XVI. letnik.
V	Gorici, 23. julija 1908.
30. številka.
Uhaja vaakBetrtek
ah 4. uri popilduo. Kokcptit m na vra-eajo. Msbankovana pinta m ua spregajo.
Caoa liatu tnala ta celo lato 4 krone, ib pol lata S kroni. Za aunj premolilo ta ovlo lato I krone, aa pol lata S. 1'60. ia Senčijo jo loub lista 6 K, 3* urugn iaiele ureu Avstrija 6 I.
Rokopis« sprejem*.
»Raroiua Tilkama'-v Sorici, ulica Vet-talini It. V.
tir
UO/tJ
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) t Gorici. '
Narnin in n in ra-inaiiilu a pr nj nma upravniStvo, Gorica SernoniSka ulica St. 16 Posamezne Ste-v Iko se prodajajo v tobakamuh v Šolski ulici,Nunski ulici, na Jotip Verdijevem te-kalitču nasproti metinem vrtu, pri Vaclavu Baumpartl v Korenjaki ulici in na Korenjakom bregu (Riva Corno) St. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice te računijo po petit vrstah in sicer: ie ■e tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. VeCkrat po pogodbi.
Nova železniška zveza.
Te dni je stopila zadeva železnice Sv. Lncija-Idrija • Ljubljana v nov položaj. Vse kaže, da nimamo več daleč do tedaj, ko bomo lahko rekli: Železnica Sv. Lucija-Idrija-Ljnbljana je gotova stvar. Seveda v žepu je de nimamo. Zato pa je ravno v tem [času, ko se gre za odločitev : Ali bo kmalu, ali pa je sploh ne bo, potrebno, da opozarjamo naie ljudstvo in naie organizacije po prizadetih krajih na važnost trenutka. Treba je, da se vtak zanima za to zadevo. Lahko rečemo: Zanimanja naie ljudstvo ob tistih krajih kaže dosti. Tudi na Kranjskem delajo na vse kriplje.
Potreba te železnice je očividna I
Nova bohinjska železnična proga ima že toliko prometa, da ga komaj zmaguje. Vlakov ne more pomnožiti, ker je preveč tunelov, iz katerih te premogov dim tako hitro iz rovov ne odpravi. Sedaj pride po novi belokranjski železnični pregi Se b'ago iz Dalmacije, Slavonije, Hrvatske do Ljubljane. Po južni železuici ne bodo prepeljavali, ker ima vse drugačne in viije tar l>, čez Jesenice v Gorico ali Trt t je pa dtlt č in radi dolgega predora v Čruiprsti skoraj nemogoče. Tu bi zelo opomogla proga Ljubljana-Idrija Sr. Lacija. Na italijanskem precej rožljajo z orožjem, ob naiih mejah delajo utrdbe, zidajo železnice. Naj ae most v Borovnici tlt S/. Luciji kako pokvarijo promet vstavljen; kaj to pomeni ob čaru vojske, ni treba ie razlagati. Tedaj je tudi v tem oziru nova proga pomenljiva. Če ae ozremo na zemljevid, vidimo velik kompleks od južne železnice do alpske brez železnične zveze. Ravno ta del Goriike in Kranjske je najbtlj zanemarjen.
Zato se je cestavil konsorcij mož, ki je po spretnem tramru preskrbel natančen projekt in n« podlagi tega prosil za tratiranje vse proge v teke enega leta. Po tem projekta hi bile postaje v Polhovem gradcu. Horjuljo, v imrečji, Žireh, Vrsnik, Spodnja Idrija. Od te štacije, ki bi precej visoko stala, pa stranska proga dolga 4 in pol kilometra do Idrije. OJ Spodnje Idrije naprej bi ila prega ob desnem bregu Idrijce do Sv. Lucije, kjer bi tikoma pred velikim moBtom prestopila na levi breg inae končala na kolodvora pri Šv. Loc ji. Proga Ljubljana-Jesenice Sv. Lacija zntšs 129 kilometrov, nova železnica Ljubljana-Idrija-Sr. Lucija bi bila le 88 kilometrov dolga, tedaj za 41 kilometrov krajša od prve. Koliko je ob tej progi že lesa, ki ima le malo ali tudi nič cene radi dragega dovoza na postaje, in obrtnija, kako bi ae povapela radi nove in hitre ■vetovne zveze I
Ko ao pri nas na Goriikem sližali o nameravani železnici, so ile deputacje vseh občin ob nameravani progi k deželnemu glavarju v Gorico a proinjo, naj bi po-speieval to podjetje, ki bi Goriški in Kranjski donašalo obilo sadu. Deželni glavar dr. Prjer je obljubil vse storiti, kar premore on in dežela. Rekel je: „Ker vidim, da se vse občine tako zanimate, je moja dolžnost, kaj storiti, saj deželni odbor, ali tudi deželni zbor je radi lega, da pospešuje ljudski blagor in ' ker vas je toliko prišlo od daleč k meni, je to največji dokaz, kako potrebujete * take zveze. Dežela je že nekaj nakazala | v ta namen, pa če bode potreba, bode 1 še rada dodala."
Radi tega imamo dosti upanja, da . se naši kraji približajo svetovnemu prometu. Ako bodo goriški in kranjski državni poslanci vzajemno ae potegovali za novo progo, bodo gotovo tolikanj lažje dosegli, ker ae ni bati zgube.
Bog daj vsem, ki ee trudijo za že-Ifžn co, obilo n»pt ha I
i
Politični pregled.
i	Državni	zbor.
Držami zbor je dovolil zvišanje števila domobranskih novincev. Izvolili bo se člani delegacije. Izmed Slovencev: J Fon, namestnik dr G r e g o r č i č, dr. Šušteršič, namestnik dr. Krek, dr. Korošec. Sprojel se je zakon o uravnavi notranjskih voda, avtomobilni jamstveni zakon in predlog, da se število zborničnih podpredsednikov pomnoži od dveh na pet. Koačno so je Bprejei zakon
o	zboljšanja plač državnim uslužbencem, zakon o kont'gontiranju alkohola, več predlog jastičnega odseka, zakon o po-| državljenju češke Beverne (železnice in zakon o trgovskih pomočnikih._ Ki ao ee sprejeli še vsi nojni predlogi za podpore valed nim, ae je razprava prekinila. Prihodnja seja bo šele jeseni. Poslanci bodo dobivali dijete ves čas počitnic.
Prepovedane procesije na Francoskem.
Beaamontski žapan na Francoskem je prepovedal cerkvene procesije. Mon-taubanski škof Mal!y je nato pisal županu, da je ekskomnuiciran.
S. K. S. Z.
Kedaj gremo v Škofjo Loko?
Vsem udeležencem na znanje sledeče: Vsi tisti, ki se udeleže velike skupščine v Škofji Loki in ki stopijo na vlak v Gorici, naj se zbero točno ob 11. zvečer v soboto dne 25. t. m. v restavraciji »Central". Odtod odkorakamo skupno na državni kolodvor. Vsi oni udeleženci, ki
stopijo v vlak na drugih postajah, naj se vozijo s tistim vlakom, ki vozi iz Gorice ob lli ponoči. Tako se bomo med vožnjo lepo vsi dobili. Udeleženci s Cerkljanskega se pripeljejo z vozovi Na veselo svidenje!
Darovi.
Za Sirotišče je prejel upravnik „Pr. Lista": Amalija Velikonja, v Gorici 5 K, Karolina Perčič, Orehovije K 3, Janež Jakob, Chicago K 2.10, Ignacij Fratnik, Sv. Lacija I K, Katarina Valentinčič Pevma K I, Andrej Morel, Krstenice 50 v, Andrej Vodopivec, Vogersko 20 v Medveš Otilij, kurat Trenta K 5.
Dr. Anton Gregorčič, drž. in dež. posianec v Gorici 100 K za »Sirotišče" in 100 K za „Alojzijevišče“.
Za ,S Gregorčičev I)ninu: Štirje peici svoj honorar v Gor ci 8 K.
Novice.
Letošnji uovoinašnik'. — I z goriške nadškofije imamo letos le enega slovenskega novomašnika, namreč č. g. Ivana Kosa, doma iz Kobdilja. Novo sv. mašo bo bral na Sv. Gori v sredo 29. t. m. Drugi novomaš-niki goriške nadšiofde so italijanske narodnosti, in sicer: čč. gg. Alojzij Maknc iz Gorice, Hsrmsn Rosin iz Rade, Kvgen Brandl iz Trsta, Anton Fuchs iz Gradeža in Alojzij Simzig iz Ronkov, č. g. A.Ma-kuz ima novo sv. mašo pri sr. Ignaciju v Gorici, K gen Brandl pa na Plačati v Gorici.
Iz tržaške nadškofije so sledeči novoirašniki : čč gg. Avgust Zlobec iz Avberja (Slovenec), Lazič Julij iz Slavonije (Hrvat), Vincenc Ž i-gulič iz Veprinca (Hrvat) ter Franc S. Magdič iz Ljutomera na Štajerskem. Č. g. Zlobo c bo pel novo sv. mašo dne 2. avgusta v Avber a, č. g. Magdič pa v Ormožu na Štajerskem. Snbd:jako-nat so preji li imenovani gg. v nedeljo 19. t. m., dijakonat prejmejo v Boboto
25.	t. m., mašniško posvečenje pa v nedeljo 26. t. m. v stolnici. Novomašnikom kličemo: Pojdite in učite ljudstvo spoznavati one zlate Kristove nauke, ki edini osrečujejo človeška srca. Pojdite in preganjajte temo brezverstva in verskega indiferentizma. Bodite čuječi pastirji, kajti volkovi v ovčjih oblekah preže na ljudstvo na vseh Btraneb.
Suša v slovenskih deželah. — V imenu »Slovenskega kluba" interveniral je dr. SuBteršič najodločneje pri mini-tterskem predsednika barona Becka, poljedelskem in finančnem ministru za nujno in izdatno podporo po suši prizadetim kmetovalcem. Poljedelski minister
je v ta namen zahteval od finančnega ministra za sedaj, t avrho takojšnje pomoči tri milijone kron, jridržnjoč si na-daljne zahteve, kakor hitro dobi natančnejša poročila o obBegu škode. Potem Bledi nadaljna, obsežnejša in krepkejša podpora.
Deželne vlade dobe odkazano od OBrednje vlade gotove svote in stvar deželnih vlad bode, ukreniti primerno podrobno akc!jo v sporazumu 8 kmetijskimi korporacijami.
Utegne se postopati tako, da se nabavi za vsako deželo seno, ki se potem po znižani ceni odda prizadetim kmetovalcem. Pri tem bo treba blago dati na upanje, ker velika večina kmetovalcev sedaj nima plačilnih sredstev. Najbolje bo, da se akcija spelje s pomočjo posojilnic. — V tej smeri gredo prizadevanja »Slovenskega klnba". Utemeljeno upanje je, da to prizadevanje ne bo brez vspeha.
Promoviran je bil dne 13. t. m. v Gradcu g. Valentin Rožič doktorjem tilozciije I Čestitamo I
Promoviran je bil v lnomostu Leopcld Lenard za doktorja bogoslovja. Častitamo I
Promoviran je bil v Rima, na Gre-gorjanskem vseučilišča doktorjem mo-droslovja gosp. Srečko Zamjen. — Čestitamo I
Liberalno učiteljstvi , ki bi danes rajše ko jutri vrglo križ iz šole ter poučevalo otroke v opičjem nauku, to liberalno učiteljstvo je dobilo v takozvani »agrarni" stranki vso moč. Njihov general g. nadučitelj Križman iz Dornberga pošilja Tsem učiteljem okrožn e*, v katerih jih vabi, ntj kupujejo delnice pri »Našem Glasu". On p še med drugim: „Scdauji naš položaj zahteva, da vzame učiteljstvo pri „Našem Glasu1 kolikor mogoče mnogo deležnic. Zcradi tega se ourača podpisani odbor do slovenskega učiteljstva z nljndno prošnjo, da pristopi vsaka učiteljica in vsak učitelj vsaj z enim doneskom 5 K (pet) h konsorcijn omenjenega lista ter vroči denar g. Križmana, nadučitelju v Dornberga.
Za vsakih plačanih 10 K bo imelo učiteljstvo po 1. konsor-tiste, ki bodo zastopali učiteljstvo pri upravi lista in vodstvu stranke. Poziva se vse slovensko učiteljstvo cele dežele, da se častne odzove temn vabilu, ker od tega je zavisne, kako se uredi naša naj bližnja pri-hodnjost
Torej je jasno, da danes ima lib. učiteljstvo v »agrarni" stranki glavno besedo. Dobro vemo, da je med »agrarci" dobiti še lupatam kakega dobromislečega krščanskega kmeta. Ali bodo taki pošteni možje voljni, prenašati vodstvo liberalnega učiteljstva? Katoliški kmetje smo
že zdrnženi in se bo'no še tesneje združili po „Kmečkih Zvezah". Kdor je do-bromislfč in kstolidke^a prepričanju, naj se nam pridružil Kmet s kmetom! Liberalni učitelji pa niso e kmetom ; zato tadi noben zaveden kmet ne bo ž njimi 1
Uravnava kraškili voda. —
V državnem zbarn je bil vsprejet predlog posl. Gostinč arja, da se poviša državni prispevek v nravnanje kratkih voda na 70 odstotkov. Vsprejeto je bilo tadi njegovo poročilo o notranjskih dolinah in naročeno vlad', naj preskrbi načrt za osušenje in izkoriščanje vodne moči.
Vojaki iz bosanske okupacije. Iz Šempasa: Na Goriškem, posebno v Gorici in v vipavski dolini živi ie precejšnje .število tovarišev vojakov iz bošnjaške oknpacije. Nekateri teh ao še dogovorili, da bi letos praznovali svojo tridesetletnico v proslavo cesarjevega jubileja. Naročili so sotovariša iz bošnjaške oknpacije Martina Štrukelj v Šempasa, da vodi priprave za namenjeno slavnost, ki naj bi se obhajala dne 16. avgusta t. I. Pričakujemo krasne veselice v velikem obsega pod milim nebom, na katero že danes opozarjamo vse še žive sobojevnike.
Koroški Slovenci so dne 9. t. m. imeli v Celovca veliko zborovanje, na katerem eo sklenili, da je treba podreti sedanje deželne meje. Govornik dr. Brejc je zaklical: „Proč s Kranjci, proč b Štajerci, proč s Primorci, proč tudi s Korošci in Živeli Slovenci 1“ Tako je prav 1 Čemu delati umetne razlike med nami I Ravnajmo se tudi mi Goričani po tem!
Glasba. — Slovenska sveta maša za mešen zbor s spremljavo orgel, zložil Janez Laharnar. II. natis. Gena K 1.20.
V Ljubljani 1908. Založila Katoliška tiskarna. Tisk. J. Blasnikovih naslednikov.
V	prijetni, povsem pravilni, za pevc* pripravni harmoniji vrsti se osem napevov te lepe in zanimive maše. Da ao g. skladatelja napevi velike vrednosti bodisi po napevih ali pa po harmoniji, razvidno je iz tega, da jih hoče Katoliška bukvama v drugič tiskati. Častitamo I Prijatelji prave cerkvene glasbe, sezite pridno po tej hvaležni maii!
—	Stavkati je začelo delavstvo v papirnicah v Medvodah in Goričinah. Ti dve papirnici sta last iste dražbe ko podgorska papirnica, namreč akcijske družbe Leykam in Josephstal. Delavstvo je beraško slabo plačano, zato zahteva 10 vinarjev priboljška na dan. Delavstvo je mirno.
Mestne novice.
m Člane tambura&kega zbora „Sloven8kega delavskega društva1* v Gorici vabimo, na sestanek, ki (bo v nedeljo dne 26. t. m. ob 11. in pol predp. v društvenih prostorih.
m Zaloga tobaka gpecijalitet. — Sedaj v Raštelja št. 8 obstoječa zaloga tobaka špecijalitet, te premesti na teka-lišče Josipa Verdija št. 35. Ker se pa do-tični lokal zaloge objedoem prenovi, prenese se omenjena zaloga tobaka špecija-litet zaenkrat provizorično v gledališko ulico št. 8.
m Pet podgorskih delavcev seje v ponedeljek zvečer vračalo iz Gorice. Mimogrede bo stopili v kavsrno „Com-mercio“ v ulici sv. Klarp. Pozdravijo slovensko ; uslužbenci odzdravijo laško. Na-roče kaie, žtneka pa. ki je prišla streč, pravi: „Kaj, krave hočete P"1 Elen izmed družbe zahteva sladoleda. Dobi odgovor : »Non kapiiko“. „Dobro, če non kapiško, pa lahko noč !■* so odgovorili delavci in odšli v slovensko kavarno .Central". Lahi so pa debelo zijali. Tako je prav I
m Bomba v Gorici. Petarda, ki so jo našli v ulici Formica je petarda lepo obliki, v resnici je bila pa bomba, ki je
imela v sebi nevarno razstrelivo. Bila je dolga 20 cm. Tako delajo Lahi z nami ! Z bombami gredo na nas; jasno je namreč, da je bila Lomba namenjena za Velodrom.
Iz goriške okolice.
Vabilo.
redni na občni zbor „K m e č k c zveze* za goriški okraj, ki se bo vršil v nedeljo, dne 2(5. julija ob lOh predpoludne v salonu restavracije „ Central14 v Gorici.
Dnevni red :
). Pozdrav in otvoritev po predsedniku.
2. Poročilo državnega poslanca J. F o n a.
3. Poročilo o dozdanjem delovanju „Kmečke zvezeu in njenih nalogah, posebno z ozirom na sedanji položaj kmečkega stanu v naši deželi.
4. Poročilo tajnika in blagajnika.
5. Sprejem novih članov.
f>. Volitve novega odbora.
7. Slučajnosti.
Somišljeniki „Kmečke zvezea, posebno zaupniki, prihitite v obi-lem številu na zanimivi in važni občni zbor!
Odbor „Kmečke zveze*.
g Cesta na Krnico. — Vse občine pod Krnico tja do Krasa so se svoj čas zavzele za napravo nove ceste iz trnovskfga gozda pri Krnici do državne ceste pri Šempasu. Akcija za to cesto je stara. Zanimali so se za njo izrečno tadi posestniki pil v Cheljaua in Vitovljah.
Zadnjih 16 let je to prizadetje energično vodil žnpnik iempaski, bivii deželni poslanec BI. Grča, katerega je v svojem področju podpiral pokojni župan pl. Monari.
Pri c. kr. ministerstvn je nai državni poslanec dr. Anton Gregorčič zahtevo občin vspešno zagovarjal; ni pa prišlo do izvršitve, ker prizadete občine in tndi posestniki pil niso bili edini glede načrta. Po raznih potih in dolgih obravnavah so ae župani Jv Ozeljana, Šempasa in Oseka zjedinili glede načrta. Nato je bivši deželni poslanec č. g. BI. Grča zadevo spravil v razgovor v deželnem zboru, ki je v zadnjem zasedanja napravo ceste kot gozdno erarne priporočil visoki vladi; novi državni poslanec g. sodni svetnik Fon pa si je stekel mnogo zaslug, ker je zadevo mi-nisterstva in dotične referente pogosto nadlegaval '; Krnico. Slednjič je prejol od c. kr. poljedelskega ministva Dr. Elenhoch-a pismo z dne 4. julija 1908, v katerem kaže svojo naklonjenost za krniško cesto in naznanja, da je gozdnemu uradu v Gorici že ponovno naročil, da dožene potrebne obravnave z inte-resovanimi občinami ter svoje poročilo predloži ministerstia.
Pretečeni teden so bili gg. župani spod Krnice sklicani na Krnico in no tam župani iz Oseks, Šsmpasa in Ozeljana podpisali zapisnik gleda prispevka in da se napravi nova cesta v gozd z dvema vejama, namreč akozi Vitovlje in skozi Ozeljan. Podlaga je postavljena.
g Dolenje Cerovo. — V naši vasi je mnogo kolonov gOBp. grofa Attemsa iz Podgore. Kakor vsako leto, tako tudi let03 so imeli ti napraviti mnogo robot ob košnji sena, ob vitrijolu in še marsikaj druglb. Ob košnji po dobijo VBak 50 v, takozvani „regalj“. Letos pa ta „regalj“ g. oskrbnik v Vipolžah ni izpla-
čal, češ, da dolžujejo ie g. grofu. Ko so nekateri temu ugovarjali, čef, da nič ne zaleže čo vsaki puBti na račun po 2 K 50 v, da to je pač malenkost. Druga leta so jim je vsakikrat izplačalo, če tudi eo dolgovali. Na taopravičeni ugovor pa jih je g. oskrbnik osipal z nedostojnimi priimki, kateri pač ne delajo časti g. oskrbniku. Tukajšni koloni g. grel* namreč imajo vsak svoj del plačati. Kakor znano, letos pa jim je toča dne 7. maja vso sadje pobrala. Ali je torej opravičeno, da jim na tak način oskrbnik trdo prisluženi »regalj- odtrga na račun sadja, ki ga ni bilo. Med dragimi je rekel g. oskrbnik tadi, da tukaj, namreč v Cerovem, imate izobraževalno društvo. Zato vam peroti rastejo. Bom pa že jaz preskrbe), da se vam peruti prestrižejo“. Kaj je s temi besedami mislil g. oskrbnik, nam ni znano. Ali je pa to lepo, da nas hoče b takimi besedami ugnati v kozji rog? Mi bi pa prav storili, da bi njemu peruti prestrigli te? ga poslali on kraj laže, od kodtr je prišel s trebuhom za kruhom. Tukaj se masti nanaš račun, a nas tako surovo z neprimernimi besedami obmetava. Dobro bi bilo, da bi mu g. grof preskrbel „L«ufpass“. Ker smo tukajšnji koloni vaiudje »Kmetskezvezeu, prosimo, da bi odbor „K. z.“ po svojih poslancih preskrbel, da bi se za prvo pomoč vsaj te robote odpravile. — Dne
17.	t. m. ravno ob „Ave Mariji" se jena novo prezidani hiši kmeta Antona Ste-bernič podrl kos strehe. Slučaj je nanesel, da so pred en četrt ure zapustili hišo mizarji, ki opravljajo mizarska dela omenjenemu kmetu. Mislili so tadi tam prenočevati ono noč. Sreča, da niso tam ostali. Pa drugič še kaj.
g Nesreča na želcznici. V torek popoldne okolo 3 ure se je dogodila na železnici blizu Dornberga ta-'e nesreča : 49 letni sodar Miha Jalen iz Zulošč šel je, da bi si skrajšal pot, kakor je to navadno delal, ob železniškem tiru, kar pridirja za njim vlak, ne da bi ga slišal ter ga pri ti priliki železniški stroj tako silno potisne v stran, da je Jelen padel čez železniški nasip, ostavši pod njem nezavesten. Našli so ga tam železniški uslužbenci, ki so poskrbeli, da je bil prepeljan v goriško bolnišnico, kjer se nahaja v nevarnem stanu. Pri padcu je namreč bil Jelen hado poškodovan na glavi in pa tadi dragod po telesu.
Iz ajdovskega okraja.
a lz Otlice. — Na dolgoletno željo se je vendar gozd razdelil. Toda mnogo posestnikov je, ki niso zadovoljni. Eni so namreč dobili slabe, dragi pa za enako vrednost dobre dele. To ni prav.
Dne 15. julija je po dolgi in mnčni bolezni v Gospodu zaspala Marijina hčerka Marija Bratina. Vse so»estre spremile so jo z zastavo k večnemu počitku. Bodi ji zemlica lahka !
a Iz Otlice. — Velikokrat se je že pisalo po listih, da ao se različne stvari popravile v cerkvi, napravile ao se orgle, a našim pevcem je baje šlo slabo. Sedaj Bern se pa jaz prepričai v tej stvari in moram reči: .Percem gre prav dobro“, pomialiti je pa treba pri tem na število pevcev. Njim ni pripisovati nikaka sramota, pač pa takim ki vedno doma varujejo hišo in se za petja ne zanimajo. Večina občanov Bi po drugih krajih služi svoj vsakdanji kruh.
Plača pri petja res ni velika. Prositi bi bilo treba občino, da bi pevcem malo doložiia plačo, potem bi morda ie kakšen pristopil, in bi vendar enkrat imeli lep in močan pevski zbor.
— Občan. —
Iz kanalskega okraja.
ki NatančuoHt je veliko vredna.
—	To je priznano ! Smešno pa ravna, kdor je preveč natančen radi tega, da bi
nagajal drugim. Vzgled za to nam je lo-kovški župan gospod JožeVVinkler. Kot predsednik liberalnega izobraževalnega druttva je hotel stresti svojo jezico nal g. Pirihom, ki pa je med snovatelji „Kat. hIov. izobraž. društva14. Poslal mu je tledVi plači ni nalog:
,G. Iv. Pirih v Likoven št. 33. se s tem opominja, da plačate v ogib rubeža v treh dneh te-'e nsote na pri-manjkljeju razdelitve obč. posestva po določilu dežslnega olbora v smisla § 82. občinskega reda dolžajete še — K 1 v. Skupaj — K 1 v. Likovec dne 4.7. 1908 (Pečal) Župan Wmkler“.
G. Pirih pa je kot vesten in tudi natančen davkoplačevalec poslal po nakaznici potom pošte Čepovan dotične nusoteu z naročilom:
»Ivan Pirih v Likoven h. št. 33 pošilja na podlagi plačilnega naloga, da ae izognem rubeža 1 -ga vinarja na pri-mankljajn razd. obč. posest.
Pravzaprav pa je primankljaja v resnici le 52 stotink vinarja. Ojtalih 48 stotink istega pa vložite v blagajnico Vašega „drnštvau. Proti potrdila prijetja".
Blagajnika liberalnega draštva poživljamo, naj nemudoma teče k županu po 48 stotink vinarja, ker g. župan ao natančen v računih.
ki Iz Bat. „Primorec“ je pisal, da naš župan ne zna pisati, da tadi tajnik ne zna in le slabo računa. Gotovo ao pomote v proračuna. Kako ga zamore dež. odbor potrditi. Oigovor je ta-le: Ras je sicer, da ne zna župan pisati, pa tadi ne zna goljufati. Čadno pa se nam zdi, da bi tajnik ne znal pisati, oziroma sabo računati. Politični revi, ki se grega v »Primorcu*, povemo, naj se obrne na Dunaj, kjer naj apremene postavo, pa njega postivijo za župana kar brez volitve. Drugače ne bo nikdar prišel do te čaBti. Kar se tajnika tiče, dopisniku noben liberalni osel ne verjame. Tajnik, pa da bi pisati ne znal I Nikjer ni dokazano, da bi tajnik slabo računal. Slabo pa so računali nekateri pred njim, ker so se samo pri enem računa vračunali za 180 K, seveda na korist tedanjega župana. Kar se tiče deželnega odbora, ni vredno odgovarjati. Mjrda je dopisnik, krpajoč svoj „dopis“, mislil na tiBtega moža, ki nekoč ni dobro razločil dekle od hišne gospodinje in s tem napravil strašno pomoto, ki j) pa ni tako lahko popraviti ko pa občinski proračan.
ki Smrt v tujini. V Iadiaaopolis Iad. v Ameriki so v jami plini zadušili rojaka Antona Gabrijelčiča iz vasi Gjlje-vica pri Kanala na Primorskem. Istotam je nmrl Jjsip Lavrinšek, doma iz vasi Videm fara Raka na Dolenjskem.
Iz tolminskega okraja.
t Iz Grahovske občine. — Naši liberalni Biikoaolinci so svojo nervoznost spustili v „S)čo“ in „Primorca“. Ne čudimo se jim, je precej vroče, kar baje ne prija razboritim liberalnim možganom. Svojo, nepo9ebno škodljivo jezico, stresajo nad novoustanovljeno »Kmetsko posojilnico" v Hudajužni. Jizi jih, ker se je vstanovila brez dovoljenja naprednih generalov, ki eo vajeni le na komando, dobro piti in jesti, pa nič delat’. L ucijo zapuičajo trhleno liberalno ladijo, ki jih je dosti zavozila na robpro-pnda. Z*to pa hajd napravimo še mi „šparkasou, tako so rekli svobodomiseln, da obdržimo še kakšnega kalina. S3 tudi lepo posvetujejo, kajti so bili n. pr. 26. pr. m. v Gorici napredni kolovodje, če ne odnehajo ti prvaki, jih bomo fotografirali od bližje, da se natančno spoznamo. Naša kmečka organizacija naj jih nič ne skrbi, imajo pred svojim pragom dosti pometati, vedo naj, da iz »glaiav-nate* hišice ui varno kamenje metati. Ob potrebi sledi.
Grabovški občinar.
t lz Dol. Tribuše. — Dopisnikom v „S)či“ z dne 16. jnlija 1908 št. 83 na njihove posamezne čenčarje, ki ao videti k večjemu sad koprsko učenosti, ne odgovarjam, ker ne mi zdi preneumno, prijeti jih hočem le za besedo.
6. predsednik, ki sedaj toliko po-vzdignjete sirom kitro občine, ali nič ne veste, kaj je deputaoija mož obljubila (v *kt liji) nokd<tj predno je imel g. prednik priti. Tu Vas imin. Obljubili so, da bodo firovž že pomladi 1907 popravili tako. kakor bo duhovnik želel. Hočete tajiti? Dotčni takrat menda niso mislili na revščino duhovnije. Obljuba — možje I
Zanimivo je, kako ao se polagoma bulj in bolj umikali. Lini je g. prednik predlagal dozidanje na dvorišče. Vdi proti. .Zadosti, da se dozida na vrt. Letos sem zahteval, da bo dozida na vrt. Zopet vsi proti. Moj predlog se je sprejel na zapisnik in je le danes v Trsta, torej ni res, kakor pravite, da bi bil glasoval z Vami, in da bi bil zadovoljen.
Ko bo konkurenčna obravnava za .farovž, bom bolj ostro govoril na podlagi Vaše obljube, o kateri sem zvedel in katero ste mi le prikrivali. Ako ne bodete hoteli dozidati ali na vrt ali na ■dvorifiče, tudi vzdignili ne bodete,
Sadaj ne porečete več, upam, da ■kažem zadovoljnost, g. predsednik.
V	javnosti tudi ne bom več odgo varjal v zadevi farovža.
Anton Sok, upravitelj.
Iz cerkljanskega okraja.
c Št. Viška gora. — V nedeljo dne 19. t. m. sta priredila g. ravnatelj in .g. pristav kmečko predavanje v prostorih tukajinje šole. G. pristav govori o umetnih gnojilih, o gnojenju in o živi noreji. 6. ravnatelj priporoča zboljšanje hlevov in varčno ravnanje s hlevskim gnojem. Omenja tudi sadjerejo, katera je v hribih zelo zanemarjena. K sklepu se oglasi k besedi domači g. župnik, kateri razjasni, da so kmetovalci [zelo uneti za napredek, a vendar ne morejo naprej vsled velikega pomajnkanja denarnih sredstev. Da bi le enkrat dežela in država prišli ubožnim kmetom v hribih z izdatno podporo na pomoč, da bi si mogli z umetnimi gojili zboljšati travnike. Na dalje izjavi g. župnik v imena vseh pričujočih kmetovalcev, da je bila misel deželnega odbora npeljati beljansko živino nesrečna. Beljanska živina molze 4—6 mesecev, domača 10—11 mesecev v letu. Upeljava beljanske živine je naravnost pogubonosna za male posestnike katerim je edini užitek mleko. G. župnik naglaša tudi, da je neumestno zahtevati od kmeta, da vodi telice še-le po dovršenem dragem letu k juncu, ker je znanstveno dokazano, da postanejo v 13—15 mesecu abrejene telice izvrstne krave mlekarice. Poživlja g. ravnatelja, naj sporoča deželnemu odboru o tem ljudskem mnenjn, da se odprnvijo take postave in s tem prepreči še večja nesreča. r/Mi želimo", sklene g. župnik »le dobro staro tolminsko- živino nazsj, tista naj se izboljša ; nemške šare pa ne maramo". G. ravnatelj konstatira, da so vsi kmetovalci na strani g. župnika in sklene predavanje s pozivom, naj ne ostanejo današnji nauki brez sada in zaključi predavanje. Udeleženci se zahvaljujejo govornikom.
c Kavne. — Naša župnija jo bila razpisana in mnogi so pričakovali, da se bodo gg. kar tepli zanjo, a prosivca ni bilo nobenega I Nič čuda I Ga tudi ne bo še tako zlepa, če bodo nekateri Rat-njani še nadalje slepo drli za kakim, Kruljesm iz Otaleža in imeli za svojega „fajmoštra“ Francina iz Zakriža I — C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je z odlokom z dne 22. II. 1907. št. 30. 361 odobrilo prevzetje bire, ki so jo do-sedaj plačevali žopljani iz Havqi cerk-
ljanskemu župniku v vrednosti K 15.12 in 2. kaplanu v vrednosti K 7.56, na verski zalog. Rtvnanom so glede tega šli na roko gg. duhovniki s svetom in dejanjem. Žopljani iz Bakovega, Orehka in Jesenic naj sledo I Pravica mora biti za vse enaka.
c Cerkno. — Izvedeli smo iz prav zanesljivega vira, da je stavbeni odsek ministerstia za javna dela (dr. Gess-mann k r š č. sociale c) odobril pred • ložene načrte za sodišče v Cerknem. Za to se je več let zapored intenzivno poležalo naše starešinstvo, kojemn je šel na roke naš poslanec dr. Gregorčič. Žt-limo, da se zadeva zaresno pospeši in vendar enkrat začne z delom I
c Jagršče. — Naš gospod župnik Ivan Drašček so nevarno oboleli. Zdaj se zdravijo v goriški bolnišnici, kamor jih je spremljal g. Kos, kaplan iz Cerkna. Bolnega gospoda priporočamo v molitev.
c Strela in ogenj. — Št. Viška gora: 03 11. ari zvečer dne 16. t. m. treščilo je v kozolec tukajšnjega posestniki Tomaža Feltrin. Kozolec, v katerem je bilo 60 mernikov žita, deloma zloženih, deloma na treh vozovih je bil takoj v ognju. Zgorelo je vse žito in 3 vozovi. K sreči je oBtal vsled hitre pomoči, dežja in ugodnega vetra ogenj omejen. Nevarnost je bila, da bi zgorela cela vas Polje, katera je pred 4 leti pogorela do tal. Šiode je čez 2400 kron. Pogorelec je bil zavarovan za 200 kron.
c Cerkno. — Veselica, katero je priredil telovadni odsek naiega Slov. kat. izobraževalnega društva je bila vkljub slabemu vremena zelo dobro obiskana. Pri moških zborih: : »Večerni Ave“ in „Sloven8ka zemljica", so nastopili po večini sami telovadci; solospevi in dvospev so bili krasni. Kot najlepša pevska točka ki je zelo ugajala, pa je bila Fo-ersterjeva »Pomlad", katero je izvajal ženski zbor s sopran solo. Igrokaz „U-bežnik" so igralci dobro [izvedli; odlikovala sta se posebno berač Matevž in Marica. Želeli bi bilo pri nekaterih vlogah bolj glasnega govora. Sledilo je vspo-redu še srečkanje in šaljiva pošta. Čistega dobička je bilo okrog 100 kroo. Telovad. odsek je s to svojo prireditvijo pokazal, da razpolaga s zmožnimi močmi tudi za take prireditve. Naprej po geslu : V s e za vero sveto in domovino d r a g o 1
c Masora pri Otsležu. — Cerkljanski npisatelju Ceno vsako toliko časa zdruka kot zaupnik liberalizma na Cerkljanskem za liberalne cunje kak dopisič, ki mu ga potem seveda preastroji njegov tajnik, katerega pa Cene menda ne bo iz lepa pozabil po znanem Bhodu v Fir-barjevem salona dne 30. septembra 1906. Kakor smo bili Masorenkarji opozorjeni, čveka ta človek v »Primorcu14 od 15. 5. t. 1. nekaj o »znanih klerikalnih surovostih v Masori“. Da Cene kot novodobni prosvitljenec nas »nazadnjakov14 ne more prebaviti, to nam je gotovo jasno ; a surovosti nam pri vsej svoji liberalni mržnji do nas ne more menda očitati. Pač imamo v Masori tudi surovosti, a te bo liberalno-socialno-de-mokratične. Rekli bi lahko |kaj o dogodkih pri Maruškovca dne 14. maja 1907 in 2. marča t. I., povedali bi lahko, koma se je reklo v sodnijski dvorani, da spada pač v svinjak, a nikakor ne v uradoo sobo; objavili bi lahko, kje so rastli oni nagelpi, ki so se prodajati pri »damskem" plesu na Logu dne 1. sept. 1907, našteli bi one junake, ki so od šnopša pijani, čakali naše volivce ob deželnozborskih volitvah, da bi jih napadli; znamo tudi, kedo je ta šnops plačal. — Pripravljeni smo; Ishko začnemo, kadar se »pisa-telju“ zljubi, in svet bo izvedel za „su-rovosti v Masori", ki pa so liberalne.
Iz kobariškega okraja.
kd Kobarid. — V pondeljek je poslovil od nas sodni svetnik g. Matija Fabjan. Služboval je v Kobarida devet let in bil vedno tokaj priljubljen zbog svoje radodarnosti do ubožcev. Zalo ga bodo reveži in tudi drugi v Kobaridu težko pogrešali.
kd Kaj vse naredijo otroci. — V neki vasi je hodil deček več časa v c;rkev. Rekel je, da hodi molit. O poldne nekega dne, ko ni bilo nobenega človeka v cerkvi, se je splazil k oltarju in potolkel mašne zvončke. Drugi dan, ko bi imel imeli duhovnik sv. mašo, so bili zvončki vsi pokvarjeni in se niso oglasili. Ne puščajte malih otrok v cerkev brez nadzorstva I
kd Pri nas doba poletne košnje. — Oživel je dol in breg. Povsodi se Bliši veselo ukanje senosekov in ljubke pesmi deklet, ki grabijo mrvo.
Nijlepši pač je koinje čas, a kmalu pojde proč od naa 1 kd Kainno. — V nedeljo dne 19, julija po blagoslova je bilo v našem izobraževalnem draštvu zares zanimivo predavanje, kateremu je občinstvo z vidno pazljivostjo sledilo, tembolj, ker je bila snov predavanja vzeta iz domače zgodovine. Govoril je g. društveni predsednik, ki je takoj v začetku povdarjal važno s t poznavanja domačih zgodovinskih razmer za splošni napredek. Predavanje je obsegalo predzgodovinsko dobo in sploh stari vek, ko je bila naša deželica še pod starorimsko oblastjo. Ta zanimiva predavanja se bodo nadaljevala.
Predavanju sledila je deklamacija krasne Gregorčičeve pripovedne pesni »Ribeljsko jezero", ki je vse občinstvo Bilno ganila vsled krasne temeljne misli in velikih pesniških vrlin.
Odbor obeta v najkrajšem času nam zopet priskrbeti dušnega razvedrila v tem poletja. Živeli adeležniki 1 Mi gremo naprej I"
Iz bovškega okraja.
b lz Bovca. Po viharnem votivnem boju so zopet nastopile normalne razmere. Vendar pravega soglasja ne more biti, kjer vladajo bistveno nasprotne ideje : na eni strani edino pravo krščansko Bvetovno naziranje, na drugi strani pa brezverski liberalizem s svojimi egoističnimi principi.
Boj med lažjo in resnico se kaže tudi v našem prijaznim trgu. Ravno liberalni korifaji, ki se bojijo, da se potopijo v vedno bolj šumečem »klerikalnem14 valovju, prav radi zatajijo svojo resnično, protikrščansko nrav, da bi mogli tem lažje v motnem ribariti.
Pred tremi meseci se je ustanovila nosa »Hranilnica in posojilaica14, s sedežem v Bovca.
Naši libsralci bo ji napovedali kratko, hirajoče življenje. Na vse mogoč) načine so odvračali naše ljudstvo od nove »Hranilnice in posojilnice14. Vodstra so očitali nesposobnost v poslovanja, posojilnico so splošno primerjali jntranji rosi, ki izgine ob prvem solnčnem žarka. —
Toda prišlo je drugače. Naši ‘ljudje so spoznali, da so rajfaiznove posojilnice prava sreia za abogo kmečko ljudstvo. Slonijo namreč na zdravem krščanskem temelju, ne poznajo oderuških obresti, gojijo medsebojno zaupanje, varčno in tkrbno gospodarstvo.
Z tto se tudi naša nova »Hranilnica in' posojilnica izvrstno razvija. V 3 mesecih svojega obstanka je dosegla 50.000 K prometa. Vsekako dober začetek I
Liberalci so spoznali, da jim pret velika nevarnost od te preklicane »klerikalne" trdnjave, in zato kar pod ime-
nom »Nepristranski" pribijajo lepake po tržnih ulicah in vabijo, .kar leze ino j grcle“, v svojo staro posojilnico. Vspeha pa ni.
j b Potovalna šola v Bavšici. Da bi mogli bovški liberalci svojo nčenost vsestransko udejstvovati, zdaj, v najbujši vročini, bo zopet sprehajajo po daljni Bavšici ter ljudem na vse pretege po-nujuj), oziroma vsiljujejo, potovalno šolo in sicer navidezno z namenom, da bi razpečali dragoceno znanost, v resnici pa, da bi zanesli, — tako vsaj govorijo hudomušni jeziki, — svoj brezverski liberalizem tudi v oddfljeno Bavšico, kakor tudi, da bi v Bovcu obranili peto učiteljsko mesto, in vse to pod geslom:
^ »vse za svobodo, omiko in napredek14.
I Znano je, da vsled prevelike daljave, de bolj pa vsled neznosnega mraza, ni pričakovati rednega poduka, tudi ne izdatnega uspeha.
Šolska oblaBt v Tolminu ima gotovo najboljše namene. Če hoče torej da bo tudi v Bavšici šolski napredek zagotovljen, naj ustanovi samostojno ljudsko šolo, in potem ne bo v tem oziru nobenega nasprotovanja.
b Za delavce in voznike. Vsled prizadevanja „Siov. kat. pol. društva t Bovcu" so dosegli i delavci i vozniki na erarični cesti med Bovcem in Rabeljnom precejšnjo zviSanje svoje plače.
In vendar porečejo liberalci, da so le oni »goreči14 prijatelj kmeta in delavca trpina. Mi pa rečemo : vi ste »prijatelji samo ob volitvah.
b Kdo dela za nas? Naša vrla državna poslanca se vstrajno prizadevata za blagostanje bovškega okraja.
Posebno zahvalo zasluži gosp. po-slanec I, F o n za svojo akcijo radi pomanjkanje krme, oziroma živeža, v naših zapuščenih gorah. Zt občino Trento je izposloval 1000 K, —* za občino Sočo 2000 K državne podpore.
Za seno je bila podpora prepozno nakazana, zato se je nakupil sirk, saj ! naši ljudje tudi živež skrajno potrebujejo. Tudi c. kr. okr. glavarstvu gre iskreno priznanje, da je podpiralo ute-j meljene prošnje.
b Zoper koze In ovce. Zadnji čas so začeli gozdni organi na Bovškem naše živinorejce, posebno zaradi kozje paše, z vsem postavnim aparatom energično kaznovati,
i	Mi pa kličemo vsem prizadetim krogom : Dajte nam javna dela, dajte nam druga življenska sredstva in potem bomo svoje koze in ovce v veseljem prodali. Dotlej pa prosimo naša vrla poslanca : dr. Gregorčiča in J. Fona, da nadaljujeta svoje tozadevne korake v obrambo naše živinoreje, ki je naš edini, če tadi težavni dohodek.
Iz komenskega okraja.
km Kmetijski shod v Štanjelu. — Shod kmetov (tabor) v Štanjelu 19. t. m. je bil jako dobro obiskan! Ako se upošteva deževno vreme, je bilo število udeležencev okoli 1500 — še povoljno. — Predsednikom je bil voljen g. Alfonz Grmek iz Avbera. Govorili so: Mrmolja, g. Černe iz Tomaja, nek Širca in drngi. Kot vladni zastopnik je došel sam c. k. glavar iz Sežane g. Rebek.
Govori bo bili dobri in jedrnati — tadi brez nadiha katerekoli stranke. Slišali so se klici: krnha, sena nam dajte! Govorilo so je o davka, o nakladah. Širca se je obregnil ob uradnike c. kr. o glavarstva, češ, da ne zaslišijo kmeta ob uradnih urah. Rebek c. k. o. glavar omeni v svoje opravičenje, da govornik nima prav, da on glavar celo žlico popusti tuintain, da kmeta zasliši in da ljudstvu ugaja po svoji moči.
Neka čenča iz Rihemberga, nek Cigoj je začel strankarsko a zabito go-
▼oriti, razlsgaje, da naj večji (Jarek daja človek, ko ae r o d i in ko se po roč in ko se ga pokoplje, da duhovniki bi morali biti uradniki. Tema G goju so ljudje zamerili. Ggoj naj pomni sledeče: Pri st. krBlo se nič no pladnje in kjer je katera na»ada naj bi ba opo stila. Sr, zakramenti a n zastonj Če pa Cigoj naprari botrin j o in se ilahta njegova Jnaje in n»p i j e pri njem je Bam kri? istega ndavlia“. — Pri drugih opravilih dobe duhovniki malo od ikoanino za trud, ki ni nili Stoluina i pravem pomenn. Da naj bi bili duhovniki uradniki — to bi ne bilo napačno za nje. Naj bi jim vlada dala po 4000 R kakcr drugim uradnikom, potem bi radi pustili vse takse pti porokah, pogrebih, vse jezike, jajca, bob, ž to, itd gH in ne bi bili tako od kmeta odvisni — in tako kmeta za „bremeu kot pravi Cigoj. Cigoj ni pa spomnil da občino slaopjo Teliko (do 90 od ato) več dole in učitelji nego duhovniki. Cigcj bi bil rajši molčal in potlačil ai v usta čiko tobaka. — Sklepi kmetijskega tabora se npošljejo direktno do o. kr. poljedelskega minister-stva na Dunaj.
km Vabilo na veselico, katero priredi slov. kat. izobraževalno druStvo na Velikem dola v zvezi z Mar. družbo dne
26.	mal. srpana ob pol 6. popoldne t proslavo 60 letnice Nj. Veličanstva presr. cesarja. Vspored:	1.	Polka: nVesela
družba* ; I. Vodopivec, udarja tamburaški rbor. 2. Govor. 3. „Kmetaki hiii“, S. Gregorčič, deklamacija. 4 Gorenjske narodne pesmi, Kimovec, poje mešan zbor. 5. „Sv. Germana*, igra t duh dejanjih. 6. „Ave Marija4*, meš. zbor, A. Hribar. 7. Valček: „Svibanjska rožica", tamb. zbor. 8. „Kr-čmar pri zvitem rogu“, burka v enem dejanju. 9. .Znamenje-, S. Gregorčič, deklamacija. 10. .Liepa naša domovina*,
I. Zajec, tamb. zbor. 11. „Kroet in fotc-gr»f, šaljiv prizor. 12. rMlatiči“, A. Hribar, mešan zbor. 13. Cesarska pesem, tamb. zbor. — Vstopnina: sedeži 1 K; stojišče H) vin. — R obilni udeležbi nljudno vabi odbor.
A. Fajt
pekovski mojster v Gorici,
tekališče Fr. Josipa 2 i lastna hiša)
Izvriuje naročila vsa kovrstnega peciva za nove maše in grdove kolače za birmance in poroke itd. Vsa na počila izvršuje točno in natančno. Prodaja I ino pecivo, likerjev
Peče tudi najflnejše pecivo. Svoji k svojimi
ZORNIK
modna trgovina
preseli se I. avgusta
t. I. v lastno hišo Gosposka ul. 11.
nasproti sedanje trgovine.
Radi selitve ter pozne lelrn* sezone prodaja se od dillieH naprej vse blago
po tovarniških
_ cenah. =
Trat . L nc .
Loterijske številke.
18.	julija
.34 22 7 82 36
... ... 11 82 15 78 24
♦♦ ♦
V
♦
I
♦
1
Svoji k svojim!
tarna (]entra}
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo, edino slovensko kavarno v Gorici na Travniku tik cerkve sv. Ignacija. V prvem nadstropju so primerni prostori za različne zaprte družbe in društva. V moji kavarni je nad 100 časopisov na razpolago. Prodajam raznovrstne pijače in dobro kavo, katero bodem okoličanom prodajal po nižjih cenah kakor druge kavarne. Pri-čakovaje obilne vdeležbe bilježim z odličnim spoštovanjem
J. Pečenko
kavarnar.
Svoji k svojim!
♦♦ ♦
Telefon št. 72
Poštnohran. rač. št. 51.292
'N
# Edina slovenska •
? BRIl/HICfl g
St. Nosič s i
(prej ilnton Pucelj) S
S-	. BDHICfl:_______________ £
na IvrnM tih loterije. 9
• Svoji k svojim!
»CENTRALNA POSOJILNICA"
====== V 60RKI =====
registrovana zadruga z omejeno zavezo v lastni hiši m m Corso Giuseppe Verdi št. 32, I. nadstropje m m
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik orl 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje od 1. jan. 15)08 dalje po 5%. Daje posojila na menice po C)'/2% in na vknjižbo po 572%. Dalje daje posojila na 5-letno mesečno odplačevanje ki znaša od vsacih 100 K 2 na mesec -
Stanje hran. vlog dne 31 dec. 1907 K 1,816.352.73 Promet dne 31. decembre 1907 ... K 5,457.131.53
Goriška zveza gosp. zadrug in društev v Gorici, ^
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetijskih pridelkov =====
V zalogi ima:
modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gumijeve vezi, belo in živinsko sol, otrobi debele in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo.
Člani pridruženih zadrug se pri prevzemanju blaga morajo izkazali s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h kateri pripadajo.
Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE11 v Gorici, bivši „Hotel Central".
Prosiva aahtevatl listke!
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Rašteij 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele sc po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
r
t
I
S
!
j tj) 'Uu u ti? t &
'	Lekarna
Cristofoletti v Girici
Prave In edine žel. kapljic c
i inamko sv. Antona Pado-vanakega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosijiva. — Te kapljice uredijo redu o prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno iličico
(V»r.ttrii» M.imka) pop,je _ Qkrepi
relodec, storč, da tgine v kratkem lasu omotica in ki-notna Urnost (mrtvost). Te kap. Ijice tudi ator6, da človek raje ji
> Cena steklenici 60 vin.
P
o •n * , fc * d
o
d
o
h
M
O
d
(a
h
O
M
O
au
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
F/J»0 krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže n potrdili najine nove amerlkaaske blagajne, da J® kupil pri naju za 100 kron blaga.
h
o
M
O
I?
O
0
O
0 „ «» a
p*
o-
u>
U
I
Prosiva aahtevati 1 i 11 k o !	i
!SS vinske stiskalnice
so naše stiskalnice TTnonlo44 najnovejšega in izvrstnega sestava s	L»Ult3	9 strojem za dvostrok:
in trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj kc pri vseh drugih stiskalnicah.
Hidravliške brizg,linice
„Syphonia“ “ ”|-
Uelujejo same.
Posode za grozdje, sadje, plugi za vinograde, sušilnice za sadje ; točne stiskalnice
 	_	1	za	seno; mlatilnice za
seno, mlatilnice za pJenico, čistitnice za žilo, rezalni stroji za krmo in ročni maini za žito, razne velikosti, in Se razni drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo i jamstvom kot posebnost najnovejSe, iz-j borne, priznane in odlikovane
Pk. Mavfarth-ove in dr. Nagrajeni v vrtek državah z veA ko 600
.	.	.	...	.	,	__zlatimi, »rebrnimi in častnimi kolajnami'
tvarnlce gospodarskih in vinarskih strojev na nugtpo’TMl ceniki in mnoRobroJne pob
Dunaju, II. Taborstrasse 71.	Vale	v dokaz.
Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi, kjer Je nismo zastopani