Suan 236. Novice. — Cesarjeva zahvala. XIII glavna skupšžina „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" na Bledu, dne 26. maja t. 1. je poslala brzojavnim potom cesarju izjavo udanosti in neomejene zvestobe. Na to izjavo je došlo od c. kr. deželnega predsedništva kranjskega nastopno obvestilo: Št. 2156/pr. Ljublj ana, dne 30. maja 1901. Blagorodnemu gospodu Luki J e 1 e n c u , učitelju kot predsedniku zbora hrvaških in slovenskih učiteljev v Ljubljani. Vsled Najvišjega povelja naprosil me je gosp. ravnatelj c. in kr. kabinetske pisarne, da naznanjam zboru hrvaških in slovenskih učiteljev, kateri se je dne 26. t. m. vršil na Bledu, Najvišjo zahvalo z brzojavnim potom poklonjeni izraz zvestobe in udanosti. C kr. deželni predsednik: Hein s. r. — Osebne vesti. Ravnatelj ljubljanskega učiteljišča gosp. Fran Hubad je imenovan deželnim šolskim nadzornikom za ljudske šole na Kranjskem. — Profesor ljubljanske realke gosp. Fran Le veo je imenovan ravnateljem ljubljanskega učiteljišča. Pozdravljamo ti imenovanji z iskrenim zadoščenjem. — Finančni tajnik v Ljubljani, gosp. Jurij Kon-scheg je imenovan členom prizivske komisije za osebno dp-hodarino. — Davčni kontrolor v Ribnici, gosp. Fran Modrijan pride za oficijala v Črnomelj. —¦ Konceptni praktikant gosp. Aleksander Gr u želj je iz Logatca premeščen v Kočevje. — PredsedniŠtvo finančne direkcije v Trstu je imenovalo pisarniškega oficijala Oskarja Schreva pristavom pomožnih uradov v IX. plačilnem razredu; davčnega kontrolorja Frana Benus-sija v Vodnjanu davčnim prejemnikom v IX. plačilnem raz. redu; adjunkta tehnične finančne, kontrole Henrika Bergerja kontrolorjem v IX. plačilnem razredu; računskega oficijala gosp. Lovra Museticha računskim revidentom v IX. plačilnem razredu; računskega pristava Emila Pel osi j a računskim oficijalom v X. plačilnem razredu in računskega praktikanta Rafaela Bajca računskim pristavom v XI. plačilnem razredu: dalie so bili imenovani: davčui oficiial JosiD Zac- caria in davčni pristav Ivan Bernardis davčnima kontrolorjema, davčni kontrolor Feliks San t in pa davčnim oficijalom v X plačilnem razredu; davčni praktikant Josip Richter v Pazinu je imenovan davčuim pristavom v XI. plačilnem razredu. ¦ — Imenovanje v cestni odbor. Deželni odbor je v cestni odbor črnomaljski poklical I. Majerle, posestnika 8 Predgrađa in Karola Mu 11 e r j a mlaj. posestnika v Črnomlju. -— Deželni zbor kranjski je sklican na pondeljek dne 17 junija. — Ustije zrelostne skušnje na srednjih šolah se bodo vršile meseca julija in sicer na ljubljanski realki dne 1., 2 , 3. ; na ljubljanski I gimnaziji dne 4., 5., 6., 8., 9., 10., 11„ 12, 13 in 16.; na novomeški gimnaziji dne 18, JL9. in 20. in na kranjski gimnaziji dne 22., 23., 24. in 25. — »Slovenska Matica« vabi na CXXVI. odborovo sejo, ki bode v Ljubljani, v ponedeljek dne 17. rožnika 1901 ob petih popoldne v društveni pisarni. Vspored: 1.) Naznanila predsedništva. 2.) Potrditev zapisnika o CXXIV. odborovi seji in o,XXXVII rednem občnem zboru 3.) Volitev predsednika, podpredsednikov, blagajnika, ključarjev in odsekov, 4.) Tajni-kovo poročilo. 5 ) Eventualia. — Mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano se lepo razvija in postavi v kratkem celo svoj lastni dom v Vižmarjih. Temeljni kamen tej zgradbi se položi prihodnji ponedeljek. — Prenaredba južnega kolodvora v Ljubljani. Komisija, ki je bila dne 10 t. m. na lici mesta, je odobrila splošni načrt za preuredbo ljubljanskega južnega kolodvora. Sedaj se bodo pričeli izdelovati podrobni načrti, prihodnje leto pa se začne delo. Preureditev kolodvora bo veljala šest milijonov kron. Kolodvor bo imel tri oddelke. Sedanje kolodvorsko poslopje se porabi za uradniška stanovanja. Novi kolodvor bo stal ob Resljevi cesti. — Novomeški vodovod. Kakor se nam poroča, so se dela in dobave za Novomeški vodovod že oddale, in se bode z gradnjo pričelo takoj čim poljedelsko ministrstvo oddajo odobri. Dobava cevij in armatur, zgradba reservoira, naprava vodovodnih jarkov, gradbena dela pri omrežju, montaža, naprava telefona in električnega kazalca volne množine oddala se je Dunajski tvrdki Gr. Rum pel, dobava motorjev tvrdki Zangen & Wolf na Dunaju, dobava čerpalnic pri tukajšnji tvrdki M. Samassa. Skupni stroški za ta vodovod proraču-njeni so na 310.000 kron. Dela se bodo pospešila tako, da se bo vodovod še letos mogel izročiti svojemu namenu. Obžalovati je le, da kmetsko prebivalstvo v okolici dela ovire toli nujnemu potrebnemu podjetju Duhovščina bi imela priliko, ljudstvo primerno poučiti, a do3edaj smo takega pouka zaman pričakovali. — Bohinjska železnica. Zgradbena dela se začno kar najprej mogoče. Razni listi poročajo, da se vrše že vse potrebne priprave za to. V Grorico pride v kratkem kacih 70 inženerjev, kateri bodo imeli nalogo pregledati črto iz Pod-brda v Grorico. — Mariborski župan Nagy je odstopil in sicer vsled tega, ker je v graškem glasilu socijalno demokratične stranke izšlo poročilo o neki tajni seji mariborskega občinskega sveta, v katerem poročilu baje ni bilo vse po resnici povedano. Župan je prepričan, da je ta dopis spisal član občinskega sveta in 'je zato odstopil. — Demonstracija v Trstu. Bratovščina sv. Cirila in Metoda in Marijina družba sta se torej vender udeležili procesije sv. Rešnjega Telesa, V soboto zvečer j e imel obč. svet sejo, v kateri se je sklenilo, da se ne udeleže procesije ne župan, ne občinski svet, ne mestni uradniki, ne mestni uslužbenci, ako se je udeležita rečeni bratovščini z zastavami. Stran 237 Vzlic temu pritisku se škof ni udal in sta se obe imenovani bratovšMni udeležili procesije z zastavama na tisoče in tisoče. Pri zastavah je šlo sicer vse polno redarjev, a tuli laško prebivalstvo niti poskusilo ni kakorkoli demonstrirati. Mestni »astop in mestni uradi seveda niso bili zastopani Za Slovence v Trstu pomeni to velik moraličen uspeh. — Potres so Čutili v Št. Štefanu pri Brezah na Koroškem dne 9. t m. Škode ni bilo nič. — Prijet požigalec V Dobrunjah in v Bizoviku pri Ljubljani so se zadnji čas kar vsak dan primerjali požari. LjudBtvo je bilo v silnem strahu. Naposled so ujeli 11 letnega pastirja Pintarja, ki je priznal, da je podžigal, vse požare je zanetil iz maščevalnosti. — Neusmiljena mati. Mariborsko porotno sodišče je obsodilo na smrt 381etno Terezijo Holz roj. Visenjak iz Čage pri Sv. Lenartu, ker je svojo lastno llletno hčerko zadavila. — Samomori. V Ljubljani se je obesil gostilničar Fran Kovač. — V Srednjem pri Kobaridu se je ustrelil finančni stražnik Makso Vidmar iz Senožeč. — Kanibal pred porotniki Pred mariborskim sodiščem se je 11. in 12. t m. vršila obravnava proti 40 let staremu vinčaiju Francetu Bratušu iz okolice Ptuja in njegovi 501etni ženi. Bratuša je bil obtožen da je srojo 121etno hčerko Ivanko zadavil, spekel in potem neke kose njenega telesa snedel Žena je bila obtožena sokrivde pri tem grozovitem hudodelstvu Umorjena hčerka je 16. aprila pr. 1, blizu očetovega doma užgala neko drevo. Boječ se surovih starišev se deklice ni upalo domov in se klatilo po okolici. Orožniki so pri Bratušu večkrat poizvedovali po otroku in končno pri neki priliki našli krvavo dekliško obleko. Bratuša je prišel v stisko, se je zagovoril in priznal svoje grozodejstvo. Povedal je, da je našel svojo hčerko blizu hiše popolnoma onemoglo, da jo je zadavil in ponoči nesel domov. Tu je truplo slekel in je razrezal na pet kosov. Žena mu je pomagala s tem, da je držala odrezane kose Bratuša je dekletu odrezal najprej glavo. Vzel je potem malo sekiro in presekal hrbtišče, na to je odsekal obe nogi in naposled preparal prsa in trebuh. Tu mu je pomagala tudi žena rezati. Razrezane kose sta vrgla Bratuša in žena njegova v peč. Pozneje je Bratuša še priznal, da je od stegna lastne hčerke odrezal „najlepše mesow, da mu je žena to meso spekla, in da je on to „pečenko" snedel, Bratuša so obsodili na smrt na vislicah, žena pa na 3 leta, — Požar v Kropi Piše se nam iz Krope 5 t. m : Poludan zvoni, solnce pripeka, v središči Krope pa se vzdi guje kvišku gosti dim. Gori! gori! doni na uho. Ljudje begajo sem in tja ter iščejo otroke. Bolnike nosijo izven Krope, Kovači, gasilci hite po brizgalne in takoj so v sredi trga, kjer brizgamo vodo. Plamena se vzdigujejo kvišku, ko stolpi visoko. Krik, vik in jok — obup se polastuje prebivalcev. Grozen prizor! Videl sem že cele kmetske vasi goreti, tudi ljubljansko gledališče itd. — toda prizora v sredo ne morem primerjati. Vtisnil se mi je v dno duše. Gasilci so delovali vztrajno, pa proti takemu elementu je človeška moč ničeva, Veter je s silno močjo pihal proti „Kotlu". Gasilci so kmak sprevideli, da goreča poslopja se ne dajo pogasiti, tedaj se poskusili omejiti ogenj. Potrgali so strehe pri Marički in Vretenu (Globočnik in Gartnar) in s silnim naporom so ukrotili lazdirajoči element na gorenjem koncu. Tri domače brizgalne so tukaj delovale. Na spodnjem koncu je vse obupovalo. Kdc bi se ne čudil? Štirinajst eno-, dvo- in tudi tri-nadstropnil poslopij v plamenu. Toda pomoč je prišla od vrlih naših sosedov Kamnogoričanov, kateri gasilci so dospeli z dvema briz galnama, pa tudi pridna dekleta s škafi. Vsa čast in hvale jim! Ko bi le nekaj trenutkov pozneje dospeli, nenasitljiv: element bi nam ugonobil še mnogo poslopij, pa tudi magazine gosp. Jurija Magušarja v Pibrovčovi hiši, v katerih je za vei vagonov žebljarskih izdelkov. Tudi radovljiške gasilce je avi- ziral vrli dečko Hrovat mlajši iz Kamnegorice, katero je dospelo na pogorišče in pomagalo gasiti. Dela je bilo obilo. Vžigalo se je po vsej Kropi na dvajsetih krajih. To je bil strah in gioza. Žal, da moram omeniti tudi nesreče. Kamno-goriški gasilec si je s šipo prerezal na desni roki žile. Gosp. dr. Voves ga je obvezal in poslal v Ljubljano v bolnišnico. Da se jih je veliko opeklo, prste pomečkalo itd., ne bodem razkladal. Ogenj je divjal do noči, pa tudi po noči in Sv. Rešnjega Telesa dan se je še gasilo. Dimniki mole kvišku, slično kot pri velikih tovarnah. Sedaj naj navedem glavno vprašanje. Koliko je škode? To je kočljivo vprašanje. Hiše so pri nas po ceni. če pa kdo zida z novega, pa jako drage. Materijal se mora voziti večinoma iz Podnarta. Za 100 tisoč gld. nihče ne sezida tako velikih stavb in stanovanj. Zavarovanih je bilo le nekaj posestnikov za 17.000 gld. 7 posestnikov pa prav nič Največ škode ima gospod Jurij Magušar, nad 15.000 gld, kateremu so tri hiše pogorele Znatno pomoč morajo dobiti pogorelci, sicer ne more večina posestnikov nikakor sezidati hiš v — Uničena eksistenca. Se lani je bil Robert D. aktiven nadporočnik, danes pa je delavec v dunajski delavnici, kjer lepi škatje in zasluži 4 gld. na teden. Robert D. je sin umrlega bogatega notarja ter je dovršil gimnazijo. Njegova rodbina pa je zašla v bedo, in sestra se je udala nemoralnemu življenju. Zato je moral pustiti častniško službo. Poslej je brez uspeha iskal službe. Prodal je vse, kar je imel, da je mogel živeti, in končno se je zatekel k policiji, ki ga je poslala v mestno delavnico Tam je še sedaj Nedavno mu je odnesel nekdo še obleko. Tatu so vjeli, mu vzeli obleko in ga obsodili v šestmesečno ječo. Bivši nadporočnik bil je priča, kako je prišla njegova žalostna usoda v javnost. — Svetinja sv. Očeta. Dunajski medaljski medail-leur Rudolf Marschall, ki je izdelal cesarjevo jubilejno svetinjo, je pozvan v Rim, da po naravi naredi reliefno podobo sv. Očeta. Ta poloba bode na svetinjah v spomin sv. leta. — Vročina. Ravnatelj osrednjega zavoda za meteorologijo in zemeljski magnetizem, profesor dr. Pernter se je v dunajski „Neue Freie Presse" izrazil o sedanji vročini, ki se zii nekaterim abnormalna in nenavadna. Pernter konstatira, da imamo letos večjo vročino, kakor smo jo imeli ob tem času zadnjih pet let. Sedaj imamo 20 — 26 0°, leta 1897 pa smo imeli 17-22 C°, leta 1898 smo imeli samo 10-12 C°, 1. 1899 tudi le 12-17 C o, lani pa komaj 11-13 C °. Nato pravi Pernter, da se toplotne razmere kmalu izpremene in da bomo imeli še dolgo vrsto prav hladnih dnij. Sedanja vročina nikakor še ni dokaz, da bomo imeli letos izredno vroče poletje — 4Y2 leta star morilec je pač nekaj nenavadnega. In vender živi na Dunaju fantek, Fran Vanek, sin črevljarja, ki je te dni s krivcem zabodel dečka Schmidta, ker se je z njim spri. Policija je morilca iskala tri dni. Morilec je spočetka tajil, končno pa je priznal, da je Schmidta res sunil z nožem v trebuh, radi česar je ranjenec umrl. Vanek se je po umoru vse tri dni igral, kakor bi se nič ne zgodilo in tudi doma ni nič povedal. Njegov brat, 131eten deček, je v korekcijskem zavodu v Gdulichu, ter je tudi lopov. Morilca radi njegove starosti ni možno kaznovati. Dunajski listi pišejo o prirojenem zločinskem instinktu v rodbini Vanek. — Svojo mater umoril je v bližini Budjevic 25letni dninar Votava, ker mu mati ni dovolila, da bi se oženil z nekim 201etnim dekletom, ki je bila na slabem glasu. Votava je svoji materi zadal 102 ran. Morilca so že izročili sodišču. — Ljubosumnica v hlačah. Mlada žena nekega meščana v Moravski Ostravi je bila sila ljubosumna, dasi baje brez vzroka. Dne 11. m. m. zvečer, ko je odšel mož z doma, Siran 238. se je odločila, da ga poišče. Trdno je bila prepričana, da ga dobi v ženski družbi. Da bi ga lažje dobila, se je oblekla v njegovo obleko ter ga šla iskat. Ali ko je šla po ulici je neki bistrovidni policist takoj zapazil, da ni mož nego ženska. Stopil je torej k njej ter se takoj prepričal, da se ni varal. Ker pa je mislil, da je preoblečenka nevarna vlačugariea ali celo zločinka, jo je aretiral in gnal seboj na policijski urad. Gospe je bilo seveda strašno sram, ko so jo uradniki natančno ogledovali ter ji končno ukazali, da mora moško obleko sleči in žensko obleči Poslali so torej domov po gospejina krila, odvedli gospo v drugo sobo, kjer se je nato izvršila ukazana metamorfoza ter jo potem poslali domov Čez par dnij pa je dobila seveda Še diktirano primerno globo! Gospa je danes še bolj preverjena, da jo mož vara, in nihče ji ne vzame prepričanja, da je bil policist z njenim možem zmenjen. — Umor v Sarajevu. Sluga vojaškega zdravnika dr. Segla je umoril zdravnikovo ženo, ker ga je ta radi neke-nerodnosti okregala. Ko je prišel zlravnik s svojo 131etno hčerko domov, našel je svojo ženo umorjeno, v neki sobi pa je dobil obešenega slugo, ki se je iz strahu pred kaznijo sam obesil. — Uradniki — kmetje. V Bolgariji se je iz razlogov varčnosti odpustilo 800 uradnikov iz službe Ti odpuščeni uradniki so sedaj sklenili, napraviti na deželi kmetsko kolonijo, kjer bodo obdelovali zemljo, ter so že naprosili vlado, naj jim potrebno zemlje brezplačno prepusti. — Dvojna smrt radi pijanosti in jeze. „Prinesi mi za štirinajst novcev žganja", kričal je neki Žganjar na Slovaškem, kjer je žalibog žganjepitje jako razširjeno Ko žena prinese žganje/ zahteva mož, naj mu skuha še kisle juhe. Ko to pokusi, se zareži: , Smrad, pfuj !" Ž-na je namreč med kuhanjem zadremala, med tem pa se je juha nekoliko osmo-dila. Žena mu odvrne nevoljna: „Ko si bil pri peči, bi bil lahko sam mešal" ! Nato surovi mož udari z roko ženo po ustih. Ta je zamižala, nato pa vrnila udarec z gorko povno po moževi glavi. Ta zgrabi ženo za lase, ali ta se mu izmuzne, med tem ga pa s koncem ponve dregne v trebuh in mu pretrga čreva. „Za sto vragov" ! zavpije mož, popade sekiro ter leti za bež čo ženo na cesto. Ko jo dohiti, udari jo s sekiro po glavi, da žena omahne. Med tem prihite ljudje, umirijo moža ter vzdignejo ženo Ali pomoč je bila že prepozna. Tretji dan po tem umrje mož za ostrupljenjem krvi, teden pozneje pa žena sa pretresenjem možganov. — Kar ne pomagajo opomini, uče dosti glasno izgledi. Zatorej : Varujte se žganja! — Izbruh ognjenika na Javi. Na Javi je pričel bljuvati ognjenik Kolet. V obližji ognjenika je popolna tema. Prebivalstvo v okolici beži, vender je izbruh uničil 178 ljudij. Kraj Pelidor je sakrit z blatom i« ognjenika. —" O samomoru Brescia. Vsa stvar ob Brescijevem samomoru se je izvršila v 15 minutah Ko so stražniki zagledali, kaj se je zgodilo, je Bresci se rahlo dihal. Položivši ga na posteljo, je najedenkrat spremenil poteze svojega obraza, postal modro-črn in je krog vratu zatekel. Rešiti ga ni bilo mogoče. Stražnike je varal vsled svojega mirnega vedenja, kajti več kot mesec dnij ni črhnil besedice in ni ničesar potožil. Dvajset minut pred samomorom je snedel košček sira in izpil čašo vina. Potem se je vlegel in bral neko knjigo z navideznim interesom. Zato se stražniki za trenutek niso brigali zanj, in ta trenutek je porabil, da je izvršil svoj, že davno projektirani namen. Predno je Bresci izvršil samomor, je zapisal na list knjige, v kateri je čital, svoj zadnji rek, ki je izzvenel v navdušen slavospev anarhiji. Zabeležit je besede: „Boljša je smrt, ki je početek slobode, kot tako življenje. Živi naj anarhistiški komunizem!" — Stražnika, ki sta ob času Brescijevega samomora stražila pred njegovo celico, so zaprli. — Weiland — simulant. Senzacijonelna vest prihaja iz Berolina: Preiskave šestih psvhiatrov na Weilandu so imele tak zaključek, da so napadalca nemškega cesarja Wei-landa odpeljali iz opazovalne sobe nazaj v — preiskovalni zapor. v — Čudno naključje. Ob reki Reni na Nemškem stoji vojaška utrdba in ondi stražil je pred dvemi leti mlad vojak. Iz dolgega časa in pa ker je bil strasten nabiralec razglednic je zaprl v steklenico listek z vsebino, da kdor najde to steklenico in kjer koli, naj jo pošlje na spoiaj stoječi naslov. Potem je zapečatil steklenico, vrgel jo v reko in polagoma jo je odnesla voda dalje. Minuli so meseci. Vojak je vže pozabil na odposlano steklenico, ko prejme nekega dne krasno razglednico na kateri je bilo čitati, da mu na njegovo željo izraženo v steklenici, katero je slučajno našla, pošlje razglednico podpisana. Nato se je vojak zahvalil in po nekaterih pismih sem ter tja spoznala sta se mlada Človeka in se zaročila. V jeseni bo končana ženinova vojaška služba in on popelje svojo, na tako čuden način pridobljeno nevesto v svojo domovino. — Posledice nečimurnosti. Dasi je vže zdavnej praznovala svoj odhod boginja pomladi, vender se tam v nemškem Beroliim neka mlada dama z imenom Klara Jahn nikakor ni mogla ločiti od svoje krasne kožuhovinaste ovratne boe z lisičjo glavo, ki jej je po njenem mnenju pristojala tako dobro. Ko je šla pretekli mesec na izprehod, skoči nenadoma velik mesarski pes iz nekega dvorišča naravnost proti njej, zagrabi koŽuhovino z lisičjo glavo ter jo začne trgati dami z vratu. Vsa prestrašena hotela je bežati pred razkačenim psom, toda zaman: pes se je še močneje zaletel vanjo in jo konečno vrgel po tleh Na njen krik so prihiteli ljudje, ki so skušali omedlelo in raznesarjeno žensko rešiti od besnega psa, kar se jim je tudi posrečilo Z veliko rano na roki in z mnogimi malimi ranami so jo odpeljali v bolnišnico in od tam na njen dom, psu pa so prepustili ono usodepoino lisičjo 'glavo. Dotična dama bode najbrže prihodnjo zimo bolj previdna v izbiranju toalete, najmanj pa bode no?ila meseca maja, kar je namenjeno za par mesecev v zimi. — Zaradi jednega krajcarja bila je obravnava pred sodiščem v Dortmundu na Nemškem proti trem mladim delavcem. Ti so namreč napadli v poznem večeru svojega tovariša z namenom, da ga oropajo. Ko so ga nevarno ranili, so mu vzeli denarnico, v kateri so našli 1 cel krajcar. Kako so* si ta krajcar delili, tega ne moremo poročati svojim čitateljem. — Sodišče je dva obsodilo na pol-letno težko ječo, tretjega pa na dve leti in pol. Tam bodo imeli dovolj Časa, premišljevati, kako drago se mora včasih plačati — dva vinarja. — Ladija v zrak zletela je v Missisipi. Na ladiji „Laurin, ki je vozila seboj 31 centov dinamita, se je vnel ogenj, ki je dosegel tudi dinamit. Ladija je bila razstreljena v atome. — Debeli kralj in ministrski predsednik na ko* lesu. Angleški kralj Elvard in lord Salisburv sta jako debela. Zato se vozita vsak dan pol ure na kolesu. Rabita pa tricikelj, da ne padeta. Vsakega spremljata sluga in hčer. — Brze železnice. Med tem, ko na Angleškem proučujejo zgradbo Železnice Memorail, t. j. železnice z jedno šina mej Londonom in Liwerpolom s hitrostjo 200 km na uro, je neki ameriški inžener iznašel še čudovitejši predlog. On hoče zgraditi železnico, ki bi prevozila 400 km na uro. Tako bi se iz Novega Jorka v San Francisco prišlo v 24 urah — Ali naj med jedjo pijemo ? Med jedjo piti mrzlo vodo je škodljivo, kajti s tem se želodec lahko prehladi in tako se prebavljanje ovira. Želodec namreč potrebuje za svoje probavljanje do 37 R ° gorkote, pri manjši je zlasti težka jedila težko prekuhati. Torej če pijemo pri obedu tri do štiri stopinje mrzlo vodo, posebno še v večji meri, s tem želodec Stran 239 znatno ohladimo. Nasledek je slabost v želodcu, o kateri marsikdo toži po obedu, ne da bi vedel za pravi vzrok temu. Zatorej se svari sploh precej piti med jedjo, pač pa za uro pozneje. Kar velja tukaj o mrzli vodi, to velja tudi o pivu, pač pa nekaj požirkov vina med jedjo prebavljanje jako pospešuje. — Zoper trganje v ušesih. Ta bolezen se po nekod uspešno ozdravlja tako-le: Vzemi nekaj suhega cvetja od grenkih kamilic (po nekaterih krajih se menda imenuje gren-kuijica, nemški pa „die echte Kamille oder das Mutterkraut") primešaj nekoliko pšeničnih otrobov, pa oboje v ponvi pogrej in v robcu gorko privezi na bolno uho Še bolje pa je, tega cvetja nekoliko popariti z gorko vodo, potem pa ta sopar potom nastavljenega lijaka pihati v uho. — Kako ozdravimo ozeblino na drevju ? Ozeblina na drevju se tako-le ozdravi: Odmrla lubad se poreže notri do žive, in kar je še žive, a odstopile in nazaj zavite lubadi, ee priveze nazaj v prvotno lego z motvozom ali z ličjem. Na to se zamažejo podolgaste rane s cepilno smolo, katera pa ne sme priti pod lubad. Ko je to delo izvršeno, se vzame kaka tkanina, n pr. staro platno, koteninasta cunja itd , ki je zre-zana na trakove in s temi trakovi se drevo pokrije okoli debla, tam kjer so rane in sicer na tak način, da je med ovijanjem mogoče sproti motvoz proč jemati, ker na njega mesto pridejo trakovi. Motvoz bi se namreč pozneje lahko v deblo zajel. Trakove je tesno oviti, a vender ne toliko, da bi oviral kroženje soka. če se rane obvežejo o pravem Času, t. j. Se ob pričetku pomladi, potem se drevo navadno reši, ker se pod obvezo še tisto leto naredi nova lubad. — Sredstvo proti driski. Kakor je ta bolezen sitna in nadležna, skusil je pač že marsikdo. Za zdravilo je dobro rabiti posušenih borovnic (črnic), katere namočimo v pristnem žganju. Tega zdravila se vzame po potrebi iu pregreti. Zlasti se je varovati prehlajenja posebno na kmetih, kjer bolniki večkrat v mrzla stranišča zahajajo. Tudi se za to priporoča še drugo zdravilo. Kupimo si za par novcev belega r&zvora {dumbier, ingver), zdrobimo ga v prah ter ga za nožev konec denimo v Čašico dobrega ruma, katerega naj bolnik izpije. Nato pa naj se vleže v gorko posteljo, da se dobro pogreje in bolezen bo minula. — Pokažen želodec, kako ozdraviti? čez stokrat se prigodi, da se želodec pokvari, bodisi z neprimerno jedjo, še večkrat pa s pijačo, največkrat pa z mešanjem obojega. Tako se je že marsikdo prepričal, da mu ne kaže piti ob jednem vino in pivo, kar mu je Želodec popolno spačilo, dočim mu posamezna taka pijača primerno zavžita ni škodovala. Tudi ne velja marsikomu poleg težkih in mastnih jedil piti pivo, kar želodec zelo težko prebavlja. Skušnja seveda nepremišljenega človeka pogosto pouči, česa se mora varovati, da na novo ne zboli. Eazun čuvanja pri tem pa so dobra pri rokah tudi primerna zdravila. Ko Čutiš od jedil preobložen želodec, pomaga (ako ni druge bolezni zraven) sveže napravljen hren, katerega kislina pomaga želodcu mastne jedi prekuhati. To pa le, če je želodec drugače zdrav in trden, če je pa ta slaboten, velja primeren čaj za dristejo, kateri naj bi bil vedno pri hiši. Temu ob jednem pa mora biti tudi močna juha, goveja ali kurja. Zlasti poslednja deluje najboljše za želodec, če pa takšna dristeja ni dosegla vsaj v jednem dnevu svojega učinka, je znamenje, da so zraven želodca še druge bolezni, na kar treba hitro poklicati dobrega zdravnika Za bolezen in slab želodec pa je „oče" Kneipp svetoval med drugim še posebno v pristnem žganju namočen pelin, kolmaž, zlasti pa še encijan. Tega naj vzame bolehav človek tešČ par peŽirkov,' seveda le nekaj kapljic Ako pa čuti kako slabost v želodcu, naj vzame za kavino žliko žganja, če ne pomaga, pa še eno. Tako tudi, če bi človek od slabosti želodca že omedlel, naj se mu da tega zdravila, pa bo bolje. Zlasti svetuje on na po- tovanje, kjer človek največkrat dobi zasfarana in slabo kuhana jedila, vzeti seboj stekleničico take „tinkture", v morebitno porabo sebi ali drugemu.