v?; -0% D (5LR5IL0 SloVtn^KNR dčoP5> DFI RV5TVR J^VL: Izhaja vsak : petek. : Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 3 — poluletna . . „ 1-50 četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 010 Štev. 11. ®®© V LJUBLJANI, dnč 12. februarja 1909. sd> se* ^ Leto IV. Poselsko socialno vprašanje. Ker je zdaj prišlo tudi poselsko vprašanje nekoliko bolj na dnevni red, upam, da mi boste oprostili, da tudi jaz nekaj o tem izpregovorim. Saj zdaj je dovoljeno vsakemu svoje težnje potožiti, in si tako svoje stanje izboljšati. Vse se združuje v močne organizacije, le ubogi posli tega ne zmorejo. In vendar se čuje največ pritožb čez posle. Veliko bi se dalo o tem pisati, a za danes naj zadostuje, da govorim le o kmečkih poslih. Vedno se sliši, kako primanjkuje poslov na deželi. Ali so .morda sami krivi, da morajo zapustiti svojo rodno vas in si iskati kruha v drugem kraju? Ali niso morda mnogokrat zakrivili to sami gospodarji in gospodinje? Ko se je jeseni poljsko delo bližalo koncu, so oni začčli postajati nasproti poslom strogi iu trdi, meneč, saj je bolje, da gre, vsaj po zimi lahko vse sami storimo, spomladi bom pa druge dobil. Kaj pa naj pozimi ubogi človek začne, na kmetih ga gotovo zdaj nobeden v službo ne sprejme; toraj v mesto, da si zagotovi stalnejšo službo, bodisi pri gospodi ali v tovarni, kjer je mnogokrat preskrbljen tudi za čas bolezni in starosti. Seveda, spomladi jih ni bilo več nazaj. Tako je šlo leto za letom, zdaj pa izkušajo sad svoje sebičnosti sami. Priznati moram, da so včasih tudi Posli isto storili (kar ne more nikdo odobravati), da so bili čez zimo pri hiši, spomladi so pa šli raje na dnino, ker se bolj zasluži in je delavni čas krajši (le do ave marije), v tem, ko mora domača dekla veliko dalje delati. Zato bi bilo dobro, da se pri novi uredbi, ozira tudi na službujoče ljudi, zakaj če bi odpoved trajala eno ali pol leta, kako bi bilo to P^č težko za marsikaterega, ker ko je enkrat L„Po.Ve^ dana, ni več zanj tako pri hiši, ka-. r J c bilo poprej. Človek bi mislil, da je v v- ica.li ali v peklu, to bi bilo neznosno. Gledati ■ se moralo tudi na to, da se ne pusti posel favno v najslabejšem času iz službe, če sam tega ne želi, marsikateri se nima kam dati. i ?e*° potrebne bi bile za kmečke posle tudi bolniške in starostne podpore. Le pomislimo, Kak revež je posel, ako se primeri, da ubogi P°sel težko oboli, posebno če se to zgodi o Poletnem času. Oglejmo si le nekoliko tega oinika. Domači gredo vsi na polje, kjer ostali0 ce> dan, razun gospodinje, ki pride domov južno skuhati in živali nahraniti, ona ima pač malo časa z bolnikom se ukvarjati; tako je solnik sam od dolgega časa še bolj bolan, muhe - o mu nadležne, in nikogar ni, ki bi mu prinesel ^ozarec mrzle vode, še manj kakega drugega rVpcila- Ko se pa ti ljudje postarajo, niso '‘drugega, kot za prosjačiti. Služiti ne morejo, "J Jih nihče ne mara, prihraniti si tudi niso toliko mogli, da bi zdaj brez skrbi živeli. Poprejšnja plača je bila slaba, zdaj pa, ko je plača nekoliko boljša, je pa tudi vse dražje, da se ravno tako- ne da nič prihraniti. Da se tudi mestnim služkinjam nič bolje ne godi, o tem hočem prihodnjič govoriti. (Prosimo. Uredništvo.) Služkinja. Državni zbor zaključen. Dne 5. t. m. je bil vsled obstrukcije čeških radikalcev zaključen državni zbor. S tem so uničeni vsi predlogi poslancev m vlade, razpuščeni vsi odseki, poslanci izgube diete in imuniteto. Narodnostna furija dveh radikalnih struj je to povzročila na zunaj, dejansko pa nerodno postopanje sedanjega ministrskega predsednika, ki misli, da sme pometati z ljudsko zbornico. Češki narod, po svojem številu, kulturi in narodnem gospodarstvu nadkriljujoč Nemce, se bori za jezikovno enakopravnost v svojih zemljah. Oholi »Mihel« pa misli, da obstoji še vedno stara nemško-rimska država, in zahteva zase nadvlado v celi državi. Pri nas v slovenskih pokrajinah vidimo- in čutimo to vsak dan. Nemški »Mihel« ima v roki skoro ves vladni aparat. Treba je samo, da sklene kaj nemški »Voklsrat«, in že se večinoma uresniči, kar zahtevajo Nemci. V takih razmerah je naravno nemogoče resno sporazumljenje. Biener-tho-va vlada je sama zakrivila velik del nedelavnosti zbornice. Dolžnost vlade je bila, da doseže sporazum med strankami, ne pa da se je zbala -Nemcev. Škoda, ki je nastaa lpo zaklju-čen.iu, je velika. V vodo je padlo socialno zavarovanje in Bog zna, kdaj zagleda iz nova vstajenje. Poleg tega je bila predložena predloga o izpremembi rudarskega zakona, dalje je narod-no-gospodarski odsek izdeloval zakon o kartelih, za katerega je izdelal poslanec dr. Krek poročilo. Važen je bil tudi načrt zakona o živinskih kužnih boleznih. Vse to je sedaj uničeno in se mora vse pričeti iz nova, ako bo državni zbor sploh delal. Najžalostnejše pa je to, da se zdaj nasprotniki splošne in enake volivne pravice rogajo in škodoželjno posmehujejo ljudskemu parlamentu, češ: poglejte, tudi ta ni nič bolji. V gotovem oziru imajo prav. Ljudski parlament kaže na sebi veliko grehov starega kurijalnega parlamenta. Med temi posebno poželjenje gotovih parlamentarcev po ministrskih sedežih. Stranke se pehajo za tem, kako spraviti svoje može na ministrske sedeže. To delo se jim zdi važnejše, kakor pa kako drugo, ljudstvu res koristno delo. Iz tega izvirajo spletke in farbarije, eden druzega farba in nihče nikomur ne zaupa. To je velik podedovan greh sedanje zbornice, ki povzroča njeno onemoglost. Kakor se čuje, namerava vlada sklicati državni zbor približno sredi marca. Toda kak bo uspeh, danes še nihče ne vč. Ako bodo odpravljeni vzroki obstrukcije, bo morda šlo, sicer je škoda za črnilo. Razpust zbornice bi v danih razmerah ničesar ne ko-ristil, ker bi pri novih volitvah zmagovali skoro gotovo radikalci in bi prišel parlament iz dežja pod kap. Za delavsko ljudstvo pa so te razmere resen opomin združevanja. Zato je nujno, da slovensko kršč.-socialno delavstvo z vsemi silami izkuša izpopolniti svojo organizacijo, v kateri more iskali vsikdar zavetišča in opore. Ako bi ne posloval državni zbor, pa mora poslovati naša delavska organizacija. Tobačno delavstvo. Ostudna agitacija. Rdečkarji so razpredli v tobačni tovarni uprav nesramno ostudno agitacijo, dim mora že sila slaba presti z njihovo trhlo organizacijo, da se poslužujejo za resnega človeka naravnost živinsko-ostudnih lažij. de pa stvar ta-le. Tobačno nadravnateljstvo je z novim letom izdalo odredbo v varstvo mater. Delavke matere naj bi dobile dva tedna pred porodom in dva tedna po porodu dopust, katerega pa plača tovarna s polno tedensko plačo. Tej odredbi pa, kakor je sama na sebi dobra in potrebna, pa je primešane precej grenkobe. Te dopuste namreč smejo dajati samo zdravniki, ki morajo vsak slučaj posebej natančno preiskati ter o- preiskavi izdati vestno zdravniško spričevalo. Zadnja stvar se nam zdi popolnoma zagrešena. Ali naj bo res vse odvisno od zdravnikov, ki so tudi ljudje, podvrženi zmotam? Ce je hotelo nadravnateljstvo delavskim materam res kaj koristnega dati, naj bi to dalo vsaki materi brez razločka. Saj katera je res bolna, uživa itak pomoč bolniške blagajne. Mi ne pojmujemo takega varstva mater, ampak že danes poudarjamo, da se bo morala ta odredba spremeniti tako, da bo vsaka mati dobivala, ne da bi ji bilo treba letati od Poncija do Pilata, plačane dopuste. S tem bo pomagano delavskim družinam, ker bodo matere mogle bolj paziti na svoje in svojega otroka zdravje, pomagano pa bo tudi tovarni, ker bo manj hirajočih delavk, ki največkrat v otroški postelji dobe kal bolezni, katera jih nikdar več ne zapusti. Naša zahteva in zahteva tobačnega delavstva je: Delavske matere imajo pravico do plačanih dopustov pred in po porodu brez ozira na zdravniška spričevala. Dobro vemo, da so zdravniki dobili strog ukaz, da naj strogo, natančno in vestno preiskujejo, predno zapišejo spričevalo. Ce ne, bodo seveda vtikali v žep dolge nosove. Sedaj pa k rdečkarjem. Hvalijo se, da so oni to dosegli, in da bodo dobivale samo rdeč-karce te dopuste, ker so menda bolj »nobel« in pa ker znajo bolj na »kljuke pritiskati«. Seveda je to ostudna laž, pa še neumna kot noč. To odredbo je izdalo nadravnateljstvo na Dunaju brez rdečkarije in ne da bi bilo vprašalo za mnenje one, ki razumejo kaj težnje tobačnega delavstva. Zato je pa tudi ta odredba nepopolna in je v stanu, da samo razburja delavke, ker vsaki ni ljubo, da bi jo zdravnik vestno in natančno preiskoval, počitka in odmora je pa, kakor priznavajo vsi razsodni in pametni ljudje, potrebna vsaka mati. Opozarjamo delavke, da naj se ne puste begati od lažnjivih kljukcev. Za sedaj ne kaže drugega, kakor da se obračate z zaupanjem do svojih zdravnikov, ki bodo pač vedeli pravo zadeti, da vam izposlujejo omenjene dopuste. Mi pa bomo med tem časom skrbeli, da se omenjena odredba popravi tako, da bo res delavkam v srečo in korist, ne pa V breme in nadlogo! Kepanje s kislim zeljem. Minoli petek je bilo zelo živahno v naši tvornici, tako kakor že dolgo ni bilo. V kuhinji se je skvarilo kislo zelje. Delavke seveda niso marale zanj, bile so hude. kuharice tudi, iu ena se je tako izpozabila, da je vrgla kepo kislega zelja neki delavki v glavo, kar je seveda še bolj razburilo duhove. Ker je bilo kislo zelje pokvarjeno, so zahtevale delavke, naj se jim namesto te jedi skuha in da kava, a tudi tega niso dosegle. Seveda so se delavke pritožile, in ravnatelj je ugodil pritožbi in določil, naj nadzorujejo kuhanje zdravniki. Mi smo že večkrat strogo stvarno opozarjali na nedo-statke v kuhinji, pograjali, kar je vredno graje. Tvorniška 'kuhinja sama ob sebi je potrebna. O tem nihče ne dvomi. Nihče pa tudi ne more dvomiti, da se morajo razmere v njej izdatno izboljšati in sicer tako, da bo ustreženo željam delavstva, ki kuhinjo vzdržuje. Pri upravi kuhinje mora sodelovati delavstvo, sodelovati pred vsctn tudi tvorniški zdravniki. In prostor, kjer sc nahaja kuhinja? Premajhen, zato pa tudi kuhinja ne izgleda ravno tako, da bi človeku pogled vanjo pospeševal apetit. Vsa stvar se mora zdaj izpeljati, ko je v tiru in ko se delavstvo živahno zanima za razniere v kuhinji. Pred vsem je zdaj stvar naših delavskih organizacij, da glede na izboljšanje razmer v kuhinji zavzamejo svoje stališče in naznanijo ravnateljstvu, kako naj se izpremene razmere v kuhinji, da bo delavstvo zadovoljno ž njo. Od krajnega ravnateljstva pa tudi pričakujemo, da podpira težnje delavstva. Pred vsem večja kuhinja. V sedanjih razmerah kuhinja ne ustreza in ne more ustrezati tistim namenom, ki jih je imel njihov ustanovitelj. Te dni so delovodje in pazniki po oddelkih glasno prečitali sledeče: Sedanji gospod ravnatelj tobačnega glavnega ravnateljstva dr. Karol Kempf pl. Karteukampf gre v pokoj in sporoča, predno gre v pokoj, vsemu delavstvu tobačne tvornice prav iskrene pozdrave in jim želi vse dobro. — Dobro se še spominjamo, ko so nam nekoč na shodu poslanci zatrjevali, kako plemenito srce da ima za delavstvo dr, Kempf in da je nekoč sam izjavil: Dobro poznam delavske razmere, saj že izza mladih let delujem za nje, a žal, ni vse v moji moči, da ustreženi vsem željam delavstva. Na mesto odstopivšega glavnega ravnatelja Kempfa pride Viljem vitez Scheitenstuhl. Občni zbor ljubljanske krajne skupine avstrijske tobačne delavske zveze je bil dne 10. t. m. v S. K. S. Z. Ker objavi »Glasnik« temeljito poročilo o njem, podamo tu le kratko poročilo. Govorila sta na občnem zboru deželni odbornik profesor Jarc o nalogah strokovne organizacije, deželni poslanec dr. Zajec pa o aktualnih vprašanjih tobačnega delavstva. V imenu kranjskega krščansko - socialnega ^ popirnega delavstva je pozdravil shoid tovariš Jeriha iz Dev. Marije v Polju, ki sc je zahvalil tobačnemu delavstvu za podporo ob znani splošni stavki kranjskega popirnega delavstva. Poročili tajnice Hlejec in blagajničarke brančiške Zajc sta se vzeli na znanje. Shod je sprejel sledeče predloge: 1. Saj vsak mesec priredi krščansko-soc. tobačna organizacija predavanje za tobačno delavstvo. 2. »Zvezi« se naroča, da stori vse potrebno, da se odredbe generalne direkcije v varstvo mater izpremene tako, da bodo vse delavke matere brez razločka deležne dobrote omenjene naredbe. 3. »Zveza« naj posreduje, da se kuhinja m njeno oskrbovanje preuredi po predpisih moderne higijene. 4. »Zveza« naj zahteva takojšnjo preurcu-bo ordinaciiskih prostorov. 5. Shod izreka zahvalo poslancem »Slovenskega kluba« za njihovo uspešno nastopanje v delavske koristi, osobito dr Ivanu Šušteršiču, dr. Janezu Ev. Kreku, dr. Antonu Korošcu in Jožefu Gostinčarju, in se slavni klub naproša, naj še nadalje nastopa tako kakor do zdaj za interese tobačnega delavstva. Spominske jubilejske križce so razdelili te dni upravičenim delavcem in delavkam v naši tvornici. Izjavljamo, da ni dala glede na tvorniško kuhinjo našemu uredniku nikakih informacij gospodična Terezija. Bučar. Došlo nam je pa o tej zadevi več dopisov od tobačnega delavstva, po katerih je sestavljena naša notica. Rudar. Iz Možice na Koroškem. Kaj ne, gospod urednik, tega kraja menda še niste našli na vašem uredniškem zemljevidu, in vendar je to tudi kraj, kjer bivajo ljudje, in sicer precejšnje število delavcev rudarjev, seveda se tudi gospode ne manjka, in sicer: pri deset delavcih najdeš pet priganjačev. Izobrazbe, oziroma organizacije nam gosposka milost ne dovoli druge, nego to, da pride iz usmiljenja do delavstva kako socialni demokrat nas za svetle, trdo pri-služene kronice goljufat,- kakor je to zdaj pri socialnih demokratih že v navadi. Prišel je približno pred šestimi meseci sodrug Čobal in se predstavil (seve po goljufiji) za krščanskega socialista in nesel menda nekaj sto kronic seboj, tako da se nam je revež smilil te težke mošnje, gotovo je moral ta revež še na raznih postajah počivati, da si je breme olajšal, za te kronce nam je pa že tedaj obljubil sveti raj; vdrugič je prišel že drugi sodrug in isti je zopet pograbil nekaj plena, seveda ne toliko več, ker mu delavci niso več toliko zaupali. Zdaj v tretjič pride zopet eden, in glej, smola, delavci so že bolj hrbet obračali, tako da jih je bila ena miza polna, ne vem sicer, ali so mu to pot kaj podarili, mi ni znano, samo to vem, da ogoljufani delavci natihoma stikajo glave vkup in se povprašujejo, kaj bo neki iz naših kronic. Jaz pa pravim, ne boste jih videli več, te že imajo Kristanovi misijonarji pod kuratelom, vendar vam pa še v korist pridejo prvič s tem, da jih prihodnjič ne bodete nosili več socialno-demokraškim ljudem, drugič ste po storili dobra dela usmiljenja in krščanske dolžnosti: lačne nasititi, žejne napojiti! nage obleči! — Kaj pa vi rečete, gospod urednik? Trbovlje. Neimenovan gospod je daroval »Delavskemu strokovnemu društvu« 30 kron. Bog mu plati! Zborovanje »Delavskega strokovnega društva« v Trbovljah se vrši dne 21. svečana, popoldan ob 3. uri v prostorih g. Jagra, po domače: »Pri Parašuhu«. — K obilni udeležbi vabi odbor. Idrija. Zgodovinski dogodki. Ob izvolitvi zadnjega občinskega odbora je tedanji občinski tajnik g. Julij Novak na javni cesti imel govor, v katerem je posebno poudarjal zgodovinski dogodek- izvolitev samih liberalno-mokraških pristašev. — Delavstvo S. L. S. doda temu zgodovinskemu dogodku še večji zgodovinski dogodek kot dodatek, namreč, da je bil ravno isti občinski odbor za poslovanje v takih razmerah, kakor so sedaj v Idriji, za popolnoma nesposobnega spoznan, tako da je isti prvi v Idriji, katerega je doletela izredna čast, da ga je morala deželna vlada kljub vsem Ganglno-vim in Kristanovim protestom radi nepokorščine in zapravljivosti razpustiti. 2 njim je padel pa tudi zgodovinski Julče. Idrija. Nižje podpisani se prisrčno zahvaljujem dopisniku za dopis v »Napreju«, št. 3. z dne 4. februarja, ker je stvar res lepo pojasnil svojim čitateljem, kako je z graško, Fakturo, katera je bila naslovljena na »Občno konsumno društvo«, o kateri smo že dvakrat v »Naši Moči« pisali. Sedaj, ako niso popolnoma slepi člani »Občnega konsumnega društva«, lahko izprevidijo, kako bedasto vodstvo da imajo ter kako da znajo gospodariti. Dopisnik pojasnuje, kako da je vodstvo dvakrat celo s priporočenim pismom vprašalo dotičnega trgovca, čegava da je Faktura z natančnim naslovom »Lobi. Kon-sum-Verein«, ter kako da jo je ono nam sililo ter da se mi branimo poravnati račun s takim naslovom. Takoj lahko člani izprevidijo, kako brezpotrebne stroške je delalo vodstvo konsumnega društva ter konečno še pisarije po časnikih, da še zunanji svet ve, kako Vzorno vodstvo, da je pri njih društvu. Namesto da bi se bili takoj znebili stroškov, da bi bili poslali dotično fakturo trgovcu nazaj, ker le on je napravil pomoto, ker je poslal načun na našo zadrugo z natančnim našim naslovom, obenem pa tudi na »Občno konsumno društvo«, kar so morali vendar konečno storiti. — Kaj neki bi rekel g. Štraus (po domače otroče), ako bi bil jaz v mesecu novembru poslal »Občnemu kon-sumnemu društvu« pomoto, katero je napravila neka firma v Zagrebu, ko smo poravnali dne 20. novembra račun z dne 26. oktobra, v znesku 717 K 27 vin., ter je nas v par dneh opozorila, da smo en račun blizu 200 K prezrli. Jaz sem bil takoj prepričan, da pomota ni pri nas, ampak pri dotični firmi, ker mi od dotične firme nikoli tako malo blaga ne naročimo; vendar v še večje prepričanje sem iskal po knjigah pomoto ter je nisem našel. Odpisal sem dotični firmi, da mi z omenjenim dnem nimamo nobenega njenega računa ter da.tudi takrat blaga nismo od nje prejeli ter da naj poiščejo pri njih pomoto. V par dneh prejmemo pismo od dotične firme: Prosimo, oprostite našo neljubo pomoto; namesto, da bi bili opozorili »Občno konsumno društvo« v Idriji, smo pomotoma Vas. — Ali sem hotel jaz Vam. g. Štraus (po domače otroče). posiati natančno na nas naslovljeno pismo, mislite si, kaj bi Vi takrat rekli ter po »Napreju« pisali; ali jaz nisem zajca streljal, kjer ga ni, kakor Vi. konečno ste ga pa vendar morali poiskati v njegovem brlogu. Dalje tudi piše dopisnik v istem članku »Naprcja«: Mogoče je pa tudi, da je ravno 61 kron hodilo možu premalo, zato je hotel sv-oje nasprotnike obremeniti; nikakor ne, ker račun, na nas naslovljen z dne 10. decembra, je bil poravnan že 24. decembra. Skoraj gotovo pa, da je Vam hodilo v mesecu novembru 200 kron premalo, da niste zamogli računa poravnati, da je morala dotična firma opozoriti pomotoma nas. — G. dopisnik, Vam povem, da z našim društvom, oziroma vodstvom, se nikar ne igrajte, ker vselej bodete dobili odgovor, kajti takih in enakih imamo veliko za Vas pripravljenih, rajše pojasnite, kako je pravzaprav z ono tehtnico v »Občnem kon-sumnem društvu«, ki so imeli žandarji in policaji ž njo opraviti. — Leopold Lapajne, računovodja »Kršč. gospodarskega društva«. Tržiška s. k. s. delavska organizacija. Rdečkarska svoboda. Ob otvoritvi restavracije pri kolodvoru je vneti demokraški somišljenik prodajal v gostilniških prostorih list »Naprej«. Tedaj mu neki mladenič poda na ogled naš izvrstni list »Mladost«. Omenjamo, da je bil ta prodajalec toliko konciljanten, da je list tudi bral, četudi od začetka bolj z neko — ironijo. To se oprosti, ker — prosimo — kateri čitatelj »Napreja« more brati mirno naše liste, da ne bi videl v njih tega »nedolžnega psovanja«. Nato se prične razgovor o resničnosti načel med tremi osebami. Prosimo Vas, kaj so to kakšne verige, ako se dva ali trije — dasi načelni nasprotniki — podajo v razgovor o resničnem, pravem napredku! Tu sc vspne — g. Rant je bil to — in pravi proti svojemu somišljeniku: »Ti, rdeča duša, ti vendar ne spadaš med »ta črne«!« In potegnil ga je proč. Lepa svoboda, kaj ne da! — Pripomnimo, da bode še marsikdo izmed boljših, ki so sedaj radi tega, ker je bolj »nobel«, na rdeči strani, rajše. pokazal hrbet takemu enostranskemu napredku, ki išče sedaj v modernem času srednjeveških’inkvizicij in tiranstev ter bode sočustvoval, kot tudi delal z njimi, ki se re's borijo v blagor človeštvu. Lurški čudeži — nebesa, nad katerimi je že Kristan — ne dvomimo, ker je vero na kol obesil — v »Napreju« obupal, morajo onim našim zapeljanim, ki še hodijo v cerkev, odpreti oči, da je glavni namen »Naprejev« izpodkopati temelj vere in ne pomagati delavstvu. Kajti gotovo je, da more le v oni družini kraljevati zadovoljnost, kjer vsi tudi izpolnjujejo- praktično krščanska načela. Oropajte le eni osebi izmed družine to, in kdor še ni slep, vidi, kakšen nered nastane iz tega. Rdeči govore o bojkotu gostiln. Prav to! Mi priporočamo geslo »Svoji k svojim!« Hvaležni smo, če rdeči tudi s pestmi naženejo zašle goste iz Pelarjeve, Gašperinovc in Peskove gostilne. Denuncijanti nočemo biti — pribijemo pa to, kar že »Naprej« sam piše. Rdeča podružnica prcdilničarjev obstoji — in zraven pridenemo — v oni tovarni, kjer je g. Gassner pred nekaj leti odslovil voditelja naše organizacije Mrzlikarja, ki je pa sedaj zagovornik rdečih. Krščansko bi ne bilo, ko bi napr. gosp. Gassner sedal postavil rdeče voditelje prav tako na cesto, pač pa pričakujemo, da bode sam posredoval, kot katoličan, da bodo slovenski delavci prebirali slovenske katoliške časinke, ^ seveda tudi — »Našo Moč«. Ce bi mu pa »Naša Moč« ne imponirala, bomo pa govorili že katerikrat kasneje, ko pride primerna prilika. Delavci tržiški. berite, naročajte »Našo Moč«! Ko jo eden prebere, naj jo da drugemu! Predilničar. Iz ljubljanske predilnice. Strokovno društvo ljubljanske predilnice se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da se je predpustna veselica, ki jo je^ društvo priredilo 30. januarja t. 1. pri gosp. Fran Poljšaku na Martinovi cesti, tako sijajno izvršila. Posebno si društvo šteje v dolžnost, da se zahvali gospodu ravnatelju, ki je rade volje dovolil, da sta smela dva odbornika darove za veselico nabirati in je tudi sam daroval za veselico. Nadalie se zahvaljuje društvo vsem gospodom trgovcem, ki so darovali za srečolov tako lepe dobitke, in vsem gospodom in gospem, ki so z denarjem piispevali za veselico in tudi onim, ki so pri blagajni dali preplačila. Potem pa izreka društvo iskreno zahvalo vsem častitim udeležnikom veselice, posebno dr. Peganu, Ivanu Kregarju in Štefetu, nadalje našim gospodom paznikom Stočeku, Becku starejšemu in mjajšemu. Fran Urbančiču, Jos. Zajcu, Rešu in Štrusu in njihovim gospem in rodbinam, kakor tudi vsem članom in članicam društva in vsem drugim gostom, ki so prišli na našo veselico in so pripomogli, da še je vese- lica tako lepo izvršila, da je društveni blagajni prišlo še črez 200 kron čistega dobička. Zato se pa odbor društva vsem prav srčno zahvaljuje in sc priporoča za nadaljno naklonjenost društvu. — Franc Kos, tč. predsednik. Jeseniška straža. Sava Predavanje strokovnega društva se ne vrši v nedeljo, 14. t. m., in se preloži na prihodnji mesec, ker ima 14. t m konsumn»društvo svoi občni zbor v »Delavskem domu«. Člani strokovnega društva naj pridejo v nedeljo popoldne v »Delavski dom«, kjer bo:na obenem zboru »Konsumnega društva« govoril o zadružništvu revizor Vekoslav 1 elc. _ Sava. Na mnoga vprašanja, zakaj da so Sv. poslale položnice tudi tistim našim naročnikom, ki so že plačali naročnino, odpvarja nas sc-trudnik. naj vsak naročnik k. je pr. nasplača naročnino, in pri nas jo plačujemo, Prid \^sa, enega ali pa še več naročnikov, pa mu bodo prišle popolnoma prav položnice. lesenice. Ni konca ne kraja pri nas socialnih demokratov: po gostilnah in v rdečili cuniah, češ, mi smo najmočnejša stranka na Jesenicah. Najmočnejša stranka je res jeseniška^ socialna demokracija pri šnopsu. To se ne da tajiti. Dokazuje to tudi 14. decemebr 191)8 na Savi v Jelenovi golsilni. Mi nismo pred volitvami in do danes ničesar pisali v naš list. Rdeči bratci, le nekoliko pomislite, s kako strastjo ste agitirali. Na to vprašanje nam odgovorite, potem pa lepo molčite o vaši zmagi. Koliko centov popirja ste nasejali po tvornici 2 Koliko peklenskih laži ste si izmislili zoper duhovnike? Koliko glasovnic ste vzeli po sili volivcem? Kdo je priredil več shodov ob volitvah, vi ali mi? Kdo je pripeljal popolnoma pijanega volivca na volišče, da sta ga morala dva opirati? Koliko naših ni šlo na volišče? Kdo je plesal v adventu, na dan volitve? S kom je imela opraviti žandarmerija? Kdo se je prete-paval ? Zdaj vpijete že o zmagi pri občinskih volitvah, a bo grozdje za vas pKekislo. Imamo lep zgled pri vaših javorniških sodrugih. Namesto delavca so volili kapitalista. Prometna zveza. Iz Dol. Logatca. Ponesreči mi pride v roke laži-»Napre!j« od 18. januarja t. 1. Brskam .po njem semintja, kar zapazim sledeče: »Iz Logatca. Nesreča. Naši klerikalci se pod varstvom »narodne sloge« prav lepo razvijajo v »naprednem« Logatcu. Prirejajo veselico za veselico. Na Štefanov dan so jo imeli pri Ko-kolovcu. Kot junaki so imeli pri sebi morilno orožje. Eden je v igri sprožil nabasan revolver in ustrelil tovariša Mačka v nogo. Da, nesreča nikoli ne počiva.« — Res smolo je imel »Napre-jev« poročevalec, ker piše, da je bilo na Štefanov dan. Re.s pa je, da je bilo na Novega leta večer. Potem, eden je v igri sprožil nabasan samokres, tudi to potrdimo, da ga je sprožil, a zadel ni nič, ker zgoraj omenjeni je šel sam domov, brez da bi ga bil peljal na vozu »Napre-jev« dopisun, in potem redno na delo vsaki dan. kar je dokaz, da ni bilo nobene nesreče. Je že smola, kdor ima slab spomin, kakor »Naprejev« Poročevalec. — Potem o organistu Vilarju, da mu je župnik odpovedal službo. Nas krščanske socialce ravno posebno ne zanima organist. To Pa smelo trdimo, da se z rdečo krinko ne spodobi hoditi okolu cerkve, dasi so mu večina duhovniki pripomogli do tega kruha. Lep tak organist, ki ga zagovarja in pod svojo streho jemlje rdečkarski »Naprej«. Sicer bi pa bilo bolje, da bi Logatec nikdar nič ne vedel o njeni. , * “Lc jadikuje tudi, da ima »Naprej« premalo h LSV^Ttcu bi moral biti v vseli . ku družinah. Mi pa pravimo, da je veliko m*purw' tp Qmrn iivo ............ - J v , t... 4,41 p« piclVimo preveč te smrdljive zalege, ker to ni noben delavski list, ampak samo, gonja proti duhovščini m ven. Pravi delavski list je »Naša Moč« ker je prav poceni, samo 3 K na leto, in v resnici zastopa delavske interese. Zato pa vsak delavce na agitacijo zanj, da se bolj razširi, zahtevajte ga povsod po gostilnah in prodajalnah in mdi noben delavec naj ne bo brez njega. — aradi zadnjih volitev tudi nekaj joka, da sc mso delavci udeležili volitev in da so klerikalci vse drugačni, da klerikalcem se gre samo za stranko, delavcem pa le za življenjske koristi. Bodi povedano, da so demokratje spravili vse a° zadnjega moža na volišče, kar ni šlo iz lepa, Pa s terorizmom. Za stranko se pa ne gre kle-l^alcem, ampak rdečkarjem, kar se vidi iz vcdečega: Mi se udeležimo državnozborskih chtev, in pošljemo svoje zastopnike v parlament le v agitatorične svrlie. Tako je pisal »so- drug« Liebknccht v časopisu »Volksstaat« leta 1871, št. 59. S tem je dovolj jasno pokazano, komu je le za stranko in komu za ljudstvo. — Tudi g. kapelan je moral biti žrtva »Napreja«, in sicer, da vsake počitnice zabavlja čez dijake svobodomislece; res je, da do letos še noben-krat ni zabavljal čez nje in tudi letos ne čez logaške. On je dokazoval v svoji pridigi ne-umrjočnost človeške duše, potem je pa pristavil, da pride kak izprijen študent in pravi, da je človek iz »opice«. To je bilo vse zabavljanje, kar pa še logaških dijakov zadelo ni, ker še noben ne nastopa v javnem življenju. V tem se spozna, kako imajo ti ljudje kosmato vest, ker jih vsaka malenkost tako hudo zadene, da si morajo po listih gasiti svojo spečenino. !n od gosp. kaplana trdi, da je bil tudi on slab, da je moral v lemenat, dasi bi rad kam drugam. Mi pa dobro vemo, da nesramni obrekovalec ve ravno toliko iz življenja g. kaplana, kakor o svoji prihodnosti. — Vse je znesel skupaj »Naprej«, samo nekaj je pozabil, kar Vam pove sledeče: Na Silvestrov večer je bila veselica v hotelu; seve se je zbralo vse svobodomiselno skupaj, naj že bo bogatin ali pa delavec in tako so se lepo zabavali. Ra mogotcem to ni bilo po volji in reče eden svojemu tovarišu: »Prav (luštno bi bilo, da bi ne bilo teh nižjih tukaj.« Seveda so bili drugi dan močno razburjeni, ko so zvedeli omenjene besede in se jezili proti našim ljudem, da so pri gospodi samo takrat dobri, kadar jih potrebujejo. Prav Vam bodi. rdečkarji, kaj pa tiščite za njimi. Prihodnjič pa še pridite, Vas bodo pa na cesto znesli. Potlej se Vam bodo že odprle oči, da boste vedeli, pri čem da ste. Lisjak. Zidan most. Vsega spomina vreden dan za nas je bi! 17. januar t. 1. Ta dan so imeli namreč naši rdeči sodrugi shod, na katerega je prišel tudi železničarski osrečevalec Kopač iz Trsta. Shod je otvoril predsednik Pečnik in Kopač je pričel govoriti. Dasirav.no socialni demokratje Kopača na vse pretege hvalijo, kako dober govornik je, da zna vsako stvar tako dobro razložiti, da ga mora vsakdo’prav lahko razumeti. Mi pa pravimo, da je Kopač tako dober farbar, da ga nikdo, ki ga posluša, ne razume. To je tudi vzrok, da železničarji še niso vsi spregledali, ker Kopač jim še nameče toliko peska v oči, da ne morejo spregledati. Toda dnč 17. januarja , Kopač ni imel sreče. Železničarji so začeli spregledavati in td pomeuja konec Kopačevega in židovskega gospodarstva na Zidanem mostu. Železničarji so spregledali in videli, da Kopaču in višjim sodrugom ni za drugoJ kot za lepe svetle kronce. Časi, ko je Kopač nemoteno farbal na Zidanem mostu ubogo delavstvo in železničarje, so minuli in upamo, da se ne povrnejo več. Ko je Kopač pričel govoriti, so njegovi bivši sodrugi pričeli zabavljati, češ, da so vsled nerodnosti in popolne nezmožnosti socialno demokraške organizacije na zaslužku oškodovani. Dali so mu tudi v roke časnik, v katerem je natisnjen tozadevni članek. Ko ga je Kopač prebral, vprašali so ga, če je resnica, kar piše ta članek in ako ni, naj se pisca tega članka toži. Kopač se je silno dolgo časa zvijal, slednjič pa priznal, da lista ne more tožiti, ker je pisec tega članka državni poslanec in torej imun. Toda zborovalci. niso bili tega mnenja. Zahtevali so resnico. Ker jo Kopač ni hotel povedati, so vsi zagnali proti njemu krik, češ, članek resnico piše, zato lista ni mogoče tožiti. Upili so nad njim, da delavec ne more živeti le od vednih obljub in da je zadnji čas, da socialna demokracija, ki je pobrala od delavcev že toliko krone, vendar enkrat začne z delom za ljudstvo. Ko je hotel govoriti en delavec, mu predsednik Pečnik ni hotel podeliti besede. Ko so se pa zborovalci odločno potegnili za delavca, je ta pričel govoriti. Predsednik Pečnik pa je bil tako jezen na dotičnega de-lavca-govornika, da je popadel naslonjač in hotel udariti po govorniku. Lc razsodnosti delavstva se je zahvaliti, da ni prišlo do hudega pretepa, ker delavci so bili bolj pametni, kot rdeči voditelji. Kopač je uvidel, da tu ni več zanj. Hitro je še na zahtevo zbora odgovoril, da so rdeči generali res napravili pogodbo, da skozi tri leta ne bodo zahtevali nobenega zboljšanja za delavstvo. Ko je te besede izustil, je pa hitro odkuril na kolodvor, kjer se je čutil bolj varnega, kot med svojimi nekdanjimi prijatelji. Mi pa samo še pristavljamo, brez da bi kaj sumničili: Pri vsaki pogodbi mora biti nekje dobiček, železni-c a *' j i, a 1 i g a imate vi? Kje je? Čobal obsojen. Dnč 4. t. m. je bil pri okrajni sodniji v Radečah obsojen pri ponovni obravnavi Miha Cobal iz Zagorja na tri dni zapora in v povrnitev sodnih stroškov, ker je meseca maja na železničarskem shodu v Radečah psoval poslanca Gostinčarja. Iz rdečega cvetljičnjaka. Pometajte pred svojim pragom ! Zadnje čase ima rdeče časopisje mnogo pisati črez narodno delavsko organizacijo. Ni sicer naša dolžnost, niti volja zagovarjati omenjeno liberalno organizacijo. Vendar pa bi omenili k besedam »Rdečega Praporja«, ki pravi o liberalni »delavski« organizaciji, da bo vzgojila stavkokaze, sledeče: Ali se spominja g. Kristan, kako ulogo so igrali socialni demokrati pri stavki v popirnicah. Ko je bil 'boj najhujši, je hodi! g. Ante okrog delavcev in jih pregovarjal, da bi šli delat. Res so ga njegovi backi slepo poslušali, izdali delavstvo in šli delat. Ali ti niso bili stavko—kazi ? Seveda, rdečkarjem je vse dovoljeno, drugemu nič. Kakor delajo z lažjo in hinavstvom proti liberalni »organizaciji«, tako delajo proti nam in vsem. Toda skrbeli bomo, da ljudstvo spozna hinavstvo »ljudsko-delav-ske« socialne demokracije. Posvetili bomo, če Bog da, v najbolj umazane kote rdečega tabora in videli bomo, da 111 nikjer nič poštenega in resničnega. Na svidenje, gospoda, ki se živiš z denarjem ubogega delavstva! Oj ti farji! Kolikrat se čuje od social-demo-kratov, da so duhovniki nasprotniki vede itd. Ako pa pogledamo poročilo praške namestnije o ustanovah v pomoč učeči se mladini, vidimo, da znaša skupna svota ustanov od duhovnikov 3,974.352 K, od katerih 'dobijo dijaki letnih 98.752 K. — Ali je še kje jasnejši dokaz o »proti-izobraževalnih in šolo sovražečih klerikalcih?« Seveda vse to tudi v bodoče ne bo oviralo naših lažnjivih bratcev, da ne bi ob vsaki priliki pljuvali v skledo, iz katere jedo sami ah pa njih sinovi. A. Lukič □ * ^Ve t# * /2 dneva ter ima potnik prav co porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje tEger, naprej. n Velika zaloga. Nizke cene! Radi velike zaloge znolUO Znižane Cene!!! Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del. idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd. Velika izbira drobnega in modnega bioga: rokavec, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove in druge prilike. W Priporoča se velespoštovanjem I F. MerŠOl, Ljubljana, Mestni ti g štev. 18. Vjl Velika zaloga. Nizke cene! \ Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje lastna glavnica K 354.645*15 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po 4 VI. brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago. :b: Fotografski umetni zavod Avg. Berthold Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15. Izvrševanje* vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor: povečavanje,reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, ■: interierjev itd. Vsa dela se izvršjejo točno tudi v največji množini. Gričar l Mejač | Ljubljana, Prešernove ulice 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in ------ /tGT- novosti v konfekciji za dame. Poznr. s’nwpnskn rlplnudtn tfrn^tun; Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovhu: :: 3eml{0 Cc$nil( (pri Česniku) Stritarjeve ulice LJUBLJANA Ltngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena In zanesljiva. Cene najnlžje. joooj |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| l00°ll rno društvo v Liljani Kongresni trg st.ig reg. zadruga z om. por. Kongresni trg št.19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/4%, to je: daje za 200 kron 9 kron ------------ - 50 vinarjev na leto. ------------------- Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje ==. prekinilo. — Rentni davek plača hranilnica sama. NajsigurnejSa prilika za Sledenje. Kanonik R. Kalan 1. r., Kanonik R. Sušnik I. r„ predsednik. podpredsednik. ||oooj |ooo| looo) |ooo| |ooo| |ooo] Joool |ooo| |ooo| loool Ustanovljeno leta 1862. Milko Krap eš urar1 Podružnica Resljeva cesta St. 2 prej g. Jos. Černe. Podružnica Resljeva cesta St. 2 prel 15. Jos. Černe. Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula* in nikeinastih ur, verižic, stenskih in nihalniti ur. uhanov in prstanov Kupuje In zamenjava staro zlato In srebro. Gosp. urarjem v meslu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitu**. — — Glavno za- stopstvo za Kranjsko zalog*, strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in Igre. Pivovarna J. PERLES Ljubljana, Prešernove ulice 7, Ljubljana —-tt— priporoča __— izvrstno marčno pivo v sodčkih in steklenicah. Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti. FR. ŠUPEVC priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče za cerkev, pogrebe In procesije, voščene zvitke, izborni med-pitanec koji se dobiva v steklenicah, škatljali in škafih v poljubili velikosti ter poceni. — Zn objla naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči. Ljubljana, Prešernove (Slonavc) ulice št. I Perlesova liiša. Prva slovenska modna trgovina Engelbert Skušek Ljubljana, Mestni trg št. 19 se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence. W FFFFFFFFFF t •f t F ♦F ♦F ♦F ♦F ♦F •F ♦F •F Na drobno! Na debelo! Glavna trgovina: Zaloška oesta I Filijalka: Martinova cesta 24 F F f X •F F F F „ . - F Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom* Vsak dan sveže žgana kava. F ir Glavna zaloga rudninske vode. t >FF*FFFFFFF*FF*FFfFFFFFFFFFFF