Profesor Anton Bitenc in prenova arhitekturne dediščine Author(s): Damijan URANKER and Damjan Uranker Source: Urbani Izziv, No. 16/17, PRENOVA (oktober 1991 / October 1991), pp. 104-106 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180583 Accessed: 24-10-2018 11:05 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 11:05:57 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 tradicije in kulturně dediščine. To pa so . elementi, ki so nekakšna pro- tiutež, morda korektiv nebrzdanemu razvoju. Zato me ne vznemirja samo vprašanje, postavljeno v naslovu, temveč tudi odgovor nanj. Prenova vaških naselij ponuja možnost za novo kvaliteto življenja, čeprav je morda naravnana proti njemu. mag. Drozg Vládo. dipi, gcogr.. Institut za geografijo Univerze v Ljubljani * Postopek oprcdeljcvanja je obravna- van v raziskovalni nałogi Morfološka struktura agrarnih naselij v Slovcniji, IGU 1991 (tipkopis). Literatura: Drozg, V., Morfološka struktura agrar- nih naselij v Sloveniji, IGU 1991 (tip- kopis). Fister, P., Naselbinske oblike od Je- zerskega do Bitenj, Kranjski zbornik, Kranj 1970. HpG - Handbuch philosophischer Grundbegriffe, Muenchen 1974. Pirkovič-Kocbck, J., Trije prostorski vzorci, v: Arhitektov bilten št. 70/71 in 81/82, Ljubljana. Schirmacher, E., Erhaltung in Staed- tcbau, Bonn - Bad Godesberg 1978. Schmidt, A., Stacdtebau und evolu tiver Struktur- und Gcstaltwandcl, Fran- kfurt 1990. Tonnics, F., Gemeinschaft und Gesel- lschaft, Darmstadt 1988. Dami jan URANKER Profesor Anton Bitenc in prenova arhitekturne 1 1 • V V • dediscme 1 1 • V V • Na vprašanje, v čem je njegova osnovna ùstvaijalna dilema, osnov- ni umetniški konflikt v njem samem ali v njegovem odnosu do světa in okolja, je Prešernov nagrajenec za le to 1966, arhitekt profesor Anton Bitenc odgovoiil: "Arhitekt se pri svo- jem dein srečiye in bori z marsika- tero težavo , kt je sam ne more rešitt Uspeh njegovega dela še zdaleč ni samo v lyegovih rokah. Ņjegovo ustvaijanje je v náčrtih. Ťo pa ni konàii izdelek, kot je to pri nekalerih drngih vejah likovnih stvaritev. am- pák je vodilo-pomoč izvajalcu in představa naroaiika. Ti pa imąjo dostikrat drugačno před- stavo in sodbo o arhitekturi oziroma znaiye. Kdaj , kje m kaj lahko arhitekt na- praví je navadno odvisno od na- kljnčjcL Dolgoletno délo pri profesor Plečnikn je najbrž vzrok , da sem se doslej največ ukvaijal ś spomeniško arhi- tekturo: bodisí da je třeba kulturní spomenik preobraziti - vključiti v novo - dnigo - sodobno funkcijo - bodisí da je bilo třeba ob stran stari arhitekturi postaviti novo. Kąj je pri taki nałogi zame najteže? Kot arhitekt najti pravilen ocbios do stare arhitékture in pravo merito no- ví Arhitekti ira pozna statiko , živļje- nje ne. GloìDÓko sem prepričán. da je za da- našjyi přelomní čas za vsak národ življenjsko pomemben njegov odnos do kulturně dediščine in da za naš slovenski velja to dvakrat." (Naši razgledi, št3, str. 58, 1966.) Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je bila prenova arhitekturne de- diščine eno izmed poglavitnih torišč ustvarjanja arhitekta Bitenca in po moji sodbi tudi najuspešnejše. Iz- hajajoč iz Plečnikove šole pa si je z leti izoblikoval svoj lastni izraz, ki se še posebno kaže pri nalogah, kjer je potrebno s pretanjenim posluhom ohraniti historično in mu istočasno s sodobnimi prijemi omogočiti novo funkcioniranje. (Prim. Blejski gFad in otok, dvorec Zemono, gradovi Strmol, Podvin, Begunje, Bistra, Hřib pri Preddvoru itd.) Bitenc je pri posegih v našo arhitekturno dedi- ščino mnogo bolj občutljiv kot Plečnik, kije nadvse cenil in se nav- dihoval ob antiki, ob poznejših ob- dobjih pa mnogo manj. "Plečnikov odnos do spomenikov preteklosti je bil izrazito umietniški in povsem ne- arheološki. Zaupal je le svojemu pretanjenemu posluhu za merske in prostorske vrednote." (D. Prelovšek, Plečnik in antika, AB 62/63, 1982.) Bitenc pa je arheološka odkritja upošteval in vgrajeval v prenove ar- hitekturne dediščine. Dobro je po- znal klasično umetnost in njena načela, vsa poznejša stilna obdobje, predvsem pa zákonitosti in oblike domačega stavbarstva. Vse to je razvidno iz njegovih prenov, ki še danes kljub několiko spremen- jenemu odnosu stroke do proble- matike arhitekturne dediščine, de- lujejo sveže in izvirno, izhajajoč iz načel italijanskega arhitekta' Carla Scarpe (muzej Castelvecchio v Ve- roni, 1958-61), ki združuje histo- rično s sodobnim, in s tem dosega novo kvaliteto. Kot primer takšnega pristopa bi omenil prenovo Blejskega otoka v letih 1964-72. Otok predstavlja os- rednji motiv Bledá in v dvogovoru z gradom neponovljivo ceļoto. Bitenc je ob prenovi Blejskega otoka skrbno pažil na avtentično ohranitev celotne podobě, saj le- ta pogojuje harmo- nično ceļoto širšega okolja. Redkokje je kakšen kulturní spomenik v tako občutljivem okolju in tako izpostav- ljen kii ti čni m pogledom. Otok, ki je bil veijetno naseljen že pred prihodom Slovanov, je v poz- nej š i zgodovini vseskozi nosil pečat izredno pomembnega sakralnega ro- marskega središča, kar se je odra- žalo tudi v arhitekturi. Z razmahom turizma je bila romar- ski funkci] i přidružena še izletniška, ki je zahtevala nove dejavnosti (go- stinstvp, túrizem, informācijā, pro- 104 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 11:05:57 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Spomini št. 16, 17/1991 met, rekreacija). Vse te zahteve so orale biti zajete v pre novi ob do- sledni ohranitvl obstoj ečega. Pri pre- novi je moral arhitekt B itene upo- števati omejitve spomeniško - var- stvenega značaja in funkcionalno- tehnične problème, ki jih pogojuje gostinska in turistična dejavnost Ohranjena je temeljna ģeometrija razmeija. Z obnovo fasad in kolorita, ter z načrtno zasaditvijo zelenja, je bila dana otoku neka "romantična" podoba, ki pa je spet subjektivné narave. Z obnovljeno intenziteto barv je dominanta (stolp) še bolj vidná. Okoli otoka je speljana spre- hajalna pot s sodobno električno raz- svetljavo, ki omogoča kvalitetne vedute tudi ponoči. Delno skrčenje dreyja, predvsem pa sama lega oto- ka, omogoča kar največje osončenje. Ohranjena in s prenovo poudaijena je os romarske poti od přistáná po stopnišču čez obe ploščadi do cer- kve, ki sicer ne stoji v osi gibanja, je pa osrednja točka, in naprej do po- mola na nasprotnem bregu. Celotno dogajanje in vsa ponudba je zbrana ob tej hrbtenici otoka, ki je s pos- tavitvijo nekaterih arheoloških frag- mentov na prostem še pridobila na kulturnem značaju. N novo je vzpostavljena krožna pot ok li otoka. Z obnovo přistáná, ro- arsk ga središča s kapelico, red- vsem pa z dvojno ploščadjo, spod jo, gostinsko, in zgornjo, uzejsko, je Biteric hotel postaviti merilo celot- nemu sklopu. Z dòsledno prenovo cerkve, ki pa vključuje tudi prikaz različnih zgo- dovinskih obdobij oziroma de taj lov iz njih, je ohranjena tektonika. Pri ostalih objektih pa adaptacija in ma- njša dozidava delno porušita prvotni koncept Mocno prisoten "zavestni spomin" je narekoval barvno skalo, ki paje utemeljena tudi s sondami. Belina ometov s šivanimi robovi da- leč prekaša vse ostale barvne učin- ke. Uporabljeni so tlaki iz betonskih ploše, ki delujejo dovolj bogato in dovolj nevtraļno. Z odpiranjem po- sameznih delov fasade na cerkvi so přikázáni tudi starejši (romarski in gotski) elementi in okrasje, kije poz- neje izginilo pod baročno preobleko. Notr ńjost cerkve zaradi dvoj nos ti svoje funkcije (kripta in muzej) ne deluje prepričljivo. Ureditev Blejskega otoka in pred njim gradu sta bili zgodnji Bitenčevi deli na tem področju. S prenovo dvorca Zemono pri Vipavi paje sko- raj dve desetletji kasneje sklenil svoj bsežni opus. Izjemna lega na vzpetini nad Vipav- sko dolino daje dvorců dominanten položaj v pokrajini. Stavba, obdana BLEJSKI OTOK programska UREMT.V © 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier 105 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 11:05:57 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 s parkom, stoji na terasi, ki se za- ključuje s kamnito škarpo. Malo ver- je tno je, da bi bilo poses tvo kdaj obdano z obrambnim zidom, saj je nastalo kot lovska postojanka go- riškega deželnega glavaija Lantierija ob konců 17. stoletja. Torej je kam- nitl venec okoli gradisca zgolj de- korativně narave, saj še bolj pou- daija belino stavbě sredi Vinogradov in gozdov. Brez arkadnega hod- nika, ki oklepá zgradbo, bi bila le-ta preprosta nadstropna stavba . s položno štirikapnico le malo ve- čja od okoliških. Arkade in sama lega pa izpričujejo, da je to kva- litetna arhitektūra s posebnim ná- menom. Tega se je v polni meri zavedal tudi arhitekt, ko se je sredi 70. let lotil zahtevne prenove. Izvedel je adap- tacijo stavbě z dozidavo notranje be- tonske kupole, ki je prej ni bilo in je bila izvedena zgolj po hipóte tieni predpostavki, da je nad osrednjim delom moral biti že prvotno pred- viden neki popolnejši zaključek, ne pa le preprosto leseno ostrešje. Le- sena balustrada, s katero je obdal notranjo galerijo pod kupolo, nosi v sebi nekaj Plečnikovih potez. Tlorisna zasnova kaže vplive Palla- dijevih vil, ki so v približno istem času rastie v okolici Vicenze, ne tako daleč stran. Osnovni motiv je os- rednje, s kupolo poudaijeno stičišče hodnikov, ki med svojimi kraki obli- kujejo kvadratne sobane. Seveda je vse skupaj preprost odrriev na mno- go močnejše beneške vzore. Novi programi na posrečen náčin naglašajo nekdanjo funkcijo Zemo- na. Tako je razstavljeno Lipino po- hištvo napolnilo sobane, v osrednji dvořani občasno prirejajo kulturně večere in koncerte, nekdanji vinski kleti pa sploh ni bilo potrebno spre- minjati namena. Prav takšno pozornost kot notran- josti je arhitekt Bitenc namenil tudi zunanji podobi in neposredni okolici Zemona. Belvederskemu dvorců je z odstranitvijo pregos tega zelenja vrnil razgled, po okolici pa speljal spre- hajalne poti. In prav tukaj se spet kaže ena tistih kvalitet arhitekta, ki je znal s preprostim, najdrobnejšim etajlom, ki neveijetno "sedi" na svo- jem mestu, narediti ta "aristokrat- ski" ambient tako privlačen in do- mač. Na p doben náčin, z bolj ali manj opaznim prilagajanjem historičnega ambienta sodobnim funkcijām, s hkratnjm poudarkom na tistih ar- hitekturnih in prostorskih kvali- ě tah, ki so neko arhitektūra dvignile nad povprečje, je arhitekt Bitenc na šte ilnih primerih prikazal sodoben prist p k reševanju vprašanja ar- hitekturne dediščine. Damijan U ranker, dipl. inž. arh. * Vir fotografïj : arhiv družině Bitenc Jože DEKLEVA Nekaj vprašanj o učinkovitosti sistema urejanja prostora Iz zaključkov raziskave Sis tem pla- niranja in urejanja prostora (1990) povzemamo osnovne ugotovitve. Cilj raziskave je opredeliti vzroke za ne- učinkovitost sistema planiranja, kot jih lahko povzamemo po izkušnjah sodelavcev inštituta. Osem sodelav- cev* je analiziralo delo na pripravi specifičnih dokumentov in ga ovred- notilo na osnovi enotnega vprašal- nika. Rezultāti so razvidni iz poro- čila. Tu se omejujemo na zaključke, ki jih je veijetno smisélno upoštevati ob pripravi novili sistemskih rešitev za urejanje prostora. Ne razpolagamo s podrobnimi ana- lizami o družbenih okoliščinah, ki spremljajo nastajanje in uresniče- vanja planskega ali urbanističnega dokumenta. Dějstvo, daje strokovna pozornost usmeijena predvsem na pripravljanje vedno novili dokumen- tov in da ni motivirana za sprem- ljanje izvajanja posameznega doku- menta, je simptomatično tudi za druga okolja. Premajhen interes za analizo ures- ničevanja prostorskih planov v ceļoti zamegli strakovno odgovornost in tudi omejuje razvoj znanstvenih osnov za urejanje prostora. Za raz- liko od urbanizma in prostorskega planiranja mora zdravstvo dokazo- vati svojo učinkovitost statistično, in to s podatki, ki naj bi bili mednarod- no primerljivi. Spremljanje rezul^- tov lastnega dela je osnova za razvoj vsakega poklica. Planeiji gradijo svoja spoznanja na predpostavkah o delovanju posame- znikov in skupnosti v prostoru. Děj- stvo, da ne preveijajo uresničevanja planov, pomeni, dane testirajo, kako 106 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 24 Oct 2018 11:05:57 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms