnoalban* skera gorovju Živijo Se danes na taki stopnji, ki so jo Germani za časa Ce-zarjevtga spisa »Bellum galUcnm« že davno preaivfii. Zgodovina pa ne pozna skokov preko tisočletij. Ta je še ve-dno krvno maičeranje, stižitoct ženske, patrijarhalične kline zadruge podlaga £k>ve£kega sožitja. Vsako pomlad in vsako jesen se ponavUajo arnavtski napadi na Staro Srbiio. Arnavti ubijajo kmete, požigajo vaši in nropajo vso živino. Ker je zadel vsak poskas txzoto> iitve neprestanih upornikov ter zgrađbe česi ia ieleznic v svrho njihove ukroti-tve na krvav odpor. bi mogla albanska država ukrotiti upornike le s pomočio taje voiaike sile. Ko Je princ Wied med svetovno vojno sanjal o povratku na »svoj« prestol, je obenem želei, da bi ostali desetisoft avstro-ogtskih vojakov se lekaj let v Albaniji V kolikor se sploh »ore govoriti o kaki albanski politiki, Je treba veđett da jt nišo vodila nikdar severnoaJban-skt plemena, dasiravno nastopa v njiho-vem imenu par v Italiji izšolanih kato-Kikih duhovnikova kakor n. pr. Skof Bunoi in vsi voditelji mohamedanskih tolp. Težišče albanske politike leži v srednji Albaniji, kjer cvste še vedno srednji vek. Tu Je Abdul Hamid gospodar nad sto vasmf, ta se rtzprostira v rodovitaJ obrežni ki refini ravnini ve-leposeatvo z nad 50—60.000 taektarjev, tu životartto usmiljenja vredni koloni W imajo na sebi komaj srajeo. Fevđal-ne rodbine imajo v svojih rokah vso po- j Utiftno Oblast Par rodbin, kakor Topta- j ni, Brloni, Prasheri, Vlora tvori albansko državo! Le temeljita osvoboditev kmeta more položiti trdne temelje albanski državi Člaitf albanskega fevdal-negft rasreda so sioer pripravljeni prilagoditi se dvajsetemu stoletju v toliko, v kolflcor upliva nanj« italijanski im-ptrijallscm in angleški kapitallzetn, tada o kaki agrarni reformi nočeio vedefi ničesar. Albanska država naj bo »njihova« država* prava fevdalna anarhija. Upora s strani savtdnega meičanstva se jim ni treba bati, ker so mali kramar-ii popolnoma odvisni od »jih. RssniCno albansko mefcčanstvo je le v italijanski, egiptski in ameriSki emigraciji. Medzavezn&ka komisija ie ravno-kar ustavila svoje razmejitveno delo ob jugoslovensko - albanski meji ter preSla na griko - albansko mejo, tako da ostave za to Jesen in zimo med Jugoslavijo in Albanijo nevtralna cona kot ne vama operaaijska basa za arnavtske upade v Srbijo. V bližnji bodočnosti ne bodo 06-račali pokornost na Albanijo samo nemiri v ttj coni ampak tuđi druga vpraštnja kakor na primer končnoveljavna državna oblika* tekmovanje raznih kandidatov hm albanski prestol personalna unija med Jugosltvijo ta Albt-riljo. pristop Albanije k mali antanti itđ. Pravilno sodbo o dogodkih bo mogel imeti samo oni, ki so mu znana socijalne razmere v Albaniji. obiscite H LJUBLJANSKI VELCSEJEM! Pravni vestnik. (konec.] -^ ▼ tvtfctfočein slučaja fe tožent vditt I erar terjatev izrecno prianal in se ie izdala prlznaina razsodba. Toženi vojni erar je bil zaatopan 90 finatčai prokuratori kot pravni zastopoicl erarja* Naloga ffaiančne pro-knrature, ki hna v vsakem pogjedu varo-vati cmotoe koristi države (5 U to6ka 2. naredbe skupu esa mini&trstva z dne 9. marci 1SM, št 41 drž. sak.X ie bila, da ukrone vse potrebno, da se nakaze pravo-časno dolžna svota in se tožitel} in upnik obvestila o nakatflu. Da je blto tako posto-panjc nnančne prokurature potrebno v korist po olej rastopanega erar Ja in da ravno nasprotno postopanje ni bflo v interesu države, je razvidno iz tega, da tečejo se-daj po nepotrebnem tuđi 6% obresti od 15. milja 1921 naprej hi to od znatnega zneska lez 8ODO0 K. Tuđi ni v kakem slučaju izkl]učena možnost, da bi vsled na-sprotnega pasivnega zadržmaja terjatev Proti erarhi ćelo zastarala in da bi bila država eventualno potoni s ropetnimj stro-! škl združene tožbe prlsiljcma povrnitl up-j nBni škodo, pri čemur se opomoi, da bi od-škodninska tožba proti državi bila v zmi-ski Čl. XII. zakona z dne 30. decembra 1367, §t 145 dr. zak.. ki tako tožbo le proti upravnim uiadnikora isključuje, do-pustna. Rekuraao sodišče poudaria končno v lzpođbijanem sklepu, da se je na isto prtv-no stališ&e postavflo rudi bivše vrhovno sodišče v svoji plenarni odloćbi (z dne 18. junija 1901) Spr. 1?. 5t. 173 OUNr St. 1465. Nevsdržaost te vrhovne odloftbe, kat eri se ie najbrže le priključilo rekurzno sodilče, je dokazan* ie po zgoraj izv«den«m. Njena nevzdržnost se močno nmpada v Ul«ratar1 (llej navedbo dotične meratnre v Neu-mannoven kojDratarfu IrvrSilnega reda pri § 15) In se je cdo zahtevmlo sakooite od-poJBočl proti njei. Rekursno sodiiče tndi pr«sret da ie toženi vojni erar neposredni doUnik in ne tntfedolinik (I 205 izvrfc. r). Niti pri iz-vrBbi po § 295 i£vr§. r«da se bo jahttva od ipnika, da bi prosil za kako poprtjšnie nakazno pri oblasti, nego sodftčc mora dostaviti toj oblasti izvrSOnl sklep in oblast sama tdrreae nmkazflo izpUilla. Glede navedea« plenarne oHoŠbe vr-hovnesa sodliea opomnim tsdi še, da po njfti le ^oločbe pnrtga dela dražeg« od-delka izvršilnega reda, ki uravnavalo izvr< šbo v svrho feiterjanja denaraih ter-3 a t e v, nifnajo vporabe, ako npnDra proti erarfti prisoicni denarnl znesek v paricutk«ni roku ni bfl od eblasti nakasan. Iz tega sledi, da če je bil erar obsojen n* lzroeitev kake stvari, kl ie prišla neopra-vifeno v njegovo pose6t ali last ako gre tednl ra isrrSbo v smislu § 346. izvrš. reda, ni potreba poprejšnjega nalnisUa oblasti. To izreka odločba vrhovnega sodilča z dne 21. maja 1901, Pravnik (čeSki) 1901, str. 171S. (Hej tndi Neumami: Exsekutions-ordnsng pri § 346. izvrš. reda. Iz navede-nega pa tndi sledi da pri tevršbi v zmisla § 346. ni trtba nlkakega popreiicjega z*-sUSaĐjn finknsa, kakor naj bi bilo po sploš-n£m rnnenjn rekurzaega sodilča potrebno. Res ie dovolj, da se ispUSila erar ja za-vla&ijejo že vsled potrebnega nradnega nakasovanla po dotičnih oblasti* in da to njegovi dolgovl iskalni (Holschulden) in ne donesni dolgovl (Brifigschuiden); še nidalj-oe zapreke staviti ia dolioosti na U ga ti apaflra» je zato popolaoma odveč in kakor pokazano po zakonu neutemeljeno. Kredit j In ugled države zabteva da se njeni dolgo- ! vf proti privatnikom, zlasti ld so že po sođ-nem izreku Ulcvidal, porav&oo y dolocenem rolm. Ko sen Že đogotovfl predstoleia Izva» Janja, s© mi je dostavila St. 9—12 Slovenskoga Pravnika 1. U v kaieri se objavlja na stranah 266. in nasL odločba (brez na-vedbe datmna) našega oddelka stola sedmorice, ki pritrjuje nazoru deželnega so* dilča v Ljubljani, »da v izterjanje denarnth teriatev tevrSba na državno premožanie po upravnih pradpisih, kakor tadl po nači-nih tevršflnega reda ni dopustna, če ni za- j htevajoč! upnfk popreje skušal dostči na- • kazfio plačOa pri pristojnem nakazllnsm \ Uf adut. Tud! v tem slučaja ie erar (želazn.) ' neposredni doltnik zahttvajočega up- \ nflea. Ta odločba sedmorice po izvajanju v \ mojem članku seveda n! pravilna. Obe od- \ ločbi, lo-ta kakor v Clanlrn navedena mm-reč preareta, da ne gre za izvrSbo v smi-shi § 295. izvr. r., po katerem vodi zabtc-vajočl upnik isvrSbo %t prod srofeam dof£-nflra na terjatev, ki prlstoja baje toam doffntku prod erarja. Tu je scveda treba posredovanja aakasflae oblasti, da se ugo-tovi, koliko Ima ta Če ina dolžnik sploh kal tarjarl od erarja ter ako ja izvršba na njegovo Urjafev sploh doputtna. Pa še v tem slučaju ne predpitnie | 295., da mora zakteTaJofil npotk zahtevatl pred isvrSbo nakazllo, nego le da mora hrrriflao sodlUe dostaviti sklep nakazUnl oblasti ter na predlog aahtevajoidga npatka tudl Ukvida-dlski oblasti, kl jo Hora, te |t to pr#dU-tatnartalL Ako je pa trar san aepotredni dolfaik, ako Je bfl pravomoteo obtojaa ta je terlattv toinflroTO tedaj žt v>dl^Če spoznalo kot pravflno hi Jo likvidiralo, zakaj naj bi bilo poten se potreba zahtavati po omrikn aakasBa ta lnrrida*Ue pri prittoml oblasti? Erarln ft da« rok za poplačflo terjatve ta 4les taterptllat pro bonlae valja v takem slofiam tndi aa erar. Upnik storf še odveč (| 1334 o. 4. zj, ako opo-mtala, kakor v slučaju, kl ga navajam igo-raj v Ranku, rojaiko Intendanturo, komando ta ilflaačao proJpnratnro, naj se nm po-piada dole. ClajMk !• plaaa n nafbolflUm nunenonl Oledt kaana ta oUžkočene donage plačfla j za blago, dobavtitno •rarjn, se dobavite!)! ' tetto pritožujejo. Ttmu pa bi n# smtio biti tako. La pravilno ta kulantno postopanje katcrlhkoU oblaattv, bodM vojaSklh kakor i dvtlnih, v zadevah državljanov prtpomore i Cetverosporazum- NESOOLASJA MED CESKOSLOVASKO IN POLJSKO ODSTRANJENA! VSTOP POLJSKE V MALO ANTANTO. — Praga, 1. septembra. (liv.) Komerence državnikov male antantš so zaključene. Doseiena je popolna soglasnost med vsemi udeležnikL Di-terence, obstoječe dosedaj med Pra-ZO in Var šav o, so bile po posredovanja iuzoslovenskega zunanjega ministra dr. Ninčića v načelu in de tacto odstranjene. Ustanovljen je čvetero-sporazum. Poljska pristopi kot član male antante z vsemi pravicami in obveznostmi. ki sedaj vezejo ostale elane tega sistema držav. Popolna soglasnost je bila dosežena med zu~ naniimi ministri pod velikim vtisom avstrijskega problema nasproti itali-janskim nacrtom. Konstatirano je, da je ideja reUtve austrijske%a prohte-ma po italijanski koncepciji stopila popolnoma v ozadje. Avstrijsko vpra-Sanje je tvorilo važno točko razprav konferenc državnikov male antante. fzdelint šo nacrti 2a sanacijo Avstrije. Zaključki mmistrov zrrnnnjlh za-dev bodo v kratkem predloženi vsem vladam Ćetverosporazuma v odobrenje. Nacrti sanacije Avst rije bodo predloženi skupno skitpečini društva narodov v Genovi. Vest, da je Poljska vstrpila v malo antanto, poidravljamo z naj-večjim zadoščenjem, ker je s tem položen temeljni kamen za mogočno zvezo, ki naj v bodočnosti druži vsc slovanske države v silno obrambno falango proti vsem sovražnim navalom. Nadejamo se, da je z vstopom Poljske v jugoslovensko - češkoslo-vaško - romunsko zvezo, za večno spravljen s sveta tuđi poljsko-češki spor, ki je doslej znatno zaviral in-timneiše odnošaje med obema bratskima državama. In ako se je sporazum sklenil po posredovanju našega ministra zuna-njih del dr, Ninčića, je to zasluga, M\ jo je treba zabeležiti in posebno podcrtati, ker je ta uspeh največje politične važnosti. Ideje, ki so jih oznanjali apostoli slovanske vzajemnosti, so se jele uresničevati: v trdni zvezi so sedaj tr\ svobodne slovanske države: Čc-škoslovaška. Poljska in Jugoslavija. Dal boe, da bi v kratkem vstala iz firroba §e prenovljena in prerojena Velika Rusija, ki je tuđi poklicana, da vstopi z nesrečno in zapeljano Rolgrarsko v to koln, s čemer se bo izpolnil vekovni sen najboljih in naj-večjlh sinov vseh slovanskih narodov. leielonsKfl m pojavna porote ITALUA PRED NOV1MI VOUT* VAMI? — Rim, 1. septembra, (fžv.) Vforaj je imel ministrski svat sejo, na kateri je mzp»*avljal o evtntuel-n#m razpustu parlamenta in razpUu novih volitev. Dasi Še ni bilo ničesar definitivnega sklenjenei?a, vendar je računati s tem, da bodo v kratkem razpisane nove volitve v parlament Ministrski svet jo razpravijal tudl 0 avatrfskem problemu, vendar pa ni priSef do nobenih definitivnih skle-pov. ODUOn AVSTRU8KEOA ODPO-SLANCA IZ RIMA. — Rim, 1. septembra. (Izv.) Delegat avstrijske vlade dr. Schiiller, B se je posrajal z italijanskimi držav-niki firlede carinske in denarne unije z Italijo, odpotuje jutri, v soboto iz Rima, da poroča kancelarju Seiplu o dosedanjih rezultatih pogajanj z italijanskimi vladnimi krogi. AGITACIJA PROTI GRŠKEMU KRALJU. — Atene, 1. septembra. (Izv.) Radi neuspehov grške armade v Mali Aziji, zlasti pa z ozirom na poraz, ki ga je te dni doživela grška vojska na fronti proti Turkom, je nastalo med prebivalstvom silno razburje-nje in velika nevolja, ki je naperjena v prvi vrsti proti kralju Konstantinu, kateremu se očita, da je osebno kriv vseh' vojaških neuspehov. Te dni so se vršile v Atenah in po vseh veCjih grških mestih burne demonstracije proti kralju. Množica je razjarjena kričala »Proč s kraljem Konstanti-nom, ki tira Grško v propast!« Sta-115če kraljevo je omajano. POLJSKO-ROMUNSKA ALUANSA. — Vai-šara, 1. septembra. (Izv.) Sef poljske republike PilsuđsiH ođ-potuje v Bukarešto 6. t. m. Kakor za-trjujejo v političnih krogih, ima po-set grenerala Pilsudskega ta namen da se sklene in podpiSe zveza med Romunfjo in Poljsko. Ta zvera bi imela v prvi vrsti ohrambni značaj proti boljševiSki Rusiji. Borzna poročila. — Zagreb, 2. stpttmbra. Prosti pro- ntet (Kani v kronah.) Curfh____ 72.—, Pariz 27.50, 28.7a London 1690 ^ I7i?^ BerHn d0'-' ——• Dun*i 0-51. 0.53. Praga 12.40, 12.50. Trst —.—t 16 60 NewFork 366—, 372.—, Budimpešta 17.-^ 19.—. Valute: dolar —.—, 3.70. — Carilk 1. s«pt«mbra. (Preko Dunaja.)' Zagreb 1.40, Dima] 0.007, Budimpešta 0.27, Berlin 0.40, Praga 17.20, Mllan 23.125, Pariz 40.30, London 23.465, Newyork 5.36. — Misa, r. septembra. Zarreb $.96, Berlin 1.60, Pr«ca 76.—. Piri« mj<>? t^. don 1«.—, Newyork 22.30. Curih 4«.—. — Prata, 1. septembra. Zagreb 31.50, Dunaj 3.37S, Berlin 2.30. Mllan 130.50, Parts 230—, London 133J0, Newyork 30.—, Cnrlb 5fl5.—. — Cnrik. 1. septembra. (DfrefrtnoJ Za-vreb 1.449, Berlin 0.40, Mflan 18.49, London 21479, Parit 40.89. Newyork 5.216. — Tnt, 1. septembra. Beograd 23.9H, Berlin 1.68, Praga 77.25, London 102.25. Curili 414.—, Pariz 176.85. Newyork 22.80. — Cnrfn, 2. septembra. (Predborxa.) Zarreb 1.40. Berlin 0.43, Budimpešta 0.24.Dn-naj 0.007, Prac« 17.25, Mflan 23.30, London 2§A P*& 4M& N«wyork 9A Točajl Donaiske efektne borze z dne !. septembra. Julistld 440.000. Cre-dit 41.000. Sev. želernice 11.000.000. Državne ieleznice 1,230.000. Alpinke 551.000. Krupp 360.000. Rima 500.000. Skoda 860.000. Trboveljske 318-000. Kultura. — Svečana prtdstara v c>p«rnen3 gledalilču na čast udeležencern II. lfub-Ijanskega velesejma, ki je bfla javljena za danes ob 20. uri zvečer se začne že cb pol 20„ na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. — Llllom. Vse sejmske dni priroja Narodno gledališće predstave aa čast ndcie-žencera 0. veleseima v Ljubljani V nedeljo dne 3. t m. so vprisori v dramskem cleda-libču učinkovita in nenavadno originalna drama slovsčeza dramatika Molnarja. Se-stoja iz sedmih slik, katere se gode daloma na zemlji in deloraa v nebesih. LOiaro, sinv> p&U£eo vagabund, po pokliču hlapec pri vrtJMaini, umrje na tragičan način. Poni priđe nebeska policija, vzbudi sa in odvede v nebesa, od tu ga spremi zop«t na zeniljo k tapuičeni vdovi in hč«rki, kateri prinaia mrtvi oto (udovit dar, ilato rve-zća, ukradeno z večemega neba. Veletipi-čen je zapeljivec glavnega junaka. 2elo zanimlve 50 tuđi ostale osebe, ki so slikane vse gioboko resničao. Igro imenuje avtor predmestno legendo. Igrala se ]e po vseh večiih evropskih odrfh ter imela povsod si-iaien asp«h. — Gledallšče veleseima »Dereta deŽD-la«. Spored 2. in i. septembra; 1. * Gospodična I i<, plesni prizor; 2. »Don Paaauale«, groteska; 3. Danses modernes«, fC Cdit In Gaillard; 4. »Dnevi našega Življenja«, dramatski prizor s petjem; 5. »Spominski dan«, tragedija starostit 6. »Vanjka-Tanj-ka«, šaljiva pesmica 2. Dr&gomiSkega; 7. Slike iz Kavkaza z nacionalnimi plaši; 8. Salonski zbor bratov Zajcev v nezasliša-nem repertoar)u; 9. »Je sais que vous 6tes Jolie«, uprizoriena franeoska romanca; 10. »Umorilas«, pojoča slika Žanra »primitiv«; U. > Horo vod« ali kmetske Igre na Ruikem s peti em in narodnim plesom. Osebe: ge. Spiler (sopranistinja), Valreieva m MaiiniČ (mezzosopranis tinja). Karti č (aJtls tinja), Abramova, Nikolajeva in Turgeneva (ple-salke), Kaiiarina Osralka in pleaaJka); gg. ValiC (tenorist), Voron (baritonist), Clran-Ičov (basist), Oolovtn In Morkov (ptesalca), Lobodinski (reilser In plesalec). Šcnkurov (komik, pevec In Irralec), ge. Edito in Oail-lard (moderni ples a! ci); meiani zbor, dlri-gent g. Boldlrev. 20 oseb »Conferenciez«, ?. Danilo. Režiser g. Put Jata, slikar ga. Za-h a rova. Orkestri »Balalajke« in društvo »Sokol«. Začetek ob 20. srečer V ponrdeijek nove to£ke za prri nastop novih moči. —* ZgodoTlnska raestam slovenskegn sRkarstra, katero je finanslral II. ljubljanski veleaeiem, priredila pa Narodna Galerija, se otvori ob začetku velesejma v pro* storfh ljubljanske obrtne Sole v prvem nad-strofu. Na nje] bodo ratstavljene slike ic najstarelSih dob, od katerlh moremo zasle-dovatl dela slovenskih umetnlkov, pa do srede XIX stoletja. NeprICakovano dobro bosta zastopanl dob! baroka in rokokofa, manjkalo pa tudl ne bo naše renesančne slike in slike te btedermelerske dobe. A ranima razstave je sgodovlnski. Ta prireditev bo gotovo najlepl* senzacija temed prlre-dltev velesajma, zato aaj si razstave gotovo nihče ne nozabl ogledati, ker bo zelo kratek čas odprta (do 12. t m.). Prijeti!! \m\ okm jt znak tttstenin nPEKATETE". Temu dfSijo enct drugemu druge, akoravno so vse izđelane iz enakega testa. Cospotefm V VEDNOST IN POJASNILO. Te dni nam jo poslal -. Anton Kaj-ie£, veletržec iz Kočevja, v imenu ož-iega akdjskega odbora za gradnjo želez-nice KoČsvje — Brod Moravica zanimi-vo spomenico. V njei pojasnjujc *Člm točnejšo sliko stanja tetra vprašanja kakor tuđi dosedanjega dela za zvezo Slo-\enije 7. morjem.« Q. Kajfež poudarja. da se akcijski odbor ni opiral na nobeno politično stranko, ker je to gospodarsko vpraianje treba relevati in resiti iz cb-čega vidika javnih spIoSnih koristi za sedaj in bodočnost. Zanimivo ie poplso-vanje vseh potov, inter\rencij, kores-ponJence itd., ki jih je opravil g jtovo zelo vnet in živalien odbor vedno le v prepričani u, podprtem s sodbami odličnih strokovnjakov 2n proŠnjami in-teresirane^a naroda, da $c bori za naj-| boljšo in nalkorlstnejso rentabilno pro-go, ki bi bila blagor ceJo Slovenije. Q. Kajfež odklanja vsak neumosten očitek, da Uoče biti on podlrač sodaj. 1: o s t a-v i ponovno predlog, da naj odio« Čijo, kje naj se gradi definitivna prosa, samo strokovnjaki v železniškem vpra-šanju na licu rnesta v terenu in brez cnevna politike. G. Kajfež* kontno tuđi odklanja očitek. kakor da bi delal on prav to železnico sasc in da se drug! Ijudje za njo niti ng zmenijo. Sklicuje se na ministrski svet, na slovenska ministra v dokaz rcsnlce, da toliko in toliko ljudstva hoče to želoenico v smislu Musilovega projekta in progsj, ob katori on, Kajfež, nima niti »flikec svojih po sestov. Poudaria še, da ostane mnogo krasnih krajev bre« Želcrnlce. Zatega-dclj kliče ob koncu, nai se ne zamudi časa z odlalanjem. naj se osnuje odbor deiavnih ljudi, da s« naj na§i poslanoi zavzamejo z vso silo. ker se ne sme mirovati in bi malomarnost le Škodovala. On sam pa se ne sme več siliti v osprc-dje. Ta svoja, v resnici le sh/arna pojasnila. iakljuČuJ9 Anton Kajfcž s pou-darkom, da je s to opoaoritvijo izvršil samo svoio dolžnost. To mu tuđi verja-/Tiemo, ker njegova Uredno živahna po-žrtvovalnost v tem vpraianiu gotovo ne izhaja iz kalnega vira osebna In la-^ stna sebičnosti. Ta nelepi argument uaj bi opustili rudi nasprotniki njegove pro-go> Mi pa srao radevolje prinosli ta kratek izvleček Kajfežavega pojasnila, sto-ieČ in vstrajajoć na na§em prvotneni in vedno istom staHSČu, da ne gre na za Musilovo, n« za. KlodiC - Hrovatov6 traso, pač pa za v resnici in v sploSnem gospodarskem oziru najboliSo zvezo Slovence 9 mgrj^m. — z Trg z usnjem hi snrovlml kožamL Pćložaj trga 2 usnjem in suroviml kožami se je inova poostril. Danes rte nominiranja ; ceo posamnih vrst ter samo poudarjamo, dal je vprftšanje po spodnjem, pbsebno po teških podplatih1, knkor gornje ni usnju, silno perece, da (lomači tovarnarji koma] jadost-no kriiejo s tsm blagom. S strani t«h so sahteva viSJe vesne kakor v prejšnjem ta« • dnu iz rzrofca, da 3e surove koče in matd-i \ rilallja, ki spa'OaJo \t jftrojtnlu. zelo 3raS«4'\ Tu^l domaCa čevljarska industrija v S!ovwJ nili Je preobloiena z naroCUl In to Že sa pri* j hodnje mesece lčaterih pa ne more pro- i vzeti, Ker sa ne vq, kailo se bo pridobivala materijali je. —g Potorafnl koSartftl te^JI «a S»ove-i 1 nfjo v UnMJani (Tehnillra srednja SolaJ. | Vpteovanje na t»m zavodu se bo vr$ilo dne 14. septembra. Redni pouk se priCne dna ia ieptembra t. 1. ob 8. K>§arskl t«5aj zaf i UudakoSolske uCitelle za rokotvornl pouk na osnovnih Šolah se priCne dne 2. oktobra t L Vjm podrobna pojasnila daje vodgtvo tefiajev. r—g Nor« tržne cefne ▼ Mariboru- Tržna \ c*m, veljavne od 1. septembra, se ne raz* | Hkujejo dostl od radnjegn tržne^a cenlka, 1 Meso je nekoliko ceneje (xh 1 D^. zato pa ' je poskočila cena svlnjfni od 3. do 4 D (it: pr. slanina svesa od 35 na 37, prekajena od 36 na 40, mast od 87 na 40 D. Čeprav jo ae-^ na živini *a iidelovanlo klobas skoro za po-i lovico pad!a, so cene v klobasnfh Izdelklh' poskočile od 3 do 4 D za ks:. Tud! kože nl-so postale ceneje. Novo podreženie Ijckazu-Jejo cene Ipecerllsker« b1a*a (kava od 50 na 52 D, sladkor od 19 na 20.50 D). Pri žita je cena poskočila Ie pri pSenicl od 4.50 na 5 D. Moka Je Tseikozi dratja povprećno za pol dinar ja (0 od 7.50 na 8 D, 6 od 6.50 na 7 D). Krma Je poskoClla od 200 na 235 do 250 D, slmma od 137 na 150 D. Podražlla so se tudJ drvm povprečno na 30 D. Druga U vila: mleko, sir, zelenjave se vadrfujeio prf starih cenah. — Gradbena akotfa r Mariboru. Tr Maribora:: V ponedeljek popoldne se vrSI na okrajnem glavarstvu vaien gestanek državnih aajneS&eiicev, da se racjasni vpra-šanj« gradbe lastnih domov po vxorcu Ljubllaee. V torek »€ trll Iitotam posveto-ranje odbora Oradbene tkcfjc * tastopnikj denarolh ravodov, da slednji pojasnijo. kaj vt« so do idaj gtorill za gradbeno elhanje in ottjSanj« stanovanjske bede v Mariboru, hi ali bočejo denarni zavodi podpirati vsaj iedaj gradbeno akcijo, ali vitrajajo še nadalje pri dosedanji pasivnosti. Uspeh teli koaferenc bo vellkega pomena za Maribor, V sredo se vrši v pro«torfli» Mar-Stana« važna odborova sela, ki se bo pecala z re-aultatl obeh omenjenih poevetovanj ter med dnifim določila tudl sklicanje fradbene aiv-kate. Pred anketo te vrše posvetovanja 2 zastopnikl ielecniSke lo poStne uprave, ka^ tori Iraaia »olao a*pre^tiWjcue«ta Mob^, , Stran 4. *SLOVKNSKI NAROD« dn* 3. septembra 1922. štcv. 200 II. Ljubljanski velesejem. Slovesna otvoritev velesejma. Pomen velesejma« — Minister trgovine ometija koittime in gospodarske aspebe Slofenije. — Castitke zastopnikot tujih držar. Danes ob 10. doik>ldne Je bfl na najslo-tres&etfi način ob navzočnostl visokih do-stojanstvcnlkov, zastopnlkov civilnih in vo-Jaških oblasti, zastopnikov zagrebške In ljubljanske trgovine, industrije in obrti, zastopnikov važnih pridobitnih in gospodarskih korporacij otvor jen II. ljubljanski velesejem. Nad seJmiSčem se }e razvijalo krasno jesensko solnce, vse je bilo nekako praznično. Po glavni pasaži so vihrale državne zastave in zastave držav, kl raz-stavljajo na vcleseimu. Pred pričetkom ot-voritve so raistavljalci dokončali fte glavna dekorativna dela, Splošno je sejmišče krasno, na vse navzoče je napravilo na]-$lobokej§l vtls, zlasti kar se Uče arhitek-tonskega in nmetniškega vidika. Navzočl ■ naši gostje so odkrito priznavili, da imajo -»ali arhitekti in inženirjl zelo dober okus, da znalo združiti naravno krasoto tivolske-ga drevoreda z umetniškim okusom. ; Kmalu po 9. uri so se začeli zblratl Javni funkcijonarji, zastopniki trgovstva, indu-jstrije in obrtništva. Pri slovesnl otvoritvi so bili med drugim! poleg onih v pozdrav-nem govoru predsednika velesejma g. Pr. Bonaca omenjenih visokih dostojanstvenl-kov navzoči tuđi: na§ prijatelj Herman V/c ude], zastopnik »Frankfurter Zeitung« !■ Jakob Alt ma i er, glavni berlinski dopisnik londonskega »Manchester Guardte-na«, dalje so bili navzočl zastopniki sodne nprave: šef oddelka za pravosodje đr. Jan-ko Babnik, predseđnik deželnega sodi-s*Sa dr. Oton P a p e ž, dvornl svctnik M. CabrlJelčič, državni pravdnik đr. Ro-CI n a, števfln! so bili zastopniki politične uprave, dalje zastopniki Trgovske zbornice Ivan Knez, tajnika dr. Murnlk m dr. Wlndlscher, zastopnik Obrtne zveze Engelbert Fraschettl, navzočl so bili tuđi zastopniki zagrebških trgovcev tn ln-dustrijcev, tako S. Alezander za za-grebško Trgovsko in obrtno zbornico, Ma-kso Bautr, zastopnik Zveze industrijcev v Zagrebu« đaije zastopnik zagrebškega društva za promet tujcev tajnik Dragani a n o v 1 ć ter za zagreblki velesejm pod-predsednlk Mirko Sarčevlć in tajnik dr. Stlpc Bn£. Zvezo tndustrijcev v Sloveniji so zastopali veleindustrijec Vinko M a i -dlč, Dragotin Hribar in tajnik Ing. Su-I: !)•. Železnfško upravo so zastopali, za državne železnlce nadzornik Negovetić, 'Južno železnico pa glavni ravnatelj Bra-€ IČ, vtš. nadzornik P r e g e 1 j, ravnatelj Vldlc, ravnatelj Sega m nadzornik Lu-d w I g. Bfli so dalje navzočl rektor cnl-ivetre dr. Gojnnlr K r e k m tiniv. prof. dr. Gavazzl. Za poštno upravo je bll nav-zoč poStnl ravnatelj dr. Debeljak. Ce-Škoslovaško Ligo Je zastopal predseđnik dr. Karei Tr 111 e r. Otvoritvi pa je dalje prlso-stvoval tuđi general M a j s t e r ter Šef od* "delfca mlnUtrstva trgovine za Slovenljo dvor- svetnlk dr. Rud. Maru Kmalu po 10. uri je na dano znamenit pozdravll navzoče predseđnik ljubijan-sk«fa rele*ejma %. Pran Đonač. GOVOR PREDS. IVANA BONACA. : »Imenom predsedstva celokupoega odbora ljubljanske« vele se ima si štejem v prOetno doižnost, Vas, velecenjena gospoda, ob otvoritvi druge naSe prireditve, kar najprisrčneiSe pozdraviti! Uspeh* kl ga je imel pokazatf naS lan-skl velesejem, prvi v naši osvobojeni domovini, je bfl nad vse sijajen, tako v mo-ralnem kakor tud! v gospodarskem ozlru. V moralnem, ker se je izkazal velesejem feot naiufiiiikovitejia propaganda za med-stbojno zbližanie In spoznavanje ođtujenih SI delov naše kraljevine, v gospodarskem, ktr so na svoj račun prišli v enaki meri tako razstavljalci, kakor tuđi kupcL Skle-■fle so se števllne kupčije In na vezali mno-cobrojnl trajni trgovski stikL Zlasti požlv-IjaSoCe Je vpllval I. ljubljanski veliki sejem Ka naio Industrijo, kl se je baš nahajala v »recejSajt stagnaciji. Sejem je odprl nova trZSČa njenim izdelkom in jo tako zaposlil za mesece. Dasi je naša domača trgovina« Industrija to obrt že s svojim prvim nastopom vrbudlla vseobčo pozornost In nedeljeno priznanje, bo letošnja razstava, kakor se madejam, pokazala na našem gospodarskem polju nadaljni, ra«veseljivi napredek, kl bo •benem dal najlepSe spričevalo rudi naravni mteligeaci in marljivosti naiega jugo-stovenskega delavca. Specijelno Slovenci smo bili že od oekdaj primorani, ker nam emnja ni nudila zadostne prehrane, udejst-,yovatl se v najraznovrstnejših prldobitvc-tfth paaosah. Po najbolj skritih in od pro-■teta oddalienih kotlčklh na$e ožje domovine je poganjala domača obrt krepke kore-mine. V mestih se je kljub vsem oviram od strani tujega cospodarja« ki ni s prijaznim očesom motril našega gospodarskoga po« Icreta, lepo razvijala slovenska trgovina. NftiteUe staliSče je Imela naša Industrija, ker se je morala boriti proti nadmočnemu tajerau kapitalu. V rasmeroma kratkem razdobju treh let od prevrata sem je pa tuđi ona — osvobojena tuiih spon — fcredno napredovala, tako da smemo zretl z neomajeiihn zanpanjem v bodočnott. Od smotreneca aaiega delt za povzdig doma-ie induitrlje, trgovine tn obrti bo Imela ■aivečjo korist država samf, ker se gospodarske potrebe posameznlh pokrajin tako zelo raslikujejo med seboj. Potrebno ie torei kar najživahneiš« izmenjavanje pro-duktov in izdekov, kojo izmenjavo pa zo-pet najbol) pospeluje iastitudja veletejmov. Letoinii nai velesejem si je nadel ie spedalno novo zadačo: zainteresirati tao- Inakup pred vsem ono blago, ki se pri nas še ne proizvaja. Povabilu so se inostran&ke tvrdke odzvale v prav častnem števiiu. Jasno Je, da se napram inozemstvu ne mo-rcmo hermetično zapreti In se zadovoljiti s tem, kar sami produciramo. Udeležba tule Industrije bo predvsem blagodeino vpli-vala na naio industrijo, kl ne bode samo skušala se vsestransko izpopoiniti in zado-stiti najdalekosežnejšira domaćim potre-bam, temveč bo tuđi napela vse sile, da čimpreje stopi na svetovni trg vsaj z oniml izdelki, za katere nam nudi lastna zemlja surovine. Ker si gospodarskegra razvoia vspored-nega napredka na polju znanosti in lepih umetnosti ne moremo misliti, prišli so nuši vrli umetnikf na srečno misel: naj bi se hkratu z velesejmom priredila historična razstava slovenskega slikarstva. Ta razstava bo nudila splošen informativen pregled o razvoju naše domače umetnosti in bo tako pripomogla k pobližnemu spoznavanju našega splošnega kulturnega napredka. Kakor sem že preje omenil, je na*} de-lo eminentno državotvorno, vsled česar smo a priori računali na popolno raz-umevanje naših tcženj od strani mcrodai-nih mest. Z veseljem usotavljam, da naša nada ni bila neupravičena in da nam je nudila naSa vlada, v kolikor je pač v seda-njih razmerah to mogoče, vsestransko pod-poro. Nadalje ml je dolžnost se posebej zahvaliti mestni občinj, ki nam je Sla izređno na roko. S hvaležnostjo se pa moram tud! spominjati uprav državne in južne železnlce za naklonjene nam dragocene ugodnosti. Vsem tem izrekam v imenu celokupne-ga odbora kar najiskrenejšo zahvalo. Iskreno se pa zahvaljujem tuđi onemu činitelju, brez katerega bi bil vsak uspeh nemoRoč, to je našemu časopisju, ki z vnemo rn raz~ umevanjem podpira itak ne lahko delo. Vaša prisotnost, odlična gospoda, nam Je porok, da se lahko zanašamo tud! nadalje na najizdarneJSo podporo odločujočih faktorjev, kar bode v bodrilo bodočemu našemu dela. Med odobravanjem navzočih je predseđnik Fran Bonač konca! svoj kovot: »Čast mi je osobito pozdraviti e. ministra trgovine in Industrije Omena Viloviča (Živel!), ki se mu znova udano zahvaljujem, da je blagovolfl prevzeti pokroviteljstvo našega sejma. Prisrčno dalje pozdrav-l'am g. ministra za socijalno politiko dr. Žerjava. Pozdravljam zastoptiika ministra voine !n mornarice generala Dokića, pordravUam zastopnika ministra notranjih zadev, načelnika poHtične?ra oddelka za SI avenijo dr. F. Svetka. pozdravljam zastopnika mfnistra poljedelistva in vode, šefa kabinetne pisar-ne Miloša štiblerja. Iskren pozdrav in zahvala našemu ča-stnemu članu predsedniku ministru in po-krajinskemu namestniku x. Ivanu fTribarni, ki nam ie kot znan prijatelj slovenske indu-strii« šel vedno in povsod z dragocenimi nasveti In dejanji na roko. 2alibog je radi bolesti zadržan. Iskreno pozdravljam našesa vladiko Ijublianskega knezoškofa Ant, Bonaventuro Jegllča. Pozdravljam ostale zastopnike vlade In in armade, dalje reprezentante inozcm«;kih vltđ: Zastopnika avstrijske republike dr. Waldeja, avstriiskegra konzula dr. Kohlrus-sa, komercijalnoga atašeia pri belcrii^kem poslaništvn Anđree Mottea, gencralnesra konzula franeoske republike De Berne La-parde In franeoskera vicekonzula v Ljubljani Flacha, italuanskega delegata Comel-lija* dalje angleškega konzula Harwcya, ameriškega konzula Mereya, Svicarske^a konsula Smoleya, srškcjra konzula in pce-neratneza konzula naše Češkoslovaške republike dr. O. Beneša. Pozdravljam dalje zastopnike fnozem-skega Časopisja, naSega prijatelja Hermana Wendla in dopisnika »Manchester Guardi-ana« Altmalerja. Pozdravljam dalje narodne poslance: ministra il r. dr. Vekoslava Kukovca, nar. posl. Sadovlča in nar. posl. Kušaria. Pozdravljam dalje zastopnika mestne občine ljubljanske dvor. svet. dr. Bofcomila Scnekoviča, zastopnike Trjrovske in obrtne zbornice, kakor ttidl zastopstvo bratskega naSega zaerebškegt zbora. (VIharno odobravanje.) In sedaj si dovoljtiiem prositi g. pokrovitelja ministra trgovine in Industrije, da blagovoll otvoriti II, ljubljanski veleseiem. MINISTER TRGOVINE OTVARJA SEJEM. PokreviteH Dubljanskega velesejma ml-rrfster trgovine In Indnstrije Osman Vilo-v I ć Je svečano otvori! veleseim z Jedrna-tim, globoklm In prevdarnim govorom. Njegov govor so navzočl mestonta živahno aklamirail. PoStovani zbore! Veseo sam 1 sretan, da sam doživio ovaj radosni moment da mogu kao ministar trgovine i industrije prisustvovati vašoj i našoj trgovačkoj manifestaciji, u ime kraljevske vlade i u ime svoga ministarstva. Ovaj sajam ostvario je potrebe trgovine, koja nosi n sebi izraziti karakter medjunarodnosti. Još u davno vrijeme, za razvitak jednoga naroda, stvorene su ovakove institucije. Neke su se od srednjega doba zadržale do dana današnjega 1 bal te institucije igraju važ-na idoo a trgovačkom l gospodarskom 1 napretku ovakovog naroda, Sve države favoriziraju ovakove institucije. Ta se je potreba dobnih sajmova osjećala u doba pomanjkanja kulture, gospodarske i saobiaćajne sredjenostt Koncentracijom robe omogučeno je trgovačko sbll-žanje prodavaču i kupcu. Taj način trgovine zaJržavo se je u Evropi i na ostalim kontinentima izvan Evrope. U današnje doba kulture, napretka i razvijenog saobraćaja, potrebno je, da ova-kcvi sajmovi i dalje postoje. Diljem čitave naše prostrane ujedinjene domovine priredjeno je nakon oslobodjenja više značajnih i važnih izložbi i velikih sajmova. Prošlogodišnja privredna izložba u Sarajevu uspjela je vandredno Nedavna priredba velikog sajma po Zagrebačkom Zboru, donijela je divnih rezultata. Isto je tako i vaša lanjska izložba vanredno uspjela u trgovačkom pogledu. Moramo svoju trgovinu i industriju bolje razviti, no, da to postignemo, moramo takodjer i odstraniti sve zaprijeke. Grad Ljubljana sa svojim kulturnim i patriotskim gradjanstvom stvara, radi i poE>čuje divne uspjehe. Za našu mladu ujedinjenu kraljevinu Srba, Hrvata i Slovenaca ova je priredba od ogromne važnosti — dati če svim granama trgovine i industrije još zamašniji polet. Ova institucija nosi u sebi momenat socijalne i političke naravi Okuplja sve jedinice, da izmjenom misli i sredstva za dobrobit naše privrede. Ovo je važan faktor upoznavanja i kontakta I jedino na taj način možemo sa uspjehom proraditi na putu privrednog sredjivanja. Svi glavni gradovi naše kraljevine zadojeni su sa idejama provadjanja ova-kovih sajmova. Ovaj sajam donijeti če bezuvjetno velike uspjehe. Ja, kao ministar trgovine i industrije, veseo sam, što upriličujete i što mogu da otvorim vaš napredni velesajam. Veseo sam, da idete socijalnim, kulturnim i patriotskim putem. Svaki gradjanin, bez razlike, mora poči u susret ovakoj instituciji Ja u ime svog ministarstva i u ime kraljevske vlade, poči ču vam do zadnjih granica u susret. (Živio!) Ja vam čestitam i od srca želim, da vam trud donese uspeh, kako za vas, za Sloveniju, tako i za čitavu kraljevinu. Zahvaljujem braci Slovencima, zahvaljujem vrijednom predsjedniku gospodinu Bonacu, zahvaljujem svima faktorima, koji su omogučili ovo naše zajedničko slavlje. Otvarr,;iiči saiam, kličem: Živili Slovenci I ČESTITKE ZASTOPNIKOV TUJIH DR2AV VELESEJMU. V Imenu ljubljanskega konzularnega zbora je doyen generalni konzul Ceškoslo-vaške republike dr. O. BeneS čestital predsećstvn velesejma na krasno uspelem sejmu s toplimi In kratkimi besedaml. Generalni konzul dr. O. Beneš je pozdravil otvoritev z besedami: V imenu konzularnega zbora v Ljubljani si dovoljujem ko doven tega zbora izreci Vam r. predsednik in Vam gg. odbor-niki naitopiciSo zahvalo za povabilo in iz-rckam besede priznanja. Že lansko leto smo se prepričali o siiainlh uspehih Jugosloven. indiistr?ie in trgovine. Smo prepričani, da bo tudl leto* seiem sliajen dokaz |agosk>-venske marljivosti, jugoslavenske energije In JtiRoslovenske pridnostL Radi tega si dovoljujem ▼ Imenu zastopnlkov taozetnsklh držav v Uubtiani Izreci Vam g. predsedltik in Vam gg. odbornik! najtoplcjše čestitke k krasno uspetenni seirau ter Vam vzkil-kam: »Jujosiovenska trgovina in industrija vi vat, floreat crescat!« UDANOSTNA BRZOJAVKA NJ-VEL. KRALJU. Ne bilo bi pa zadošćeno srcni potrebi nas vseh, če bi se ne spominjali prve ga borca za našo osvobodltev, Janaškega na* šega kralja Aleksandra. Častita gospoda bo gotovo soglasala % menoj, da odpoSljemo s tega mesta Nje-ca Veličanstvu sledeči brzojavni pozdrav: »Od vseh delov Upe naše kraljevine k otvoritvi II. ljubljanske pa velesejma doSit zastopniki industrije, trgovine in obrti po-Siljaio Vašemu Veličanstvu Iskrene pozdrave in Vas zagotavljajo svoje neomejene zvestobe in vdanostt« Navzoči so pozdravili brzojavko nda-lostno Ni. Vel. kralju s trfkratnini iskre* nim: »Živio, živio, živio!« Oodba Dravske divizije pod vodstvom kapelnika • kapetana dr. Cer Ina je intonirala državno himno »Doze pravde«. Hkratf pa so zadoneli z ubranimi glasovi bronasti zvonovi strojnih tovaren In Uvaren In jekle-ni zvonovi »Kranjske Industrijske družbec Globoki glas velikega moravskega zvona se ie daleč naokrog razJesaL Ta zvon ie po mnenju Zagrebčanov skoro večtf kakor za-grebSke kapttelitke cerkve. Minister trgovine in industrije VIlovi ć si Je nato ogledal v spremstvu pred-sedstva velesejma, narodnih poslancev, zastopnikov civilnih in vojaSkih oblasti posa-mezne paviljone, priCenSi pri paviljonu »C«. Minister se je o scjmu izrazil ponovno zelo laskavo. Kratek pregled razstav. paviljonov. Letos se je sejmiSče zna'.io razorilo. Vodstvo sejma ie z odebritviju mestnega magistrata postavilo nekatere vcćju paviljone in del zabavišča preko glavne drevoredne pasaže še na večji del travnka ob Cekino-vem gradu. S pravo amerikansko naglico so bili z«rajenj razni paviljoni, tako »L« (za tekstilno in konfekcijsko industrijo). Ta paviljon ie zgrajen po sistemu paviljonov gm-škega velesajma. Paviljon »K« je namenjen Ie kemični industriji in je eden nauanimj-vejših, kar se tiče pregledne in sistematične razstave kemičnih predmetov. 2e tu opo-zarjamo na krasni oddelek »Tovarne kemičnih Izdetkov v Hrastnlku«. Električna adaptacijska dela na sejmi-šču je izvršila znana ljubljanska tvrdka ?te-bi & Tuječ. Tvrdka »Perrumc iz Zagreba, kot glavna zastopnica vseh velikih svetov-nlh strojnih tovaren je prevzela postavitev lastne električne centrale. Zadnji moment pa se ni mosel izvesti cenialni nacrt, ker za-devna lokomobila namške tvrdke H. Lainz ni pravočasno dospela v Ljubijano. Razne prometne neprilike so lokomcbilo zapeljale tako ,da je zadnje dneve cbtičala tam nekje okoli Beliaka. fn snoč} je bila ćelo raz^ine-na povorica, da je vanjo udarila — strela! še vedno vladanče velik? težkrčc v mednarodnem železniskcm prometu so slavni vzroki, da večina inozemskih tvrdk do danes še ni mogla razstavitl svojih Izdelkov. Tako vidimo v paviljonih *L« in «K< mnogo oddelkov, kjer bi imele razstaviti razne ita-lijanske tvrdke in tnvame svoje tekstilne in kemične pro<*ukte, popolnoma — prazne. Vzrok — poSIlJatve so na železnlcl nekje zastale. Da te pošiUarve nišo pravočasno dospele v Llubljano na sejem, gotovi TJudie zvraCajo krivdo na naše cannamice In njih* organe. V nefcem listu je bilo ravno radi tej?a čitati popolnorra neosnovan oster napad na postojanje naših carinskih organov. Ta napad n! bll v strokovnem oziru npra« vičen. Vodstvo seimskega urada in trgovci sam! o'dkrito priznavale, da so na'Jl c?.rinsfci organi z veliko požrtvovalnostjo vršili svojo dolžnost ter vsalćo blago točno in hitro pregledali. Na razs tavi sca Imamo seefem jrlavnfli paviljonov, postavljenih na prostoru, ki meri fvkoli 41.000 kvadratnih metrov. Polez tefi je 5e rrmojro privatnih In 2abavn!ri paviljonov. Za IL ljubljanski velesejem fe bilo prijavljenih okoli 750 tvrdk". Faktično Je do danes razstavilo olčoli 680 tvrdk. Če splošno pregledamo letošnji velesejem, nnm ?e ne-hot6 vsiljuje vprašanje, zakaj ni letos naša lesna Industrija, ki je v Sloveniji tako visoko razvita, ki šteje okoli 150 parnih žac in 1950 vodnih, fei Je po podatkih Iz leta 1020. producirala stavhneca lesa l.O^.O^m1 in rezanesra t,003.700 m1, zakaj ta za na?e gospodarstvo velevažna panosa industrije ni tako bogato in pregledno zastopana na le-tošniem velesejmu kakor se je pričakovalo. Olavne tovarne raznejra pohistva so izostale. Res Je, Razlosi so čisto tr?rovsko-eko-nomski m praktični. Cilj lanske^a velesejma Je bil tuđi visoko idealen, pokazati svetu notranjo moč in veličino na5e Jesne industrije. Ta idealni moment pa odpade pri le-tošjem velesejmu, ki ima povsem praktične tendence. Gotovi Izdelki naše domaće obrti pa so naravnost bogato in mosoštevilno zastopa-nl. Izdelki pletarske domače obrti prav čast-no konkurirajo vsem »dunajskim« pletarskim umernim izdelkom. Pridna roka ljubljanskih okoličanov in pletarske sole v Radovljid je razstavila v »E« paviljonu lepo dovrSene izdelke, nekateri teh izdelkov. kakor i ih posebno razstavlja ljubljanska tvrdka M. Pa-Jd?, so tako dovršeni in krasno Izdelani. da daleč prekapalo znane pletarske sr\*ari du-najskih tvrdk. Za danes podaj amo tuđi kratek opis ne-katcrili zanimivih domaših tvrdk. Stane Vlđr^ar (preje Bašin i drug). Prva jngoslovanska tovarna telovadnin, sportnlh* Igralnib ln gasllskib potrebš^in ter žcieznib koastrukcij, Ljubljana, Sv. Petra cesta št 75. Že lansko leto nas je ta tvrdka prese-netila s krasno izdelanim telovadnim orođ-jem. In če ie bila kritika lansko leto vse-skozi laskava, nas sili letošnja razstava k priznanju brez pridržkov. Lansko leto skupina telovadnega orodja na prostem, letos velik lasten paviljon. 2e paviljon sam na sebi je lanlmiv. Ogrodje tvorijo tri konstrukcije za kroge, zvezane med seboj z amerikanskim! napenjali in pritrjene z rav-notakimi napenjali k tlom- Vrh konstrukeij jo zelenio ogrodje strehe, stene so lesene. Ves paviljon drže v ravnoteži u omenjena Štirt napeniala. Notranlost navillofit )e dri sročen a zbirka vsega, kar s! polei! telovadec ali sport-nflt. Da Je telovadno orodje po elegantni in pređeni izvedbi bre» konkurence. Je v vseh fnteresiranih krogov dovoljno poznano. Za kaptdteto tovmrne Je dovoljno merilo že dejstvu, da Je opremfla ta tvrdka letos ćelo telovadfSče za vsesofcolskt zlet s svojim oroiljem brezplačno m s tem pripomogla ne malo Ic uspelin zleta. Za medna rodno tekmo, oiliiosno za trenafo nale vr«*e za m*dna-rodno teftmo. pa Je dali potrebno orodie ?e veldco popreje na razpnlaeo. Pri vseh tek-mah' I« fiftstopiri se Je f*k"sfaln orod?f kot nrvovTsrno ?n so zlasrl fnozemnirt f^sti ra-htevfti! crnike ln podatke, da si rsb^viio mesto orođja nemSfcejra slstrrn«. Ir^t^ro le pri n!!h po vf^nl ▼ ruh!. vrT'Vo hH^e fn TeP^e na^e om'đie. — Mp'rf le+o^n^mf oročiM vzbnta pozornost ▼eiflća ?Mrf^etr«ka h^'d-lja, Kratai drogovi U8H niklo veća tekla. prežne deske. palice, kiji, ročke itd. Posebnost so dvojno furnirane žrdi za drobove, eno najlepšin dei ceie razstave. Konji ln koze. kikor splch usnjeni izdelki te tovarne so pa že lansko leto vzbujali cbčo pozornost, zato o tem ne govorimo Se posebej. Oiikjte si sami! Nuvost, presenečenje za nas vse, veselje za sportnike, pa tvorijo iotes sportni predmeti. — Da se podjetje tak.i hitro razvija, da je po preteku komaj dveh let lahko že porolnoma premašio vse težkrtče te Iz-redno silne pnno^e industrije, je gotovo pripisati izrednemu navdi^enju In enerciji. s katero se je vrrcl na drlo b.stnik tn-arne, znani strrkovnjak K. Stane Vidmar. Kjerknfl se poka.:e potreba pnr^arrjkanjc spi^rinih potreb'čin. že vam ie podjetje na razpol;:go z n^viml izdelki. Lansko leto se 'e pri nas nenavadnn poživil zimski sport, ln 2e lansko zimo so bile prve sirutke In prve sanke Vidmnricve tovarne na tekmah. In tokm«-vr:!ci Vh n\*n mnrli prohv^liti. V letort-nih, lahkratletiČTiih in J^rMnih p^treb^J'n. Krasni, po olimrii«kcm r-iodelu lzdnlani đi-skusl. ?vfdska k^pja (domn^e^a l^iclka), h:čalne ?ore. kro^le po 7.25 k^ ln 1 kr, rar-t?z?i!";Vi, crpiri. vrvi. £™^e za Salirrcanjfe, lce?liJ>5a, k-okci-l^re itd. Saj sam r.č v-?% ka i vse. To!:l:n Drcdmet.ov in tako lepo Iz-delariih ne vidiš ir-lepa. —■ In tu na? nrnenl-mo 5e nekaj. Ka^i trsrovci naro.alo §e vedno večirjo teh ?T"^'*ri'h in Itr^ai^ih notreh-?5in v inozemstvu. Plačaji jih drnžfe, dohe slab?! izdelek ln ča!čajo mesece in mesece nanjc. Tu pa imamo mnd?mo, nristno d^rna-če podietje, ki brez dvoma lahko zndnstl vsem Do^rehnm na«e države in Se izvaci lahko. Tu bi bil tuđi carinski vijak" na mestu. — Med novnstmi nmenjamo tuđi bambusove palice za skok in za smn!ke. Vse ta leta o'd vojne sem se je težko pogre?alo bambusove palice zlasti pri skr-kn ob palici. Tn-to nam je prc?krbel r. Vidmar z velikim trudom in potrpežiuvestin. Kakor Izvemo od nje^a s.irrejrn, Ie trajni transnort tetra bambusa v ce^om s in pol mesecev. Imamo cs oa ?dai vendade. Po vsem kar smo «?i oclecfall v tem paviljonu lahkn mirno trdimo. da Je podjetje r>o svoji solidnrst! brezkonlciirenčno ln ve-!ikerq pomena za razvoj trlovadbe Tn športa. Ravnotako pa bo princslo podietje ko-tovn novejra živ!.ienja tuđi na poUe mla'din-skiri iger. ki so se v zadnjih letih po Šolari in dru5nih žalibop: zelo zanemarile. En vzrok temt: zanemanenjti. t. j. pomnnikanjc isra'nih rotreb?čin. Ie odstranll K. Vidmar. S tem pa projrram tovarne še ni izčr-pan. Na programu so 3e srasiiska potrt bočine, predvsem lestve vseh sistemov. S temi predrr.cti je tovarna pravkar pričela in vsled teja še ni mogla razstaviti tuđi teli izdcJkov. Druga va/ćna točila protrrama pa so želertie konstrukcije in na že!ezni predmet! za dežn'knrstvo. V tovarnl se 2e ureuije poseben oddelek' tuđi za poslednio stroko, streji prispejo že v prihodnjih dneii in pri-čne ?e z zp.četkorn prihodr.jejca meseca obratovati tuđi ta celdelek. Tuđi ta oddeiek je izpolnil vrzel v naš! industriji, za kar bodo dornikarji g. Vidmarju gotovo hva-lezni. Ravno tako je komaj pred kratkim priče! poslovati oddelok za železne konstrukcije, ki cbeta prav lep razvij !n napredek. Ker je dosedaj vcČina teh predmetov prihn.iala Ie iz inozemstva, pomenja ustanovitev teh oddelkov nov korak k osa-mosvojitvi. Podjetie Ima 'd^sedai sle'dečc o'ddclKe: kovnški, kljnčavnič:irski (stavbrl In strojni)', stru carski (kovinski), da!ie mizarski. kotarski in struc:arski (icsnO oddelek, sedlarstvo in montažo. V nacrtu je tuđi lastna livar-na. Po ure-ditv! 5e omenjenih dveh odđel-kov bo t^vnrna z?nr»«!ovn1a JčnVih 60—«0 delavcev. Podietiu, ki ka/e toliko rzvofne enerfiie iti toliko solMnostl v svMih Irdel-kih. želimo obilo nspehrvv in polno upo?5te-vanje tuđi v bodn?c. Ka5im ljudem ra kli-čemo ob tci priliki ponnvno: Svoji W svo-i!m. Podniraite dn;naco podietnost. pa boste točn?i5e, bftljše in cenejc postreženi. SVINEC NA L.TTTRI IVNSKEM VELE* SEJMU. Severorana'dni del na^e ljube "drimovine rlrani mnoc:ovrstne in drbrc rude. kakor že-!fzo, antimon, cink in sv-nec. Tnkn imamo n. pr. v A'c?ic* velik svirčen? rudnik. Tn se izk^rrtje na dan okrečio ?5O0 c\ (centovV svinč^n* rv'dc, \z kntere sn p*Fi. V trch ma^iHi \r. Me-?ree f1^ T»-«v»M ^O V^ In t»niTnr"derneJ?e stro*'* fn clnife nanrave. P'-i r"-^dt"*iraniu svf*ira Hr>r»ivj»jo svin- vtnnle r***, P^i^ir svfn^i f^V^navato t"d1 cirt-Vovo p'do. ki fo rVcnortiraJo v tonilnf^r v Cf!J*» ?n pa VT^f^r-f. kl tra p^^HinTo v T?av-nc, V*«r «r^ frHno rirT prp^i^i^rmi ?*ii*rr». 7«r!m»vn if r'n so v l*m V^ani V^^all »t'T'iri^c rn cforf *>«rn1'^ni in ta n-» iv^^^^^ hitr^ rT-T«i^ri? Jn ';V n^^n r^^--^*M ^ ti-Vi vi. — M^«t». \c'+r so Vonali svinec $*&r\ Pim-IjanJ, se vldijo ie danes. Stran 5. .SLOVENSKI NAROD- dne 3. septembra i&>2 štcv. 200. PREGLEDU NACRT MZSTAVNEGA PROSTORA IL UUBUAHSKEGA VELESEJMA 1922. Svinčeoi rudnik je prešel po vojni v posest neke ugledne angleške družbe, ki je nastavila slovensko uradništvo. Mežica z okolico je bila do zadnjega pop ol no ma nem-Ška, sedaj pa Je napredovala tako, da ob-stojajo Sokolska društva fc v Mežici, 2rja-vu in Crni. Izložba zanlmivosti svinčenega radnika v Mežici, okusno ok rase na s slikami, se na-ha ja v paviljonu »G«. INDUSTRIJA USNJA IN USNJARSKI IZDELKL V >U paviljonu so najprele ovrSčenf Iz-delki naie usnjarske industrije. Ta paviljon je lahko ponos Slovenije. Tu je kakor lan-sko lcto, predočena celokupna naša usnjar-ska industrija. Oddclki Petra Kozine, Indtt-sa? MaJly & Dembergerja itd. nazorno pred-stavljajo veliki napredek domače veleindu-strije usnja in njega izdelkl. Oddelek Indusa ima najmodernejše usnjate Izdelke, razne sportne predmete iz usnja, kakor n. pr. nogometne žoge. Ta oddelek je prav okusno opremljen. Centrum usnjarske industrije Tr-žič je na pravem mestu. Lcp napredek. Dvajset slovenskih tovam usnja zaposluje okoli 2000 delavcev. Tovarne čevljev in drugih usnjatih predmetov imalo kapacitete izdelatl okoli 150.000 parov na mesec ELEKTROTEHNIKA. Po raznih paviljonih, posebno v »H«, so razstavljeni vsakovrstni elektrotehnični predmeti. Tuđi na tem polju zaznamuje do« mača industrijska podjetnost napredke. Tovarna »Transformator« (dr. Vidmar) ima v »U paviljonu v lepo dekoriranemu oddelku lastne elektrotehnične izdelke. Speci ali te ta je transformator. •Volta; tvornica električnih žaraic, s sedežem v Mariboru, Je v originaJnem pri-vatnem paviljonu razstavila žarnice lastne-ga izdelka. Spi on je opažati, da Je posta! Maribor nekak centrum za industrijo elek-trotehničnih predmetov. »Kovtnac, I. jugoslovanska metalureiC-na industrija, dd, v Mariboru je razstavila v paviljonu »Ic razne metalurgične fzdelke, Gsobito bakrene žice. Podjetje »Šteb! & Tnječ«, kl se v krat-kem fuzionira s tvrdko inž. TurnSek & Ca, je eno prvih podjetij, ki izvršuje montažo električnih naprav. Pole« tega podietja je oineniti tuđi tvrdko Voinovlc" & Ko. KRANJSKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA. Največjl Jekleni zvon. Kranjska industrijska družba Je na zu-nanjem delu paviljona >Q« pokazala napredek težke industrije v Sloveniji. Poleg raznih železnih izdelkov so uvrščene razno-vrstne Žice, okroglo in voglato železo, ozi-roma jeklo. Pozornost vzbujajo elektrodi, ki jih prolzvaja tovarna Kranjske industrijske družbe na Dobra vi pri Bledu. Elektrodi so važen Izvozni predmet NajveS elektrođov se izvaža v Italijo. Kakor znano. Je zaCela pre3 prilično šestimi leti družba izdelovati Jeklene zvo-nove. Tehnika izdelave te vrste zvonov |e v zadnjem času lepo napredovala. Do danes je družba vlila nad 1100 Jeklenlh zvonor. Zvonove nabavlja družba raznim otrkvam po vse! državi. Letos Je 'družba postavila na sejmlSče med pettnri zvonovf tndB aaj-večjega, doslej vlftega. Veliki rvoa, kl Je namenien za župno cerlčev v Moravčafi, Je t??nk 3434 kg in meri v premeru dva metra. Glas a. Veirk*nsfce so bile narođ>e ođ Janti-arja letos daTje. Dražba Ima na Jesenicaff poteben oddelek za vilvanje zvono*. TRIBUNA. Poleg paviljona »F« na zunanjl strani tik samostojnega češkoslovaSkcga paviljona je znani podjetni gorički Slovenec F. Batjel v oddelku priprostega stila pokazal, kaj zmore marljivost in energičnost slovenske« obrtnika. Tvrdka F. Batjel, »Tribuna«, tovarna dvokoles, motociklov In otroSkih ročnih vožičkov v Ljubljani, je od zadnjega sejma napredovala. Tribuna tovarna dvokoles in otroških vožičkov, f. B a t j e U Ljubljana, Karlovska cesta 4, Zvonarska 1. Trgovina Stari trg 28. Edina te vrste v Jugoslaviji in njen cilj Je z geslom »Brez truda ni kruha«. Tovarna je opremljena z najmodemeJSiml strojl in teh-ničnimi pripomočkl za najnatančneiSo (zde-lavo. Ima posebne oddelke za emajliranje z ognjem, brusilnico, pobakrenje tn ponik-Ijanje. V kratkem času obstanka je dobilo novo podjetje odjemalce iz ćele države S. H. S. Poseben oddelek spretema v po-polno popravilo dvokolesa, otrogke vozIĆ-ke, Sivalne kakor tud! vse v mehanlčno stroko spadajoče strofe (td. Podjetje ima v zaloil vsakovrstne strofe dele in pneuma-tike, Lastne izdelke r^sstavl podjetje v paviljonu F $t. 152. na lu občinstvo posebej opozarjamo. Cenikt fraruu,; STROJNE TOVaRNE. V strojni stroki zavzemajo poleg tno-zemskih nemških tovaren »Strojne tovarne in livarne« odlično me«to. Letos so tovarne, poleg bronastih zvonov na prostem, v paviljonu »F« postavile vsevrstne stroje za les-no industrijo. Postavljen Je velik polnojar-menik. Specltllteta pa hJdravIlčna stlskalni-ca za aUmaike. Tovarne so dalje razstaviie tuđi 93 HP močno turbino za elektrarno na Hublju (Ajdovščina, Julijska Krajina). BAKRENI KOTU. Ob paviljonu »Fc je tvrdka M. Welss, Maribor postavila bakrene kotle. Tvrdka Je v tej stroki na dobrem Klasa in že stara. ANDREJ SUPPAN. Med slovenskim! kovači so znani kova-škJ mehovi AndreJa Strppana. Skromen Je njegov oddelek ob paviljona »F«. Malhrn. a hrani mnogo zgodovjnskih zanlmivosti. An-drej Suppan, Izdelovatelj kovanih mehov in poljskih kovačnlc. Je doma v Kmpl. Njegovi mehovi so bili že v Avstrijl znani po-vsod. Paznl trgovci žeteznine so jih raz-pečavali. Nekateri pođ lastntm imenom, ne đ* bi navajal! Ime proirvadltelja. To \e bila nekdanla skromnost slnvenskeira obrtnika. »TITAN-. V lstem redu Je razstavfl »Tltan« Iz Kamnika, kl zaposlnje okoll 500 đelavcev, razne predmete Iz k1ftt?*vniFa*-ske stroke. BRATA KOLENC Tvrdka Iz Mirne pri Novem mestn Je v stroki pil letos edfna. Tvrdka IzdeTufe razne pile. DOMAČ4 OWT JTMNATm RIT. Jakob BatielJ, tovarna sit v StraffSčn In M Mjisterl. tovarna zime v Strancu pri Kranju, sta razstavfla Izdelke dobro pto-cvitajoče 3omače obr«, kf zaposlile v Stra-žl*čn na Oorenjsfcem preko 400 delavcev. Jafrob Bafžell tzdelule razfTSna slft v bar-vah jrntovih ćlržav, kamor se sita efcseortl-rajo. nčsport sit te domače obrti se Je ▼ zadnjem fesu z^to Uju Uova uUuVd ju^ocjiav ija — iJiv^a ixia- »icViiii*. oiuija, elisom tvjr iicu^j wc- — Ztiiiuiiuiiju iiiw^iiarouiiixi *.r^uvbii.ili ii: UnUiiwUiU KlO^OV Hl MČCf 1'H^.i iC^a, ix'^l 5c ceaaijc u o i j pruju^uje nuiiaoi-uanu euuiiUiibivcniU ^uiiiju. uuuaiia m ooikUijcua oa ^iiauic^a pcMinuiuU iuuo-^iii cvropbiviU poiiuuiiU ni ^o^podariiuii vouiteijev, kuraiva Jugo6ia\ija avujo pot nu^rej, binoircno in optiiai-iUciio, trunu prepneana, aa premaza vj»e tezave, ki be ji od njcue^a rojstva aaije zoper^iavijajo m Kai^rc je v oo-wUuovanja vrcam meri že u^pesno ob-vlauala. Jugoslavija, ki je stoprav v začetku &\ojcga Civonoin^Ke^a razvoja, je oogata na gozuovni m poazeiiieosiviu zaiv.av.Ji, ki eakajo na Kapital in na zeniaaie uu.ioNe, ua jih odUnj^jo m uvi^ncjo. i\a v^ak način je treba izra-biii in .zpopclniti ogromno Oogastvo, ki ga rcprczcr.Ura njeno poijedclst\ o. Ue-žeia proizvaja veiike količine žita. Vkljub nepraKiičnemu in prtpriproste-mu načinu poijedelstva in sedanjekra njegovega gospodarstva, potrebuje c^n-tralna in zapadna Evropa jukosiovcii-sko zemljo in njene prideike. i?aj je iu-di v prošlosti kupovala na tem tržišću žito in živino. Industrijski razvi-tek se največ opaža pri podjetjih, ki se bavijo s poljedelskimi proizvodi. Država uvaža mnogo tkanin, strojcv, premoj?a, žvepla, žclezniških potreb-ščin, bakra in drugega mannfakturncjra blaga. Vendar hitro rastoči izvoz v prošlem letu 1921, izvoz 1. 1920 se je vcČ neKO podvojil, kaže, da je pričela stabilizacija in da se pocasi izravnava nepovoljna tnrovska bilanca prošlih let. Ker so bile železnice ob ustanovit-vi nove države v zelo slabem stanju tn ker želcznisko omre?je ni bVo rnz-predeno v srrifn, kjer naj bi \mrta rtova država največjo korist de'uie jugo-slovenska vinda z vsemi močrni na to, da spopolni svoj z>Te7rnSki sistem. y?o-Tezni'SVe 7t»-radbe amerišVera «indJkntr? in <1omačfh srmHben'h podi<**n snoitio Reosrrad r n^mn^Vima TuVama Kotorom fn Snlftom in zvr^rfo ??e dn**^^ vn*n?? crf4"**;*. AV^v'^f pro- 5estih fetih. Pazen velike množine pro- nietne^a materijala, ki ^a država dobiva i2 JNeiiiike po reparacijski komisiji, je luaočiia in tuđi doliva se nii»o^o dru^e^a niaterijala na lokomouvah in žclcziii^kih vagoniii. Cehh S5l;a od 13,000.000 prebival-cev Jugoslavije se bavi s farmerstvoin (poljedelsivom), živinor«.-jo in sadjerejo na JU.47U ha obdelane zemlje. Vcč nego T.OUJ.OOO ha zemije v južni Srbiji je še povsem neobdelanih, kamor vlada na-scljuje Slovence, pobegle izpod itali-janskesa jarma. Juscsiovcnska produkcija žita sicer ne dohaja ruske, pa je 7e!o visoka. V produkciji koruze je Jugoslavija prva v Evropi in druga na svetu, c:lede pšenice je na pet em mestu v Evropi in na osme ni mestu celega sveta, za rž je deveta v Evropi in deseta na svetu. Za je^nien je šesta v Evropi in deseta na svetu, za o v e s peta v Evropi in ^.'ma na svetu, za 1 an četrta v Evropi in osma na svetu. Glede k r o n p i r j 3 stoji Jugo5lavija na seđ-mem mestu v Evropi in na devetem na sveto. 7.7L posne^evanje napredka v polje-dc!s^n vz(.!r7i:je vlada posebne vhdne oddelke in tud i prh'a^e zndrutre spo-pnTn.itij'\fo to ć'lo. VreučiliSča v Bco->rrndi! in Zagrebu imajo poljcdc^ke fa-knltet \ Rn/cn teca ro v Jnroslaviji trlje veliki po'ipde^ski kolegiji in deset višjih po'jede'sk'ri sol. Jii£osiovenska produkcija sliv je iiajvcčjj. n^i svetu. Letni produkt znaša cuo.uOU ton. Z i v i n o r e j a je dobro razvila in predstavlja važen gospodarski ralvtor, ki vrlo napreduje. Zadnji popis živine obse^a l,5uuOUU konjev, of-iS?6.000 g o v c j e živine, 4,849.000 s v i n j, 9,7/l.Ov) o v a c in 2.5UO.OU0 koz. Glasom poručila polkovnika W. G. A t w o o d a, vojaškega atašeja pri po-slanistvu Zjedii.jenili držav v Beogradu, ima Jugosiuvija velike mineralsko zaklade. V Varcžu v Bosni se jq našla izvrstna železna ruda. Avstrija je za časa vojne iz tega rudnika dvi-gnila in vporabiia 900.000 ton železa za SKodove puške. Tud: Srbija posedu-j^ bogate žeieznc rudnike. Toda vsled še premalo razvite industrije in radi pomanjkanja prcvoznili sredstev se vsa ta bopjnstva nišo mogla v za-dostni meri izčrpavati. Eden največjih rudnikov za ba* ker in zlntc v Evropi se napaja v Poru v Srbiji, ki ga črpa neki franco-ski sindikat. On'jc so se nn^i bakreni in zlati rudniki visoke kvalitete v ni^ni Srbiji. Pa tuđi ti rudniki nišo ra?-viri. Ptido^'opi cinka v S'^veniji in novn odkritja te niue v Srbiji se razvi-jajo pr^cej dobro. VoT;Ve zp'^^c premnn <;e nnha-i?jo v Sloveniji. Srbt.M, Bosni, Crni srori in r>^1mf»cifi. NTarveč rroizvpjafo pre-rnoro^opi v STo\-eniji in v Bo^ni fn to "nive" za dr'nvnc potrebe. Rudokopi hr f n i n se n?so še nr»r1i. MT?r,f 7^ m n k o V .Tn^o^Tovtii imn-io Ir^iT'f'f^n od drtfvp'b 60-^n do 7000 fon H i> frf»*;?n-» r1o'0'xr*nn za izvoz. Vnrffi-^T pfpr'i^T'if? S^^fvOffa SC r-^nrr* nn n^'^r^n ^O OnO 'on. .TfTfO<;Tri- vL'* ■'-^""»r^'i fr"*?«« Tr»rt*-+n v rTvropi za proizvaja od 200—250 ton surove svile. S ran $. >SLOVENSKl NAROD« itt« 3. stptmftbrt 19*2. šiev. 20O. Kcinikalna produkcija obsesai rflačiine pro^voae. Uiavni rntjd njimi so jFanin Oo.UUO iun na leto, klor 24.000 ton, u m e t n a g n o j i I a> fc a 1 ci j e v karbona i, m etilni alkohol, jcsiLova kislina in dr. Industrija kož je znatne krajevne važnosti in ^uelHj« letno nad 2,000.000 kož. Približno eua tretjinu jujrosloven-ske držrnre je zara*čena z gozdom. Veo tisoč ža£ proizvaja okoli 1,000.000 kub. mcrrov lesa na leto. V državi se izde-Jjujejo tuđi pohištvo, vagoni in sodi, Hraetovina Iz Slavui^je je iz-■vrstna in se vporablja po vsej Evropi. * Jusoslovenskc reke imajo 3,507.790 Žonjskih sli. S pravilno uređitvijo in zsvađfro reservoarjev se more celokup-aa vodna sila zvišati na 7,000.000 konjskih sili Obcnem pa bi se voda nporab-rjala tucU za zalivanje poljr*. Prepravlja se več p.rojektov za izkoriščanje vodnih sil. Vlndaf snuje tuđi izkopavanje neka-\erih krjifclov za razširjenje parobrodarskih v-.szij z raznimi točka^na; parobrodar stvor po rekah se razvij« v naj- večji merl. ■.Tusosl«t»ven3Vi ćelavec je štedljiv, marljiv, tražen, intelisenten m konser-vativtn g! ?dc obstoječih postavniH pređpisov. .Mnopo poljedelccv prihaja po žetvi v mosta na delo, mnosro jih de-la tuđ! na železniških probah tn drugih zsrađbah. Vlatla ureja delevni čss, plače, in d u st rij sr« razmerc. varno^rne ođ-Ve&b? in zavRrovalno vprašanje.« Priznati moramo, da amerik.tflsfc! kriilfri na?e*a jti^oslovcnskesa gospodarstva pi*ejo večinoma povsem ocMcri-tosrčno in bre^ vsakega — am«rikaniz-ma ob Č&sih arccri\&ii5$:eKa našsjta đrSavnega posojilr.. Tn ravno radi te miano felidna objektivnosti je aeieri-kan^ka krit.'ka in sodBa o našem go-spodarskem 'divljenju m deiovanju naj-iclj jsanimiva za — nas same! In Jjttkkp se »godi, da ravno tuja, b. pr. amerikanska, sodba marsikomu med nagli samiml ©opre oči za pravilno last-đo s o d b o. Pr? tem ne mislimo n« zo-prao rn snae&io samohvalo, ki se, ka* kor pravi pregovor — pod mizo valja. Pač pa imarr,o m iinejmo r mislili prs-vftaost, upravtčenost te cnše lastoe ali bcSjšs pcvedsiio domaće sodbe. In Ia 9rzrr&£ost pH nas nejako ns more prar %& površie. Veliko krivde ima pri tem ž&lctetaem pejavn znano dojstvo, da se 3iii nas se vc Jao ia v marsičem prcvec deli — z jftžtihGBi. Da »e je v naši državi vsaj do sedaj in ponakod veliko iit praveŽ delalo s tem sics* zelo po-tteorim in hvs.!ežnirn udom cioveškera zelesa m njegove glave, to nara bi moral ic tuđi raogež vgak pamoten in stva-T«i -—- 'recimo -— Amcrikane« potrditi Y& .tiA živahni jeiiki pa postajajo ne-vtuiil m srdi alasti pri nekat^rih naših fl*fiQ£o3i«viJiiili domaćih kritikih. Ia labko pi zasteivill svojo glavo, da vsf ii brbraVi prldi^arji v velikera svojem delp izhp.its.io in ^opet izginjajo v krog^i "asitig hm&n'ik ljudi in tipov, ki so v prve«! povoj neoi đasu 5plexali brec vsa-kegi trud* m dela po raznih lestvicah dg Tisćkih in najvišjih klinov in polnih ja$y. Ker pa sedanja težavna doba Vfcdno bgli zshteva podrobnejra detxu; VeršiČ Prmnfo, posestaik. Kova vas, Pttii; Volmaier Iraa, posestnik. Selnica; Liko veo Jeraej, posestnik, Točova; Zem-UarI5 Jožef, župan* Žabovci, Ptu!: Papež Lovrenc, posestnik, Sp. Hočc: Slnlč Franc, mliaar, Zcor. Hočc; Leber Franc, posest- . septembra 1922. ni vrh. Ptuj; Mak Traiic, pese^rtntk, V««lo-le, Maribor; Draž Tranc, posestnik, St Uj; Kuharič Ludovik, trgovec, Onnoz; Polla-netz Ernest, lonCmr, Sv. Lenart, Maribor; Potek Ivan, posesmik, Hardek; Vrabel] Tranc, so&tflničar, BraaosUvoi; Klade Jane«, lesotržec, Jelovec, Maribor; VVflćaik franc, posestnik, Muretinci; Mahorič Franc, fostiiničar, Vseh svetnikov ulica, Ptuj; Gorjak Jožef, posestnik, Cesanovci; Rojfco Jožef, posestnik, Sp. Duplek; Hiter Hiiiko, posrstnik, Jelovec; Kričei Janez, posestnik, St. Janž. Slov. Gradec; Vengcr Janez. posestnik. Vajsen, Maribor: Zamole Stanislav, posestnik. Sv. Lensrt, Slov. Carice. — NaJoirestnl porotnikl vsi iz Maribora: šerec Jc«ip, (rjovec: Novak Rudolf, mizar; Božić Ign^ posestnik; Proha-ska Franc tortilničar; Ratzek Jo/ef, din-nikar; Gros^mann Martin. ffOa*i!ni0.r; Gu-zelj Leopold, trgovee; Kiihar Vinko trgo-vec; Troha Karol. posredovalnc hiS in zealjišč. — Vpisovaiiia na češki univerzi in teknlki v Praši se vrši od 25. septembra do 7. oktobra 1922. Ricorozi na medicinski fakulteti začenjajo dne 2. oktobra. Rok vpisovanja se nanasa tuđi na »Ob-ehodno školo«. — Drago Hočevar, abs. med.. Praha — Viitohrady, Puck-maicrova ul. 6. I. — Prav niski izlet Društvo »Pravnik« priredi v sporammu s hrvatskimi pravnik! dr.c 8. septembra t. 1. Izlet v Celje. Južna želesnica dovoljuje izletnikom polovično vožnjo. Skupni cbcd je v Celju. Radi oskrbe lesitimacij in naročitve obeda je potrebno, da se prijavi vsak, ki se namerava izleta udeležiti z dopisnico do 5. septembra društvu »Pravnik«. Odhod iz Ljubljane, glavni kolodvor z vlakom ob 8. uri dopol-dne. prihod na Zidani most ob 9.36; od tamkaj skupni odhod z Zagrebčani ob 9.46. Prihod v Celje ob 10.23. Odhod iz Celja ob 19.19 popolđne. Glede lzletni-kov iz mariborskoga okraja določt vse potrebno mariborska podružnica sprav-nika«. — Spomaičlce. Kdcur bi rad iz Ljubljane s seboj vsel malo, pa lično stvar, ki bi ga doma spominjala na bivanje v glavnem mestu Sloveuije, je bil 4o sedaj v zadregi, ker po pretiajalnicah ni bilo najti nič rna-čilseca in hkratu lepega. Odslej bo v tem pogledu drufcače. Tvrdka M. Tičar v L?nb-Uaat (Selenburgova ulica) je namreč založila že sedaj precei bogato izber vtbljivo Iepih spomisčic v obliki dekorativnih stepskih obeskov, namiznine ter krasilnih na-stavkov. Vse to spominsLo okrasje jt Hcuo narijeno iz lesa ter na roko pof'iktno z narodnimi ornameati s tolikim cv --tm, da se oko za divlja. Ornamente \z r^snoval znani obtijsvalec narodne umetnosti profesor Albert Sićp ki vodi in nadzira izdelova-n;e teh olrrjisi!. Ko *nio te dni imeli v L3uh-Ifani na tiseče jtostov ih ie vsak l2\e\ s seboj ođnesti stvarc^. kaiera bi ta prijetno spominjala na dni, ki jih je prcživcl med Slovenci, so od lepote naše narodne umet-Bosti zadivljeni z veseljem knpovali tt spo-minčice, da jih vzsmefo na svof daijnf dom. !■ fco se ?edaj otvrrl driisi ljubljanski veleseiem. ne bo nič dmgače. Ti lični predmeti pričaio © našem odhrauem okusu in ugodno spominiajo na uas in našo presto-l!co. Zato smo jih prav \7. duše ve?e!?, zla-sti ko bodo tuđi domaćinom služili za okraSenJe svoflh domov. 5aj so tako lični, da jih je moči imeti v najpreprostej§ih Iz-bah ia v najrazkoSnejših sobanah. Na ljub-Ijantkem veleseimu pa bodo vse te spo-minčice razstavljcme v nalasc za to ziraje-ni kmečki hfgici. Poročfla sta se sosped Josko Lav-rič, bančni uradnik, z cospico Jožico Molk, uciteljico. Bodi srečiio! — Smrtaa kosa. Na pristavi pri 5?ot#tcu je umrla veleposestnica j:». Marija Snppanr stara 85 let B!a« ji spoorin! — 2e«ska podnižnica Droike sv. Ch-Ha in Metoda za St. Jakofcsko - Tr-novski okraj ima svox redni občnl zbor v sredo dfJ« 6. sept. 1922 ob 4. uri pop, v prostorih »Sploštiejra ženskega dni-5b/a. Rimska cesta 9. Čc ne bi bilo nav-zočih zadostno število filanic, se vrši cbčni zbor pol ure pozneje v istih pro-storih ob \rsaki udeler.bi. — Evancetfeka cerkvena obSioa. V tiedeljo dne 3. IX. t. 1. se vrši služba božja dopoldne ob 10. ori. — Petietaica mature. K prijateljskomu sestaBku dne 4. septembra ob 2. popoldae k Čadu pod Rožnlk se vabijo maturaatinie Ijublianskega učiteljišea iz leta 1917. Pridite vse, — saj ste tako oblinbile! — Mestni gasilski u rad. Pri mest-nem masnstratu osnoval se je urad, od-delek magistrata, to je mestni easilski urad. Svoje u rad rte prostore irra v Me-stnem domu, ter so uradne ure« za stranke od 11. tlo \2. ure vsak da«. V področju tesa arada spada požarnu policija, gasilstvo, kontrola požarno \ar-nostnih naprav v tovarnah, clcdallšSih, zavarovanje sasilcev itd. Oasilski arad Ima sedaj I vefbalca fatilca. 6 rasilcev in 2 telefonista. Prvi %asilski avrcie\f. V slučaju raz-širjenju požara nastal bi veKkansti požar, ker je v kleti nagromadeoo poloo papirja. zabojev ter drugih gorljivih snovi. Stranke se opGzarjajo. na naj puste pcvsod po hišah vratca dinmikov popoln^ma prosta, In naj jih nikar ne z^stavliajo z raznimi predmeti, ki so po-tem vsled blizine dimnik a ogrošeni, da se \ntaneio. Na lice mesta doSH gas&Lci mso stopili v akcijo. -^ iznmU h f. Ani on Kovač Ic iz Pil-staiaa pr! R»|k«a#unnj mal aparat, ki na-teknjen na sw$o9 pr«pr«tČuK kipl;aji]o ro-re5e svece **4l v veiikem prepibu. ? i«m aparatom se prikran) do 30^ pri sve^i. Pp>-ticsnaieaje rtk. svećafka, oblcko ali Ul !e OMOOgoče. Kadi p«t«ntir«ma hi «W«plf»ata-ciie »*vedene isaajdbe ~Me đružabuike. Tvrdka Stanko Žargi fat C©„ Ljubljana. Martinova cesta 15, je poleg pi-salnih strojev 5H'etovooznane znamke »Torpedo^ (proiavod tvrdke Weflwor-kc G. m. b. H„ Frankfurt a. M.) ter pole* potrebščin za kleparje itd. razstavi-la blatajne i« armiranega betona, sistema Thori*. do s«daj pri nas se ne*nana novost, koja vsled svoje ženijalne in lične konstrakeije vzbuia splosuo pozornost t«r občudovanie. Kakor čujemo, ima gorenja tvrdka sa blacajne že vi5-fa narobila. Tvrdka Stanko Žarel in Co. je svoje predmeti rmestavila jako okusio v oddelku §t. 344, paviljon H. — Razstava feasafli roMh dal »Oued-aiaica zaToda za itatko đoaufe «*rrt« r Ljubljftfri, TurMSki trt 6. IU se vrli v 5a»u velesojma vstk dan *4 1,—12. dopoldan in od 2—5 fopoidnt. Vttop prost. — Opocsrjame aa danaSnH oflat tvrdne Ml ni mi i, kttera izdtluje svetovuo zntae aa]bol]&6 roCac briztalae. k^j« sa-aioponofi v trenutku potrebe je v«adar naj-aUnni«}« sredstvo, da m Mvaraost ia nc-sreča prepreatt, — Za««niava otmetnOi ttraž. le Maribora nam poročajo: Razmere na sevemi mejl so postale tako nevzrdžne, da se je vlada odloČtla za izmehjavo ob-«Miae koatrolfc % L^mfPtpbv*LV*Z: vzame to službo zopet naša finanCna strada. Ker se je prislasilo za to težko shižbo prc:naio reflektantov, se bodo za početek prevzcli šs nekatrri iz se-danj^ straže, pred vsem naši državljani. Država si b> morala omlsliti tudl lastrto obmejne posta.ve po vzgledu Av-btriic ki klj'ib svo-i •siromoinosti gradi na važnih prehodnlh točkah velike po-sittje aa obmtjno kontrolo. Pri nas se je v Xftm oziru mnogo zamudiio. Straže so bile eettokrat broz strciie ali vsiJjene med družine, kar zelo škouuje ugledu takiii postaj. Vse to ri bilo izoitolo. če bi se bile pravočasno izrsbile vsaj vojne barake v Mariboru in Strništu katere se je za mal denar prodalo ali jih pustilo enostavno propasti. rinarski referent v Ljubljani, Martin — Stanovanje išče dobrovoljce, kl se mora 1. rktobra t .1. izseliti. Več v oglasu. — Veliko Javno tombolo priredi društvo za zgrad^o Sokolskega d^ma v Sp. Silki dne 8. septembra 1922, to je na Mali Šmaren na prostoru poletnoga telovadiSča v Oasilski ulici nasproti sole. — Glavni dobitki: 1.) kompletna spal-na oprava iz trd^ca, lesa; 2.) mo$ko kolo itajnoveiŠtga sistema; 3.) kuhinjska kred(?nca s pritiklir.ami; 4.) zaboj slad-korja; 5.) stenska ura: 6.) okrog 500 manjiih dobitkov. Tablica stane samo dva dinar]a. ObJinstvo, Sokoisivu na-kloticno, kupujte tabliee, katere se do-bivajo v raznih trgovmati« kjer se ćutim-jaio plakati. — Odbor. — Jugo»lovea»ko šumarsko Udra^etsje, Podružnic* Ljubljana n^nanja vsem ucUle-ž«acem §umskeca konjrresa v P?^?radu. da bo skno€ti odhod dne 6. septembra z brzovlakom (o r.), Mi peljc iz Ljubljane ob pol ene v jutra, iz Maribort ob 1.40 zju-trai. Bventueloo 5. septembra ^b 23.12 z drravno želcsnico iz Ljubljane. Olajinve na iel•»nicali so rasvidno Iz »šumar«tr*aa lista št. 9, str. 636. Juioa Že Usnica je voo-Si^vaU samo dr^ name^ence. Odbor. — Kako so beogradski Sokolići I?idvali na Bledu? E^eogradskn »Vie-me« priobčuje pod tem naslovom interesantno crtico o življenju beogradskih Sokoličev na BUdu pod vodstvora Vclje Popovića. Ti Sokoli-či so prispeli dne 15. julija na Bled, si postavili v Zafci šotore ter živeli tu na letovišču, dokler se nišo te dni zopei vrnili đomov v Beograd. Že iz podnasiovov orrenjene crtice »Prva poč na Bleškem jezent«, »Hoja na Tri£J«v«, Fanta?tična noć v viSin^ 2515 m«, »Kralj prihaja*^, »Bled-Beo-gradr. je razvidna njena vsebina. Sokolili so se sovo vsi vzliičsni nad lepoto krejiev in gora, ki so jih videli v Sloveniji, vrnili v Beograd. NTa Trj-glc%*u jo bflo 40 teh junakuv. ki bo'đo gotovo v prestolici postali cavduSeni pobornik! planinstva. -r- Rajboobcrški »Sokol« prirodi v pe-đrtio dub 10. Mptambra ob 15. svoj javni BF.^top. V>!topnina ni telovad!55e 2 D, se-dežt po 4 D. Narodnjak! kr»jtnega Pos^vja se bratsko vahUo na to dornaoo prlreditav, kl bo gotovo vs^kerou posetniku oct^la v paiprlJE^ffleJ^«! spominu, — Zdravo! v Mostah priredi na praznik di** 8. t. m. \zijko vrtao veselico z b^Jirateni a]>oredora :ia krespttm »^ninaterji vrtu br. KavČiča pc-fe2 kerr-ičti- tovarae. ToeUa se brdo prfst-»a linton^rškft vina, za priorisek pa posrbi sa. Siavfticcva s svojo prizusuio dobro in s^idb« kuhinjo. Vabimo vse sokolstvu naklonjeno člns«sra fc obilni adcLežbl. Za-četek ©b ki. — »Sok«K ▼ Lcgatcu prirsdi v nodeilo dne 3., v shi&aiu iiiabega \fditteiu 8. septembra sv«j jav«i aastop, adnžca z vtllko ▼rtno veselico, na svoj'«ni ia^tneiti pront'ini ia sic«f: Ob iri. sprtjiem gosiov, 6b pel 17. Javna ietovadbt, pottm vrtna veselica s srcČ^lovorn, šsljrvo pošto Ia plcRom. Sode-laja godba »Sokola Ljubljani li,«. Lofaikl Sokol se j« v vcHkem štaviiu udeie^#vftl priftdltev sosednih dru5t«v. zato pritakuje, đa se tudl sosedna društva v obilnem številu udelečijo te priradjfcv©. Ob icj pri-'.iki si bo lakko vsak osl#d&l na5 b^đoč! »Dom«, ki je že skoro do vrba do^rajcu. Torei naarvidenjo v Losa«u! Zdravo! f V-.^.■{•mil*V 1 ^^ ■■■Hum »- r 'mzm stvias. ♦ Botitftvilko idrtvlidni«. *La V\t Mo diKUe« poroča v sl«iltč;m skoraj neverjet-nem slušaju: V neki niski bohiiai je lešaio 117 otrok, Jd so dobili vsltd ufivanja po-kraricnefa konjskesa mesa n«ozdravl]ivo bol«&»a Sovjeste oblasti so odredile, dc se mojtLJo vsi ti otrod kratkomalo ubiti. ♦ C*%osloY*kl v Pariz«. »Bulletjn de U Statiatique t^n^rale dr Ia France« za leto 10Ž2. poroča, da je bilo dns t. fanuarja v Paristi 1507 Cchoslovakov, In sicer 1018 »o-5kiH Ia 580 Itnsk. ♦ Pofitodnii blrofl v mmc. Vlada v Ka-na ies in jutri gostuje na Igri&ču Ilirilo pred tržavnim kolodvorom v dveh nofomeinih tek mah Gersthofer Sportvereinigung, eden jnlajših, a najbolj ambicljoznlb dunajsklh fclubov. Gersthof goji moderen nogomet, predvseip sa odlikujejo elan* prodorna silm In dobro streljanje napadalne vrste. Dok as zmožnosti i nvztrajnost! Oersthofa Jet da se je povspel na sedanje mesto, kjer Ima Šanse za prvovrednost, v dobi dveh let iz ćele množice dunajskih nižjerazrednih klubov. Ilirija nastopi proti Ocrsthofu r veCiml ola-čenji. Upati je. da bo tzvrstnerau dunajske-mu klubu resen, enakovreden protivnik bi da bosta tekmi zanimivi in napeti. Pricetek oba dnl ob 17. — Kolesarsko prvenstvo Jugoslavije na progi Zagreb • Ljubljana 146 km se vrSl danes. Start v Zagrebu ob 6. zjutraj. Prvi dirkači se pričakujejo na cilju okoli pol 11. Cilj pri km 3 na Dolenjskl cesti, tik re-stav-racije g. JoŠka Jebačina. Med občlnstvom vlada veliko zanimanje ra to veHko borbo med jugoslovenskimi prvak!. Po zaključku cilja skupni odhod v restavraclio g. Kav-č!ča na Privozu. Zvečer ob 7. sportno dru-tsbni večer ter razdelitev daril v restavra-čiji pri Lozarju, Sv. Jakoba trg. Občlnstvo In sportniki se vabiio na mnogobrojno ude-ležbo. -— Prvenstvene tekme. V nedeljo dne S. t. m. se vrri na Igrišču SK. Ilirije ob 10.30 prvenstvena tekma Slovan - Slavlja. Popol-dne ob 16. pa se vr5i na lerlSčn Šparta-Primorje druga prvenstvena tekma in sicer Šparta-Svoboda Ljubljana. Prvo tekmo sodi *. Hus, drugo g. Kepec. Solstvo. ~ Kooservatorl] Olasbeae Matice ▼ UabUanJ. bolsko leto 1922/21 se sačne na konzervatoriju GlaabtM Matice v Ljubljani dne 13, septembra i 1. Vpisovanje se vrli od srede, 6. septembra dalje vsak dan, Iz« vsemSi nedelj |n praznikov od 9. do IX dopoldne In od 3. do 5. popoldne v pisarni Olasbene Matice, Gosposka ulica St. 8. Ravnateljstvo prosi, da priđejo gojenci v družbi starlev k vpisovanjtt Pri vpisovanjn je plačati 40 K vpisnlne in šolnine, 40 K članarine ia pa polovico ukovine za mesec september. Ukovina znaša v pripravijalnih razredih za instrumentalni pouk mesečno 200 K, v n\f]\ Ih vlŠJi konservatorljski stopiti) pa 240 K. Ukovina fa sol opet je znafta 280 K mesečno. Poleg tega morajo konser-vatoristl plaćati za vsak stranski predmet, kl ga obiskujejo 40 K mesečno. Vpisovanje se vtS do vštetesa 12. septembra. V dneh 13 .In 14. septembra se vrši razdelitev go-Jencev po predmetlh, razredih In učitellih ter se določl sporazumno umik. Redni potik v vsefi pređmetih konservatorija pa se prl-čne v petek, dne 15. septembra 1°2?. Ravnateljstvo konservatorija prosi, da se go-Jenel vplSelrt vsaj do 12. septembra, po tem termlnn se bodo sprejemali gojenci !e v slučaju, ako bo kaj prostora na razpolaso. — Na driavnsm ženskem nčltelUSču te vplsovanie ra Selsko !eto 1922 '23 v tofek dne 12. septembra In sicer za 1. do 4. razred đeklI5fce vađnice In za otroSk! vrtec od 8» do 10. ure, za 2. do 4. letnlk učIteliiSča pa od 10. do 12. Isti dan ob 14. uri naj se Javtio v zavodu rudi vse v prvi letnik pokojno spreiete učenke. Šolsko leto se prl-čne v četrtek dne 14. septembra s slovesno službo božjo ob 8. uri. Vse podrobnosti so razvidne na razglasu v veži Šolskega po-slopja, — Na državni realkl v Mariboru se otvori solsko leto 1922/23 v četrtek 14. septembra s skupno službo božjo v stolnlcl. — Dne 18. septembra prične ob 8. zjutraj redni pouk. Priglaievanjc »ovih nčencev za prvi razred v ponedeljek U. septembra od 9. do 12. v pi&arni. Začetek sprejemnih izpitov za I. razred v torek 12. septembra ob 9.30 dopoldne. Vpisovanje lanskth učencev «a-voda v I. do VII. razred v torek 12. septembra v dotičnih razredih od 8. do 10. dopoldne. Ponavljalnl In naknadni iz piti od II. do 13. septembra. Za te izplte se Je treba pravočasno priglasiti pri dotičnih gospodin razredniklh in izpraievateljih. Vsa druga pojasnila so na objavni deski zavoda. — Prlčetek šolskega leta 1922/23 m državnem moSkem ufiiteljišču v Maribora. Na tera zavodu se vrši vpisovanje v vad-nlco in v prvi letnlk v ponedeljek dne U. septembra. Novi goiencl v vlšje letnlke se sprejemajo, v kolikor to dopuščajo prostori, v torek dne 12. septembra popoldne. Bivši gojenci in gojenke zavoda se vpisuje-Jo v sredo dne 13. septembra od 10. do II. — Pricetek šolskega leta na mestnlb otroikih vrt ciku Na mestniti otruških vrt-clh na ZaloSkf cesti St. 1 tn v Cerkvenl ulici št 21 prične se solsko leto 1922/23 v petek dne 15. septembra 1922, Vpisovanje se pa vrši v četrtek dne 14. septembra 1922 od 9. do 12. opoidne. — Prlčetek šolske*a leta 1922/13 na javnih mestoih meščansklh šofah ljubljanskih. Na javnih mestnih mesčan^kih Šolah ljubljanskih prične se šolsko leto 1922/23 v četrtek dne 14. septembra s skupno rjmlo in v petek dne 15. septembra 1922 z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bo v sredo dne 13. septembra 1922 od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 5. popoldne ta sicer: Za I. mestno deSko meščansko šoln v šolskem poslopJLi Na prulah št. 13; za II. mestno de-ško meščansko šo!o v Šolskem poslopju na Gasilski cesti št 242; za I. mestno dekliško meščausko solo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št, 1; za II. mestno dekliško meščansko Solo v Šolskem poslopju na Gasilski čest! 5t 242. Vstop v 1. razred me- ščanske lole |e dovođen le onim ačencem In učenkam, kl so dovrSill(e) V. šolsko leto s sploSno povoljnim uspehom. Otroci, ki ne stanajejo v Ljubljani, se načelno pri spre-jemu odklanjajo, po čemer se je ravnateljstvom točno ravnatL Vse podrobnosti se poizvedo pri solskih ravnateljstvlh ob vpi-sovanju. DmStoene oestl. — Prostovollno gasllno društvo Oro-sapl|e slavi dne 3. septembra t 1. svojo 10-letnico In jo proslavi ta dan na vrtu g. Ivana Rusa v Grosuplju. — Društva Jugoslov. akademikov v Mariboru Vfl. redni občnl zbor se vrši v Četrtek dne 7. septembra cb 20. v društveni sobi s sledečim dnevnim redom: 1. Poro-čilo odbora. 2. Poročilo častnesa soda. 3. Porotilo preglednikov. 4. Volitve. 5. Slučajnosti. Udeležba za Člane obvezna. Spominjale se Družbe su. Clrila In Metoda. Poslano." Vest v Jugoslaviji z dne 30. VIH. 1922 o nesreči pri zgradbi trgovske hiše gospoda Adamica v Kranju napravila je v javnosti utis, da je na dotični nezgodi krivo stav-beno podjetje »Slograd« v Ljubljani; doha-jajo nam tozadevno od mnogih strani razna povpraievanla. V varstvo dobrega slovesa naše tvrdke smo primorani, pojasniti javnosti tem potoni resničnl položaj. Pri predmetni zgradbl je bila tvrdka »Slograd« poverjena % Izdelanjem načrtov In x izvršitvijo železobetonsklh stropov nad pritfičjem In L nadstropju. Podlranje stare-rega poslopja In vsa zidarska dela je pa gospod Adamič Iz umljivih razlogov oddal zldarskemu mojstrti gospodu Bidovcn, ka- terl Je njegov hlSnl sosed. Tvrdka »Slo^ grad« )e omenjeno železobetonske konstrukcije dovrSila Že 2. t m. Od 14. avsrusta pa sploh ni bilo nobenih delavcev od »Slogra-da« več na stavbišču. Nesreča se je zgodila, ko Je gospod zidarski mojster Bldovc izvrSeval dozidavo II. nadstropja in ko Je K'ipod tesarskl mojster PernuS postavlja! btreSnl stoL Ceprav je izvrJevala tvrdka »Slograđ« svoje delo med starim slabim zl-dovjem že od kleti naprej, ni se pripetlla v tem času niti najmanjša neprilika. Pri teh delili je tvrdka »Slograd« napravila na last-ne btroSke Iz lastnega nagiba v svesti si svoje odgovornosti različne varnostne u* krepe, kl clasom pogodbe niti spadali nlso k njenim dolžnostim. Železobetonski stropo" vi, podprti s solldniml železobetonskiml ste-brički v obliki okvirjev, so ćelo prenesll ves težkl udarec rušečega se zidovja, Edl-no tej solidnostl se je zahvaliti, da ni bila nesreča Sa znatno večja, kajtl ako ne bi bila izdržala železobetonska konstrukcija ves udarec, bile bi so porušile sigurno tudl 5e obe sosedni hlSI. Značilno je dejstvo, da je g. Bidovc ml. takoi po nesreči razna£al vest o krivdi tvrdke »Slo^rad€. Proti njemu, kakor rudi proti lnformatorju Jugoslavije smo rastopili pravno pot v varstvo dobrega slovesa na-< žesa podjetja. »SLOGRAD«, Slovenska gradbena ia Industrijska d d« Ljubljana, telefon 100. Parna žaga K e r Š I č, tovarna vozov. Inž. Jos. Dedek, I. r. mestnl stavbenlk. laž. dr. KraU L r„ clv. Ini. • Za tt spis nrednlitvo ne o Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMŠE& Odgovorni urednik: Valentin Kopitar. lr. Ins. Miroslnu Roso! oblastveno poverjeni stavbnl Inžener In mestni stavbeni'c Wm, finflift St. 13. ^ ** Stavbno podjetie in teh-liška pisama za beton-ke, Železobetonske in vo-Ine zgradbe, arhitekturo a vsakovrstne visoke stavbe. t¥r?itew. — Projektirani«. ZflStOPStUO kake domače firme prevztme za Bačko in Banat Slovenec, uradnik v Suboti ci. Ima dobre zveze z Železnlco in potuje lahko tuđi sam za firmo po vsej Vojvodini. Ponudbe pod „Vojvodina*, poitno-ležeče, Ljubljana. 7069 Samostalna gospodja iz dobre porodice, mirne naravi, 45 godina stara, posjednica vrlo lijepoga pokućstva za 2 sobe 1 kuhinju, ima i veći kapital a gotovini, Seli naći u upravljanju koće ne tamo svoje i svo^a sJužbodavcu zadovoljstvo, pa s toga traftl m|c*to 2 dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje, klavir na razpoltgo. Naslov povc uprava .Slov. Naroda*. 7122 Krasno iopbko poseitvo pri lepem kopaliŠČn, mali irradič, 18 ora-lov (5 oralov je vinograda Ia) živi in mrtvi inventar Kron 1,600.00. — Earol BFMBlk, Celje, Dolgo polje 1. 7120 No prodaj 2 pasteli! brei Žimnle, posteljna omara z mramornato ploSčo, umivainik z zrcalom In mramomato ploSčo, velika o-tnara za obleko in perilo. - Sodna ul. 1. 1L nadstr., levo od 1. do 3. pop. 7076 Zahvala« Za vse neštete dokaze iskrenega sočutja ob priliki težke izgube našega ljubljenega očeta, odnosno brata, tasta in starega očeta, gospoda Miroslava Plus izrekamo tem potom najglobokejšo zahvalo. Devin pri TrstOf dne 30. avguita 1922. žalnločl ostalL Edvarđ In Emerfk Suppanz, naznanjata v svojem in v imenu svojih rodbin in sorodnikov pretužno vest, da je njih dobra nepozabna mati, stara mati, prastara mati in taŠča* gospa Marija Suppanz veleposestnlca danes v 85. letu svoje dobe, neumorno delujoča do zadnjega trenotka, mirno preminula. Zemski ostanki drage pokojnice se polože v nedeljo dne 3. septembra 1922. ob 2. uri popoldnt na pokopalilču pri Sv. Emi pri Pristavi k zadnjemu po-čitku. Pristava-Rogatec. dne 1. septembra 1922. MmW ptfNd «»•<» Itortiit«. Konjska oprava Sa 2 konja, zelo lična s srebrnim okovom In lovski voz s streho se p;oda. Poizve se pri tvrdki F. Ter dina v Ljubljani, Stari trg. 7117 Za dobro nagrado se ođđa stanovanj« i soba, kuhinja, klet Uporaba vrta. Naslov povc uprava Slov. Naroda. 7068 Trame tudl same drobne, od 3/3 do 4/5* naprej, nadalje deske, posebno III in Skarto, Kupuje tvrdka Trian A Oorfano. Rranj. 7066 Francoičlno In klavir potiču fe zopet Aneta Potočnfk, Aleksandrova cesta 11, pritl., levo. 7075 Kavama, Zvczda' v LJvblJMl sprejme takoj Iznrjeno kavarnlSko bla-qajnl£arko( Hva izvežbana kavo-kuharja ali kuharica. 7056 Proda se dobro ohranienn otroSka poafeljloa In moika oblaka na Sv. Petra cesti Stev. 54 7124 Službe išee ko? ti aga v katerikoli strokl inteligenten molki. Ponudbe pod „Sluga 7C67* na upravo Slov. Naroda. 7067 Stavbne parcele v najlepSi legf mesta se ceno prodalo An. zavod Drago Bese!jak, Ljubljana Sodna ulica 5. 7057 ■Vo#a 9m pa jako aJackl aaoi flDto DaimlBP 00 k. s.f Itiritedežen, karoserija Prlnz Hefflrieh, opremljen z dobro pneamatlko, v Izvrstnem stanju, z vsen potrebnim orodtem in pritUdinaml. Polzveđbe pri Partot, Ljubljana, Aleksandrova ulica št. 16—111. 7072 Trgovina zželeznino „pri Zlati lopati" Erjavec A Turk (nraj Hasaaiaraohailtft) Ljubljana, Vahrazorier trg 7 ■laaprati krlsatmlaka oarfcva. Satefatmoite ta karUia. i . ■■ jl Proda se Ditseliiltt ..Graztf" 70 HP. VtJatiM % «a. Ljubljana. 7071 Dva dijaka srednješolca \z boliše rodbine se sprejmeta na stanovanje In hrano. Nas!ov pove oprava Slov. Naroda. 7114 2 gospoda kl i ma ta svoji postelji, se sprejmeta na stanovanje in hrano. Naslov pove upr* Slov. Naroda. 7097 Gopioa W— Dopisi rod .Ponoidanske ure 7131 \ Priden dijak iz boljše rodbine se sprejme v Izborno oskrbo. — Podrobnosti Iz prijaznosti v Beethovnovi ulld 15, vrata 17, desna Gostilno ge. KaučiC v Blaatah Ma pravsal« Ohenem se slav. občinstvo priporoČam za obilni poset MOSTE. 1. septembra 1922. Koraci 6. Dve hlši Razpotna ulica 4 in 6 v Ljubljani, ena enonadstropna. druga pritll£na, z dvori ščem in malim vrtom, sta na proda) Ponudbe do 9. septembra na odvetnika dr. Otana FatUefca, Sodna ulica U. Vlnotoil Cenj. oWinstvu naj tople je prlporočam svojo veliko zalogo pristnega đalmai« tluakaga vina, katerega raz peča vani na debelo kakor tuđi v zaprtih stekle-nicah po zelo ugodnih cenah. Jutlaka SkalajleTa, Tiiič, Oorenjsko. JOŽKO LAVRIČ bančni uradnik JOŽICA LAVRIČ roj. MOLK očrteljica POROĆENA Ljubljana Logalec 3. IX. 1922 Nova vas Trgovec, bivši vodja veletnmrinc In dolfcoletca potnik odličnih tvrdk iivilske stroke, izredno tmofea nth phvtrnišklh poslov, dober organizator, taM aaaata kaasaral|al-■••« va^la auU potalka pri vejjem indutttijskem ali tigovskem podjetju. Najbolji« referenca In na nhtevo kav* dja na razpotago. - Cenjenl dopisi pod •Prtdvojna vestaost 7110« aa »pravo .Slov. Naroda«. 7110 Pr*4a — vtflk Blkililsli 2 hrastova »toU, taalM!at oljnatc In druge slike z leplml okvlrjl. namlzna petrolejka tz medlv marmornata garnitura za pisalno ailzo, vaze Iz kina •rebra, figure od naredana, 6 skoddle t» crno kavo, 18 kozatcev za vkuhavame In druge nippcs. Na ogled od pondehka laocj. ^m'aaSRB maivaiaavs ^kt a* B^aaia Dljakl se sprejmeio na stanovanje in hrano k boljSi rodbini. Naslov povt oprava Slov. Naroda 7101 Učenka za trgovino iSče prlmernega mesia t hrano in stanovanjem v hiiL — Naslov pove uprava Slov, Naroda. 7102 Odstrel za Snime. Velcposestn k Komctius Zvilling, Zdenčina pri Zagrebu, išče odstrel 5 do 6 gamsov In 3 velikih petelinov proti do-bremu pličilu. Ponudbe naj se poSlvejo takoj na gornji naslov. 7116 Kot flialia M pristopila v 2e vpeljano trgovsko podjetje s primernt'm kapitalom In sode-lovanjem. Dopisi pod „Trgovsko lzvei-bana 7111" na upravo Slov. Nar. 7111 Sianooanje z dvema sobama In kuhinjo iiče mirna stranka dveh oseb v novi ali stari hi St. Nafetnnino plača na željo tudl za daljSo dobo vnaorej. Dopisi pod „Daljsa doba 7109" na upravo Siov. Naroda. 7109 Nov usnjen kovčeg za potovanje se eeno proda. — Naslov pwe uprava Slov. Naroda. 7112 Sprejme se na hrano In stanovanje dljaklnja srednje Sole. Naslov pove npravctftvo Slov. Naroda. 7050 ±•11 vtestransko verzirana mlajSa da* ma. Ponudbe pod ».Reprejeatantna" poitno ležeče Mcngei. 7073 Proda se razno poh'itvo, felezna postelja, rimski moSkl plaSC In otro$kl vozlCki Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7077 Dve oll trlsobno stanovanje iSčem v novi hlši za takoj ali pozneje. Ponudbe pod „Dober plaČnik 7079" na upravo Slov. Naroda. 7073 IIUoAla tonama slatt izdelkov Io lolafle los. KDIU i k Wi 1 Na velesejmu paviljon G št. 243- fiini zastajstn za IImedUo! I. Schuster, Ljubljana, Slomikova uL 14. — Svetoirna tovarna pralnega plavilaf Indigomo- dpinay bengalska modrina v kockah in papirju. Frieirid Kuzmil i Silne Bruntal, Slezija Č8R zastopana na Ljubljansketn velesejmu Paviljon G. hOJD 207. Slev. 200. »SLOVENSKI NAROD" dne 3. septembra 1922. $tran Strop i« ofcđolorMle Iona. —— TarMae. — TramiMiitf. —— Aratatre in leselho. —- Zvonovl. Strojne toirarne in Kvarne d. d. :::: LJUBLJANA Prodala posode Enutttraa tm hh-"* MaM BSM KMS, UnMlana, Resijeoa c. 4 JOSIP REBEK UMETNO KLJUČAVNIČARSTVO LJUBLJANA > CANKARJEVO NABREŽJE 9. liftu TOTARHA RA VRIKI naiMfla !■ UHmm konzervu tovaru « Jnfloslavltl pripanCa osakaantu kmcm bi mane tzddkc po daemfli uuh. Cortkl u u raipalH« Braolari „TOHCO** fttarika PHUILJOn IM VELESEJimi — POZOR! Kdor nav obilfte na II. Ljubljanske«! velesejmu v paviljonu K &t. 487 FRANC LUBAS & SIN isdelovamje hamaaonik ne bo vldel, kako laglada topa, precizna in dobno otetujoča harmonika. - Franz Lubas * sin, Ktagenfurt GRICAR & MEJAĆ LJUBLJANA, poLEdUAvn roSfs. ZALOOA OBLEE ZA OOSPODE, DAME Uf DEĆKE. TRHIlSFORmHTOR EUDCTBOTEHIiaUI TOVHRJIII, D.ZO.I LJUBUHIM, DUnHJSKH CESTU 75 udeuue in PonuuruH tuusfommtorje vseh nvKiosn n umu ZHLOGfl MOTMJEf, BBtS- nmiKimi ten m kmzhe- GH CLERTItO-HflTenMUi OPREHn ELEKTR. iBIlIRBl BfTMJUUE LSANDRIN9 Veletrgovina usnja in sirovih kož MCSTNI TRG 6. I JOSIP STHDLER I Tovaru slata« hi IcsaHi Izddko« L]Dbl|anaf Sodna ulica St U I TcfcfM tatenrtb H.MM PaiHIIon F St. 145 Vtfien „FIRT" Torino O7nfijl|i lastapslM «MloM«hli—„ ■*-• MJUZmm, tarlca, pnnMrtflM, nrfrcMOa UDblfana, Sodna ni. II TeleL Ucnrt. 4« Teiet Mcnnrb. Ml Paofllon F St. 151 nuni ^fcBT ^., *r v %■ ■* ^ * - "-'^ ^^^r ^^* ^H ^ Gnmilcvi podpctniki^ pod plati ^s. »aw ohranilo mbm h , "/Vs^ *•* trajno In^ i^S^8*11*110/^ Dobi se po vseh boljiih trgovinah z usnjem ter na veliko prii Berson-Kaučuk d. d.t Zaorefe. ffibnor bi 9.7. 1» 2 VEU' trgovina z teleznliio, LJUBLJANA, ■—N» o^t^ ifw. u, prtporoča aui)a>olfi« orodjo la atrojo sa kevatt, Bdfmćavolčaiiap adiarl^ to- aar|«^ ddarlo LLd. Olvitla sa vrata la okaa tor sa p*kUtvof kahiaftko opravo. Pollt4€4ako strofa kakar vratila, saUtllaloo, sa8Mrosaloaf reporosaiea, aaarl- kaaako koallaicOt oovl sa ve4ovo4# la afleh vsopotMMUaa sa pol|#- ddstvo. Samo pruourstno blago! K Zmirae cme! . SIEGEL ft DRUG industrija platnenoga in bombažastega blaga UimUHHH, Dona|ika cesta 31. IPaT" En GROŠ. > .-. PKVOVHSTNO BRIVSSO IN ."• < TOALETNO MILO KREMO SA BOtO, EOLINSEO VODO, TOALETNE IH BRIVSEE PO-TSEBiClITE ZA MA.9E1KAVJE PRI- POSOĆA PAirUMEBIJA V „S T E U 0 L V\ UUBLJAJIA« POD FRANČO 1. < Pouiljon d Z14, nutorr bil luslro-Daimler N. A. G. Puchu/erke A. G Seneralna reprezentanca: Ljubljana, Gledaliika uL I Hntomobllf Hnstro-Dalmler: 6 cniadcrskl 17/»o ps. s zaprto la odprto hainserlli mali aute 15 PS. sloolt „Sascha", hl U bll o 10 aoctooiilli tekaudi prsi snagosalcc PnchiDertre: typa Ym. M/»< PS. typa KSL Vm PS* Halasoalia angleflui moiha In damska kolesa. Pachooo aratorno oralo JEacalElor*1 ss/«oPS. motorne pol}skc ietcznlce ta motorni pot}skt agregai Tovarna verig d. d. v Lescab pri Bledo. Električno varjene verige in kovane verige do 30 mm debelosti členov. Amer. verige brez vantve do 6 mm debelosti členov in vsi v to stroko spadaj oči predmeti v prvovrstni izvedbi. — Speclallteta: Ladijske, žer-javske in kalibrirane, preizkušene verige za Škripce, dvigala in žalezniške varnostne naprave. Naslov za brzojave: Veriga-Lesce. 11» vzorčnl vclesejem v Ljubljani od 2. — 11. sept. 1922. Paviljon a Koja št 262. Oficijelni spediterii Mljubliamkega Velikega Sejma, 99BALKANWD. D. Zfl MEDNflRODNE TRflNSPORTE Brzojavni STTpEDBALKaT™™" Centrala i LJUBLJANA, Donajska ceeta 33 Podražnice: BEOGRAD z ekspozituro CARIBROD—MARIBOR — ZAGREB —RAKEK—JESENICE. Afiliirana podjetja: MBALKANU Oes. m* b. Hn Wlen IH Stroh* gasse 24. ,,BALKAN" S. A., Trieste, Riva Gromula 14. Zastopstva: PR. MEYER, & SOHN, Hamburg - A. Welti - Ftirrer A. G. Zttrich — LEMMEL & SCHRAMM, Frankfurta -NL -W. A. J. Tille-ray & Co. Ltd., London in vse podružnice teh tvrdk ter zastopstva z interesno skupnostjo na Češkem, Poljskem, v Madžarski, Italiji, Frantiji, Romunij m Sev. Amtrilri. LastM carinsko posredništvo. — Tfcrifnl oddtiek. — Zbirni promet — Ned-narodM seUtve pohiJtvi. — Javna li carinska sktodlSU. Naletio In najbolje ———— organizirano demale spedldjsko potiatje v Jnooslavlll. ——— GOSPODARSKA ZVEZA, LJUBLJANA IMPORT Lastni paviljon na Ljubljanskem velikem sejmu EKS PO RT stev. 200. •SLOVENSKI NAROD« dne 3 septembra 1922 9. stran. L0K0M0BILE rabljene. ssfsmeeno obrate)S»#tae\ pe) bmkMk««kt niskih oensJi lan v sateft 1» |lh »Ab«viu tadMtr 8UITAV IIHilll. etrejae tetafteaa ilimi PavlH— ■ ii. 148. LJTOLJAJIA. FaTtll— ■ M. MS* POZOR! POZOR! Podpisana naznanjava cenjenitn interesentom, da sva otvorila trgovino i ćrert In lofoai ter ttttilaioe faw !■ tftstlat-eo loja na Jesenfesh. Kupujeva vse vrste črev in loi po naviš-jih cenah ter se priporočava p. t. mesarskim mojstron v blagohotno uvaževanje. Prevzema blaga se vrši na željo tuđi na licu mesta ter zadostuje v to svrho dopisnica nt podpisana. _______Ignao Medvedsoefc._________Frano Lavićalk,_______ PAPIR NA DEBELO f TVORNlSKA ZALOGA I I „UPA MILL" I konfekcijski papir« koverte ta vse vrste irngeaja I papirja, papir sa pabovaaje Itđ. I Cigaretni papiri I Abadle, Club, Samatnf Golub I A. LAMPRET. paviljon e 30 I LfnMlana, Erokov trf 10. I IVAN KRIVOJ, MARIBOR Telefon int 207. Telefon int 207. Popofne opreme ta razne potrebtttee a kosfe. Usnjats torbice, Istnlcs la kovčegi za potovanje, šol- ske torbice, gameie, se- hrbtnlkl I. t đ. Gonilni larmanl za stroja, Trgovina: HLEKSflNPROVA C13- Delavntca; KORPOM C. 17 <^^ Ljubljanski salam: Industrijski paviljon, mjesto br. 360 „SII1TH" splofna fndnstrltslui In trioosfca drafta zo.l uuBunnn, miuoiiceoa c ts dobavila Iz ifclađmii aH tovarue: Gospodarske ifrafa la rma OTdN» rtreja ta drefjc po* friMffpg zn Bricatavitna* HoMu, hMi fden, Mt osi, Ik* wtnšm tapaln. IK VniC IsTagMi plOCCPm, Ilaw|am _ _^ RazHEoa arvdla, okove u zfjradkc tar razac Hr ta knklnlskc potrcMCtac. ____ motorjt oBak ont za pogoa i kcackMB, saroaka oHcai ki pnro. _ Ćele naprave za LliIsIooouK fBaa ka krtknlooL TraCnket ogme, oozope ja ote dnape potraMBan krta- sfrlfririk leleialc kCOl zn ooejojpejeja; ni psn nr ejex MaaiBMBHi ■■■■■^iraa Najugodnejša nabavna prilika za trgovce in hdustrijte po tvornKM cenl._______ LEOPOLD BOOEL ft SIN ■TATUBO SUrABSTV« Ol VODOVOBVA INSTALACIJA LJUBLJAMA. aOlPOlflTlEA CMTA 18. Sradbeno pod'efle ino« Duhlć ft drug Mablfana, BohorlCera aiflea St. 20. M prlparaCa u ki • to straha i*ada)oCa đrta. OgcnJ pogasite) tar ao gn obvara o?a i ko' s HAT T HSf W -^^ A ^^l^ roinlm aparatom, U ]• zolo prlročea la ogoaj broi apor^ba vode t^^ol po ;ejs?. Pojasnila da ZGH 7.-5/31 , Woll 19^6 20 Z 23/41 , T.ani 19-fi 'GK 45/;7 Lani 1907 ZGO 53/82 ^ Prevoiae na visoki pri'Isk Woll 1900 *FZ 11/18 HP. Lacz lrU7 ZAG 1.V24 „ 1S97 HA 16 26 „ WcU 1901 12 FZ 15/25 M Laaz 1917 LOS 17/28 „ 1918 ZH 18 35 „ 1912 AQ5 2438 „ 1 13 IQS 24,40 „ Hofherr 1910 12cf 24'40 „ Lani 1910 2M ?8 ^2 1904 ZK 35/62 w „ 190> VZO ^0'70 w i Zastopnfka: Stee>l Im Tujel, Ljubljana, Realjova C 4. OblaCilnlca za Slooenllo r. z. z o. z. o Llubljanl prlporoCa ogtod svoje) salog« manufalcture) !! Iskliufno Češki izdelki !! Ravnokar prispeva blago od mnogih čeških tovarn. Prispda |e ludi izhrana zaloga dam^ke^ h!a^a od znane bmske tvrdke Stfassnj eV lehlestaiger. — Glavno sklsdiSče v »Kresiji*, I. nadstr. — Poseben vhod iz Lingarjeve ul. št 1. — Detajtna prodajalna v Stritsrjevi ni. si 5. Podružnica v Sombotu. Modni salon Marija Gotzl, Liubliana, Židovska ulica št. 8 in 7. \ Damski klobnkl oseh orst. - modeli zadnfe nooDstt- -—— Ifaloefia fzblra. —— Slian 10. »SLOVENSKI MAOnn, Hite 3. seateartra i*22. fetev. 200. na debelo, najfinejših mešanic v paketih znamke „BUDDHA" „Tea Import", dnižb« z o. 2. Uuttffrna, Soctaa uf. 2. $mm soba is dobre ohranjena, &• Enpl. — Naslov pove uprava Slcv. Naroda., 6086 «H vdova trcz otrok se sorejme zz. pod-uievanie tir&ka pole^j učiutlja, kl bi pomagala ta; i v gospođi nj sivu na graŠčin! ^n^ Ccrenjs'^em. Ponudbe pod .Pnjctno k>ivali*če 6927* na upravo Siorem-kei a NkV«da. fc997 U. 1. JLiLiSE i^'sscralEC s!as8SirjB» V/risova 12. vvtsuj-" nglaševznja ter popravila jfla-fcovlrjiv ia barmoaijev speel-elno strokov-bo, točno ni ceno. proia se dobro obcuijcn voz brek s streho za 8 osfcb. Ocieda se pri sedlarja Jos. Ra* zingfcf, Olovška cesta 61, Sp. Siska. (Reinlnghan«). 6676 Trstje za strope zđeluje in prodaja na debelo in diobno po nanižjih cenah Pri večjih množinah inaten popust. — ANTON STEINEft, Ljubi)«na, Jeranova ulica 13, Trnovo. 2128 ?0GO hcktoKtrov v \dičini od 10 do 90 hrkrolitrov proda tt Alex Sroyer E sinovi, Križevci. 6339 TRSOVIMA 1 i&injsti ii sbUd Hm rte^r.^^ir, da 33 otvorila prodalao ▼ Ž*d 'rs^ski ulici 5 fn se slavnean obdiustvu gr^poroea sa a&d£?iao nabioslsaaat. feipitlči!. preparati! ; Kalifi - feifflttnl ijđelki! i« C KCiT&R - Ljubljana Wottevu ul* 3. T«l*ton &. 402. II. Llubijanski veliki semenj Paviljon K št, 455. w teez l»2&Ja, spravi in suhi se kapijo- Paaađba za 100 kg Ifraa&o 2 kzvoaaico na anefa* postajo Jese. niče, Pjevalie ali SmelSeld (ta*H za drva) ma W. Dn\Tst hotel Meran. Maribor. 6932 7Q00 Ne I 1632 o ®roB*®voUm dražbi hll« v Ljubljani Dš&mmlmovn ul, Stav- 7. Ns prošnjo lastnic gdč. Mihaelf Jafeil in ge. Marije Bernik ^ ptoda na idvni dražbi v poĐOđo!]ok, teo 4. zoptOflafcra Muirpi ii S. ? i iliM aliri z dmii Dražba se vrši v pisarni notarja Antona Gaflota v Ljsbljani, Kralja Petra trg št. 2, kot sodnega Korai&arja. Tzklicna cena snaša 2,000.000 K. Prodajalld si pridržite pravico odobrenja po zastopnikih tekom 8 đni. Vsak ponudnik mora pred začetkom dražbe položiti ▼ roke sedoega komisarja kot vađij 200.000 K v gotovim ali prosto raz-pol<)živlk hrtnilnih knjižicah. Pravice knjižnih upnlkor ostanejo ntdotakiijene. Natančnejši po goji so na vpogled pri sodMn komisafju med urade i mi urami in se pred dražbo razglasijo. V ij^llM?, dne 39. avgusta 1922. Anton Galte, notar kot sodnl komiaar. nm tv&is skgffa Prin redile Banke n Juiity Srbiju, SkogHie- .Oo5p^odfe Ministar Trgorine i Industrije svojim rešenjem od Jkjtfnifa o. r raatn^ almaja vrtna «rhit«ktonl£na d«l«. Stopnlc«, deko- ratlpna «tr*B>«ive ter dekoratJ wne stanska) oaate. Za rame Indarntrljska stav- ■• apasariam slasti na mnm^m pa« testirane neellce sa veeje proste razpetU na od tt — 19 eet RAZSTAVA V PAVILJOHU ZA STAVBCMO -i. STROKO !■ LESHO IHDUSTRIJO. -i- i DIONIČKO DRUŠTVO I prija ŠKODIa.1 ZAVODI U PLZNJU (spojeni sa „Sjedininjem tvornicama strojeva d. d. prije Škoda, Ruston, BroaK)vsky i Ringffkoer*') Centrefei PRAQ»SIICHOV Tvornice : PLZENJ, DOUDLEVCE, NYRANY, KRAU, ORADAC, SMlCHOV GmW, napola ohrad*nt i potpuno obrađeni predaaatl Is Itoranof ftalfeca 1 Uavasa« iaMkap kavani dltalavl tve do najvećm dimen* ziji i tdina za av* aadvatrlj«, talfesala«9 radvlke, •arekro4»r-atva Ud — Ofjcvd iz avlh k«vina I Is eUktretettka. — Zub*« kotaa (.Citnoen-, .Matf* l.t.d), para svih ohlj|k*lvBa> na-fcvvala, procjepi (Sdmubat5cke), vffčsiU kjufevi I. X U — Zdjtane konctnikdl« i dizala. Pand kotar! svih vrat. Ldkouw41ve 1 tondert sa normalni koloajek. ... Para! sfetjevl, tlrojcNl na pHa i naftu, stabfevi za hlađen jd araic-vodvju leđa. Alatal atojavl, kidfau]a!ka «»kaU. aaiaa Ua#va, kurila, amanmrt, kafck>ry, *o*f latiaiobaaa^ na»nirf. imtuufi panaV jtazjrv^ Meanv MH aa Bvaaaa i laaajn aa inaajaa oaKa* TMnnvJ alrafevl U i U i POTPUNI STROJARSKI TJRBDAJI leianiM. ra*wfja, trornio tete, tvvfatea aapam, aaUoai, phrwara» tvornica alada, hlaelae^ tvornica le*a, MiamiUa raoBlka, aai|daaa t viljatutci, bajvaaravimta, paannkft i rije-colta paiofefckli, električnih cenkala. eTaT^P^^JPra^av^Bi a> ^Pe^^Fa^BvWaaVBl aaW ••j^ava^—awwaBa» lAITIMTfli aajaaalla a». aa iMm Tvlaiaai br. 14 — f)V ¥SLETRMVI3IA Z V1H0M ___-—- __ _^ ««— _.,M v LJUStJAKA - £P. Š!ŠSA Eciaovrstaa žisjoraks, ootenfue, Aabsailssba ter deMrtaa vf«a. t'slesejem štev. 315. ivrero'.os omsiNAL viktorija Stroji iivajo naprej in naznj. Na teh strojih se napravi z lahkoto najraznovrstnej^e vezenine. Za stroj jamčim 10 let. Razstava jeftinoga orodj- iz kina arebra, Đemdorl X. kvalli. in pravoga arebra. JOS. ŠSIiOVIK-ČUDEN trgovina z ziain^ao, stebrašao, urami ia ftivala. sireJI, UUa&JAHA, HnU targ Stav. 13. menjainica v Ljubliani Kolodvorska ulica štev. 26. Dtla. glasi. K ZS5.DI0.Kl Mm 8 MMM Cenirala v Osijeku. I Podružolcej Beograd. Brod na Savi, Crikvenica, Karlovac, I Novi Sad, Osijek, Subotlca. Varaždin. Vu- I kovsr, Zagreb. New York. .-.■.!.■< I _. _. —™ «.-. | Obrestuje vioge na hranilne kuS^ce in na tekovi račun I po najrifiji obteatnl meri. Telefon itev. 5d3. llllttK WBIIIB: .. V -V" irVlr nDR innr N HrEigiliiF ** delniika dru£ba v Ljubljani retftfon IL t~G7 mbra 1922. Stev. 200. .SLOVENSKI NAROD* dne 3. septembra 1922. stran M. Kuštrin Tehnično in elektrotehniČno podietje Ljubljana, Rimska cesta štev. 2 Srzsjiii: hitrii. LjiMjara TiMti: 515 Zaloga polgumifastfh obrolov tvrdite „Walf*r Mar-tloy*4 za tovom« automobil« HVORAVLIČNA STISKALMICA za montirani* litih v centrali. Pnevmatlka In automobllna potrebittft*. Zaloga elefctrotatinlin* flcav tahrtlCnlh In elaMro* tehnllnlh predmetov vseh vrst PODRUŽNICE: Ljubljana, Ounajska c 20. Telef. 470, Maribor, JurCItoza ul. 0. Telef. 131. Beograd, Knez Mihajlova ul. 1 ProrumoM trgovino aH trgovsJd lokal v najcni tako) ali pa-raeje. Ponudo« pod .Takoj II" patino ležeCe, Brezice. 64SO JKcblovano sobo ev. • Inano tiče gotpodlCna, državna nradnica, čc mogote i uporabo ktavirja za takoj ali pozneje. Pbnudbe pod .Sebi* postao kleče gl. p. 6895 LOKOMOBILE najmodernejške konltrukdje 1a vseh vHlkosti. — Para« -alatu«« fjat»tiltw. — TIH sa •••!•*• talasale«, 600 oim razdaljc kom-pk*tni s prekucnimi voaićki. — Tračnice ?* »tavbiie namene in industrijski tiri. — IM(fto«flt Im varllne ••«! vneh razscfnobtf, crne in pajcmkane. — Kaaiplatnl »•Inojannenlkl sa saaja« — Raanselieldsko oro^i«. — Zkčnikl 10/20 do 46120. — atav».-kon*trukclj*fca laUso, Crno In podnkano. — Ploč««ln« vseti rax-težnofti dobavlja skoj s skladišta Maribor Jegutakg inortu ia ekspelmislo uim \H NM MM, Hitim, Triibnua Hici it. 4. Tritfn Mmfoi I? L?ub*|an8lri velesemenj pav. H ftt. 34O Utemeljeno god. 1881 HI1D. JHKIL toornlca hoža I cipela d. d. KHRLOVHC Vaches džonove u polati-cama Vaches kupone :: Okrajine Vratove :: Ta banice (Drandzolne):: Teletina žuta i crnu. Kravme tate :: Kip se cugovane. Boxcalf u svim bojama. — Solidna kvaliteta. PROIZVADJA: Cipele muške i ženske iz boksa zz svim bojama, teletine i kravetine: Moderne, amerikanske i običajne radničke (bakan-dže). — Elegantna izradba iz čiste kote* feire— PaoUlon I. broi 38B %\ IVAN ZAKOTNIK — mestnl tesarskl mofster LJUBLJANA, Dcaa|aka ceata 46. i—i—i Telefon 379. ▼sakovrstea tasaraka dala teti ■»•tfaraa lasa«* staTk«, eatr«i|a sa palaAa, ==^ hlše, vila, tovaraa, earkva la svealka | atrapt, rasaa tta, 1 ladanfoa, pavUlaial, varaada, laaaaa a«rala 1. t> d. • - Pam? W - | Gradba tesenHi mostov, jtzow ja mllnow"[ TlTdTU finirja Josip Stupica Ljubljana. Jermenar in sedlar tfflOVina VOZOV in konjskih oprem autogarage siom*kov. uik» e autogarage Prometni zavod zn premos d.... u Ljubljani prodala Iz slovenskUi premogovnlkov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v cei ih vagonih po originalnih cenah premo-govnikov za domačo vporabo, kakor tuđi za industrijska podjetja in razpečava Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne In domačo vporabo, kovaški premog, crni premog in iajčne brikete. Naslov: PBOMSTMI ZAV0P EA PBBtfOO C i. H»fciU»a, Mlkloi^tvat c, ll/IL WEISSBACHER lesnoindustrijska družba z o.z LJUBLJANA Dunaiska cesta štev. 66 T«lcfoo JtlU. I. OBRAT i PARNA ZAGA. TESARSTVOt lzpeljawa In naprava atrainlh atolo« za visak« atavba In zvonikaf atropov, alapih In ladljaklh tal, var and, pa-viljonov, vrtnih ograj, kagljiU, ladanle, maatov, pllotata. II. OBRATi STROJNO MIZARSTVO. STAVBENO MIZARSTVOi Okna, vrata, portali, atopnloa, atoklana stana. • - - - - III. OBRAT: TOVARNA LESENIH ZALUZIJ IN ROLO-JEV ZA OKNA po laatnam praizkMaaaani sistemu. ANT. RUD. LEGAT Prva specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniSkimi potrebščinami Maribor, Slovenska ulica 7, tel. 100 Samoprođaja pisalnega stroja „CONTINENTAL11, razmnoSeval-nega aparata „RAPAX41, „VELOMA11-luknjača (Lochapparat) ia rednika pišem, sistem flINDUSu. Lastna delavnica za popravi ia pisalnih strojev vseh sistemov. Ljubljanski velesejem, paviljon H, koja 291. TermotehničKi zovsdi 1 d. Mlieva mhr.I ZAGREB Telefon broj 22-87 lummjiimiitiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiftiin „GOBO" priprava za kuhanje, knrjenje in likanje na premog, drva, plin in elektrike Posetite IL LjobllonsKl sejem, trgovsha lopa H, flev. 333 Modni salon Mirni Sark Ljubljana, PreSernova ulica štev. 14 prlporote svojo bogato zalogo modnih in sportnih Iclobukov Udoz In prodaja raznourstaiega tao-zemskega manufaktornega blaga. \ ULHnK ^y Ljubljana. Mestni trg ^L ^^^^^—-—.—--.-.^^—^^Baaaaa-aaaaaBBaBBBaBBajBjBBaaBaaaBBaaaaaaaaaaaaaaaaaaBBaaaaBaBaaaaaaaaaaM Posebni oddeleh za plete-nlne, trlhonalo In perllo. Stran 11 »SLOVENSKI N A R O P« dne 3. septembra 1922. $tev. 200. Torama pletenln ta flumln JOSIP KUHC IH KOMP., Ljubljana, Pouonskl nasip šteu. 10 Izđelaje berlinske ntte, volnene rašel-rute, fantazijskc rate in Sale, angleške Sportne šale in čepiće, svilene modne Sale, pletene svilnate saraoveznice in naglavne rute (Cachenez). *___ tunika Pmfogič, Ljubljana Eksport praitčev !■ iMoe. AND. CERNE — stavbno podjetje — LiuDiiA na s **. §>•*• cnh «•••». Izvršoje vsa v to stroko spadajofe đela nafceiieje in najsotfdicje. __bgotavljt aaMe od mjpriprostcjSe do najbogatejSe izrršbe. — Pt-aspehti na razpolaijo. — Paiilion 1. I. C. mHYER LJUBLJIMH IUam«.l»* MANUFAKTURA EH GROŠ EH DETH1L Jermenarji, sadlarft tapetniki, wrmđh ' tein vol, fcoiaril in torbari! Paviljon H, prostor št. 324 larskMi te torbarakMi ohova«, patrAiiln In •rotfla. kO«^yl.f2 ZAOBIB hMMliNi Velesej m paviljon H/345 TOVARNA-FUŽME PRI UUDUANL ndianfCna oaiaiMMa m Hrilrtri trakom. mJTDAl Af UUBL3ANA.SV. WmA»C24. VtmKM^H. TOCTON 444» J. Mohorič, Ljubljana, olvUnl In TOfaškl kro]aikl mojster, se prtporoča p. n. obftnstvu za vsa v krojaško stroko spadajoča dela za gospoala), kateri prekosl vsled iz« dattiostl okusa In c*ne vse druge Izdslke. Izdclule: „LUKULM, družba zo. z. Ljubljana. MfeMfta vvseh trtorinah! Me podajte naSega denaria v fuHno! tmmsM (SRADBenn m mpostrusm b. d., :::: uublj aha Tokofii račun pri Slovenski eskomptni banki w Ljubljani. — Telefon in* terurban 180. — Tehničtia piearna v tovarni KER8IČ 8p.8iika ^•**%f ^•to^ Stanovanjefce hiie9trgevska poslopjay moderne indu* sirijske zgradbe. betonske in lelezobetonske konstruk- oije. Vse vrste vodnih na« prav na pedlagi 25 letnih izkuienj. — SPECIJALITETA i Železebetonske eevi sa vodae naprave in vodovode Patent Dr.Ing.F.Empergerja sa izvrševanje konštrukoij iz armiranega betona z li-to±elezr?imi vlolkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščihf silo, mo> stovih in podobno). Izdelu je a vse vrste tehničnih projek-tovf statičnih proračunov. stroikovnih in rentaUili-tetnlh proračunov GRUDBENA VODSTVA i KRANJ TRŽIČ LOGATEC Ld&tniĐ^ia ttefc .»tja£9dn&. fekMae**