114
Kako bi se slovenski jesik v šole spravil ?
Pri ti reči je dvoje prašanje razrešiti: 1. Koliko naj bi se slovenski jezik precej v šole spravil; 2. Kako in koliko po tem, ko bodo že pripomočki, postavim, šolske bukve i. t. d. pri rokah?
Presvitli Cesar so že pred nekaj časam bili na Dunaj poklicali visoko učeniga gosp. P. J. Šafarika, de bi osnovo naredil, kako bi se slovenski fslavenski ali slovanski) jezik po slovenskih deželah Njih cesarstva v Šole spravil, in kako naj bi se šole prav vredile. Od
115
tako ueeniga moža se je vsiga dobrima svesto nadjati, vender pa mora pri tem vsaka slovenska dežela tudi se svoje posebne potrebe in zadeve dobro prevdariti, ker vse se ne bo dalo povsod po enim kopitu izdelati. — Naj se za zdaj odlog da, de se šolske bukve spišejo. Kak o snih bukev pa je pred vsim drugim potreba? To se zdaj še ne more na tanjko razločiti, ker se ne ve kakošna bo šolska osnova; vender je toliko gotovo , de bo treba bukev v slovenšino segajocih za perve šole ali klase, za latinske, za mod rov s ke ali modro-slovske, in morebiti tudi kterih zabogoslovske šole; dalje za zdravilske , kupčijske šole , in ako se vesolj-niše napravi, še mnogo družili.
Dokler pa bukev ni, naj bi slehern učenik ali učitelj v svoji učilnici za slovenšino po svoji moči in po posebnih potrebah in zadevah skerbel. Kjer je vnema in marljivost, se veliko tudi brez bukev da storiti; in to je potrebno, ker se mora mladost precej začeti pripravljati, de ji ne bo vse novo, ko se bo po novi osnovi začelo učiti.
Koj v pervim oddelku perviga klasu bi se zamogli otroci slovenskiga branja v obojnim pravopisu privaditi, ker se temu pripravne bukvice za otroke že dobe, postavim: „Bukvice zoper terpinčenje živali s podobami". Slovensko pisanje naj bi se ne odlašalo celo v drugi klas, ampak naj se pred nemškim, ali saj z nemškim vštric začne, ker ga bo treba, ako se bo res slovenšina v pisarnice spravila. — V drugim oddelku perviga klasu, ko se že nemška slovnica po nekoliko jemlje priučevati, naj se vštric tudi, saj tako imenovane tvarinske slovenske imena uče, de bodo otroci vedili, kako se pravi po slovensko, postavim: Geschleehts-\vort? Hauptvvort, Beiwort, Fiirvvort i. t. d. Ravno to velja per imenih mer, časa, dalječine i. t. d. in sploh pri številništvu (rajtingah) , postavim : Star ima 2 va-gana (4 mernike), vagan 2 mernika, mernik dve polovici , polovica dve četertnici ali četertinki, četertnica štiri mere (firkelne), mera dva poliča, polič dve merci (maseljca). Po enaki poti se skozi vse štiri klase z malim trudam da mnogo storiti. Pomočki k tacimu nauku so učenikam slovenske šolske bukve, kolikor jih že je, zlasti po vsih straneh koristne bukve „Blaže in Ne-žica"; tudi marsikteri spisi iz Drobtinc i. t. d.— V drugim in tretjim klasu se šolarji z nemškim vštric lahko navadijo po nekoliko tudi slovensko imena sklanjati (abandern), glagole pregibati (abvvandeln) i. t. d.; de se pravopisa in zloga privadijo, se utegne zaporedama slovensko, pa nemško narekama (diktando) pisati, in ložji in potrebniši reči, postavim : plačane liste (kvi-tinge), dolžne pisma, liste, i. t. d. iz zloga (Auf-satze) slovensko izdelovati. K nemškimu berilu se privzame lično in koristno „Berilo za male šole na kmetih". Tudi predpisi (Vorschriften) naj bi poleg nemških tudi slovenski bili. — Kteri učenik bo tako delal, bo sebi in mladini koristil, ker se bo sam počasi glovenšine privadil, ter se mu po vpeljani novi osnovi ne bo treba nepretergama glave beliti, in bi vender morebiti še ne spolnii svoje dolžnosti. Ravno toliki prid bo za mladino, ki bo že v vikših šolah, de ji ne bo vse novo, kar se bodo v manjših šolah jeli učiti.
Tudi v latinskih šolah bi se dalo kej za slovenšino storiti, še predin bo novi red vstavljen. V treh spodnjih šolah se mnogoteri zgledi in vaje namesti iz nemškiga v latinsko utegnejo predelovati, ali kterikrat kej slovensko narekati (diktirati), de naj se doma po-latini. V treh zgornjih šolah pa se lahko že celi izdelki slovensko kterikrat pišejo, ali naj se dobri volji pusti, naj kdo svojo izdelavo slovensko ali nemško spiše. — (Konec sledi,)