iRdsQfto ta цоттоШго:
Marlbor, Koroške ulice 5. „STRAŽA"
j« v poodeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi ae ne vračajo.
V
t «rednütvom se more govoriti Wik du od II.—12. ure dopold.
Totefon 6t- 113.
STRAŽA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Celo teto......12	K
Pol leta......6	K
Četrt leta............3	K
Mesečno............1	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 61 petitvrste; pri večkratnih ozna-oilib velik popust
St. 129.
Maribor, dne 11. novembra 1910.
Letnik П.
zasramovanj e.
Protestni shod.
Tele d nefcuvenega psovanja liberalcev, kl imenujejo naše mladeniče svinje, da so fposvinjili žolo v St Jurju ob jnž. žel., se [vi&i т nedeljo, dne 20. novembra t I.
velik protestni shod v Celju.
Kolje in mladeniči I Komur Je tast nate mladine pri srcu, se be v nedeljo udeležil zborovanja v Celju Z mnogobrojnim obiskom moramo dati liberalcem Blasen odgovor sa njih sramotenja.
Tse na nogel	Dne 20. t. m. v Celje I
Med liberalnim učiteljstvom kroži v nemškem jeziku pisan cirkular, kateri ima namen, dati učiteljem gradiva, s kojim naj nastopajo proti obstrukciji slovenskih poslancev. Samoumevno ie, dai se nahaja v eirkhlarju mnogo neresnic, katerih pa ne pripisujemo toliko hudobnosti, kakor notorični ignoranci liberalnih glav. Toda naravnost nečuven je način, s katerim se p i Se 6 naših slovenskih kmečkih zadevali. Tako stoji v cirtoalarja taute Škandalozen članek:
Die L a ti d w i r l s o h a H s s c h u I e in St. Georgen a. S. i s t leider schon erledigt, ja, rt o o Ii mehr, die s 1 o v e n i s c h e n Jünglinge haben diese neue r r i c h t e -te Schule bereits versaut. (Kmetijska Sola, v St- Jurju ob JuäS. žel, je ž al i Im g že rešena, da Še več, slovenski mladeniči m tn novoustanovljeno šolo že posvinjili!)
Nerazumljivo nam je, kako se najde še sploli kak slovenski učitelj, ki prime ta cirkular v roke, ne-čuveno se nam pa zdi, če se ta cirkular s podlim za-sramovanjem naše kmečke mladine celo razpošilja tovarišem in med njimi Širi, Ali si liberalci niso v sve-sti, kaj da vsebuje omenjeni circular?
Naši slovenski kmečki sinovi se imenujejo svinje, ki posvinjajo Šolo, v katero stopijo!!!! Cirkular
s to vsebino razširjajo liberalni učitelji med seboj, in s tem tudi žaljenje slovenskih mladeničev,
.Quousgiue tandem r prihaja tudi nam na misel. Slovensko ljudstvo ne bo smelo mirno gledati dogodkov, ki se vrše zadnji Čas med njim in okoli njega. Ce bi si celo svojo mladeniče pustilo z as ramo vati s svinjami, bilo bi žalostno. Na odpor proti liberalnim zasramovanjem!
Naše obrambno delo.
V	naslednjem prinašamo Še dve poročili o prireditvah naše organizacije zadnjo nedeljo. Zlasti poročilo iz Radgone je zanimivo, ker kaže, kako umetno mi narodno-obrambno delo. Ne v visoko clonečih frazah, ampak v resnem, praktičnem delu f na naši narodni meji sami leži rešitev ogrožene Slovenije.
Radgona.
V	nedeljo dne 6, novembra je bil za nas radgonske Slovence ve-epomenljiv dan1. Dobili smo ta dan svoje katoliško slovensko izobraževalno društvo. Njegov ustanovni zbor se je vršil v Dedincih v hiši vrlega kmeta Mateja Pintariča. Kljub skrajno neugodnemu vremenu se je zbralo precej nad 100 ljudi. Počastili so nas v naše veliko veselje v lepem Štev i lu zavedni sosedje od Sv. Petra, njim na Čelu rodoljubni kmet Janez Pelcl.
Shod otvori hišni gospodar Matej Pintariö in srčno pozdravi vse došle.
Nato v poljudnih besedah razloži odposlanec S. K. S. Z., župnik G o m i l Š e k, društvena[ pravila ter pojasni nameri in pomen < novega društva za doslej zapuščene radgonske Slovence.
Voditeljica gornjeradgonske dekliške zveze, A. Kovačič, deklamuje pesem „Mojemu narodu", nato pa nastopita mladenki gornjeradgonski Neža O'sojnik in Terezija Kovačič, ena kot nasprotnica dekfliške zveze, druga nje navdušena zagovornica. Prav spretno sestavljeni dvogovor je poslušalce jako zanimal; zagovornica dekliške zveze je zmagala in pridobila nasprotnico za njo, Moški zbor gornjeradgonski nam je zapel nekaj jako epih pesmic m nas je tako izredno razveselil. Kmet Jan. Pelcl je vnem al navzoče za iz-, obrazbo in za novo društvo.
NavduŠujoCe besede niso bile brez učinka. Ta-
koj je priglasilo pristop k društvu 47 udov, med temi mnogo zavednih mož (n mladeničev, J največ pa mladenk,. Prvi društveni odbor se je takole sestavil: predsednik IMatej Pint ari 6, kmeti v Dedincih; podpredsednik Jože Veberič, kmet v Gorici; tajnik AL Rožman, mladenič v Dedincih; blagajnik Fr. Trojn-ko, kmet v Žetincih; knjižni6ar Janez Tranc, mladenič v Dedincih; odbornika: Rajmund iBratanič, kaplan v Gornji Radgoni, in Jože Pintariö, kmet v Dedincih: računska pregledov al Ga sta Matija Zemljič, župan v Zeftincih, in Alojzij DomaSnko, mladenič v Zenkovcih. izvoljeni odbor nam je porok, da bo to društvo krepko začelo novo delo v probujo Slovencev radgonskih.
Ob enem se je ta dan ustanovila tudi dekliška zveza radgonska pri novem društvu, ki si je izbrala sedem vnetih mladenk v voditeljstvo, katere so obljubile, da bodo vse storile za pridobitev novih članic najmlajši dekliški zvezi.
Soglasno se sklene, Ua društvo f pristopi k S. K. S, Z. Društvena knjižnica je lepo urejena io Šteje že 185 knjig. Kar prvi dart se je izposodilo že 50 knjig, znamenje, kako poukaželjni so radgonski Slovenci. Začasno ima knjižnica svoj sedež v hiši kmeta Jak, Tranca v Dedincih, Čegar sin in hčerka jo bosta oskrbovala.
Ta ustanovni zbor je bil lep narodni f praznik za radgonske Slovence. Veselje nad ustanovljenim novim društvom je splošno. Ker ga bodo sosedje iz Zg. Radgone, zlasti Še vzorna gornjeradgonska dekliška zveza, kar najkrepkeje podpirali, bo gotovo delovalo plodonosno, kar mu iz srca želimo. 'S. K. S. Z, pa gre zasluga, da so dobili radgonski Slovenci, ki so v veliki nevarnosti potujčenja, ognjišče, okrog katerega si bodo ogreli stari in mladi svoja srca, đa ostanejo zvesta katoliški veri in mili naši slovenski domovini.
Sv. Jurij »h juž. žel.
Čeravno je bilo vreme zadnjo nedeljo neugodno, se je vendar veselica naše dekliške zveze prav dobro obnesla,. Gledališka dvorana Katoliškega doma je bila natlačeno polna občinstva, Igralke, članice dekliške zveze, so izvrstno predstavljale žaloigro MVe-stalka." Vsaka igralka je prav dobro rešila svojo u-logčf. Pri prosti zabavi nam je pa srečolov pripravil mnogo neprisiljene zabave, pa tudi prinesel — mnogo sreče.
Narodno blago od koroško-štajerske meje.
(Zipiial Dr. Pr. K.)
V GuStanju na Kor, živi čast, 901etni starček, gospod Lipič, po domače: stari Zakotnik, ki rad sedi ob lepih poletnih dneh „na Cičovju", gleda vrvenje pc trgu in se čestokrat zamisli v preteklost. On ve veliko pripovedovati o starih Časih. Tudi veČino teh pripovedk in pravljic mi je on pravil.
Da se ne pozabijo, jih objavljam.
I.
Volčji grad aii Wolfov grad.
Tik Guštanja, na oni strani Meže, stoji gostilna pri Jagru. Tam, kjer je sedaj Jagrov vrt, je bil nekdaj star grad. Leta 1836 so še imeli v šoli v Gu-Štanju pozlačen ključ' iz tega gradu, ki so ga baje najpridnejšim šolarjem obešali okoli vratu, da so ž njim domu hodili in da so ljudje najmarljivejše Šolarje spoznali.
Ce si plezal Sod Jagrovega hleva f navzgor, si prišel v veliko sobano. Iz te je vodila velika peč k vodi. Zraven se je vzdigala visoka skala, v kateri je bila luknja. In če si v to luknjo vrgeilf kamen, je za-bučalo: bum, bum. Tam je bila klet, polna denarjev. Dosedaj se še nikomur ni posrečilo vzdigniti tega zaklada.
Pove. pa se, da bo padlo na skalo, na kateri se bo že vlegla, zemlja, smrečje zrno. Iz tega zrna bo zrastla velika smreka. To smreko bodo posekali In na žago spravili. Tam bodo zrezali iz smreke deske. Te deske bodo porabili za zibelko in v tej zibelki se bo ■zibal otrok, ld bo imel srečo, da bo prišel do denarjev. Do iega Časa pa bo Še dosti Meže steklo mimo jtisiega skalovja.
H.
Javoruikova grajščina, Imenovana „Gamsenegg."
Celjski grofje so bili mogočni, pa tudi grdi gospodje. Enkrat na primer so lovili zverino pri Celju, Kar zagleda mladi grof lepo mlinarjevo hčer, ki je prala ob potoku. Dobil je veselje do nje in ni odjen-jal prej, da so mu jo morali na konja posaditi. Nato pa oddirja z lepo mlinarjevo hčerko proti domu, kjer jo je imel za svoje veselje. Ko oče izve, da so mu odpeljali edino hčer, se razjoče in gre v Celje ter milu piosi grofa, na.j mu vrne hčer. Toda grof se nt dal omehčati, vse očetove prošnje so bile zastonj. Nato pa je preklel tisto grofovsko rodbino. Mlinarjeva lici je potem v kratkem umrla, t Tako grdi so bili ti celjski gi-olje.
Radi pa so ti gospodje hodili na lov in lovili so do koroške meje. Pod Plešivcem pa je takrat še bilo dosti divjih koz ali gamzov. Kadar pa je deževtalo, niso imeli kam pod streho. Zato so sezidali to graj-ščino in so ji dali ime „Gamsen-eck", ker dalje niso smeli loviti, ker je bilo že Koroško.
III.
Grajska kapelica pri Javornikovi tag i.
V Javornikovem gradu je živel mogočen oskrbnik, ki se je imenoval Smrekar. Ker je bila takrat še robota, so kmetje trepetali pred tem možem.
Nekega dne se pelje Smrekar s kočijo v Tra-berk. Peljal pa je tistega dne tudi neki voznik „ilo-še" na Preval je. Po neprevidnosti butita na cesti v bližini, kjer stoji sedaj kapelica,, voznika и vozovi skupaj. Smrekar se raztogoti, vzame svojemu vozniku „ježlo" (bič) 5n začne ž njo nasekavati voznika. Ta, se razjezi, izmakne izpod svojega voza podvoro (čevelj), jo zaluči Smrekarju na kočijo ter ga močno rani na kolenu. Ta rana mu dolgo ni zacelila. Ostal je celo Življenje Šepav. Zaobljubil pa se je, da sezida na tistem mestu kapelico, In res jo je sezidal ter postavil v nji oltar Device Marije Čistega spočetja.
Ko je vse bilo lepo narejeno, pisal je škofu v St Andraž, Škof piše beneficijatu v GuStanj, Če je potrebno, da se oltar blagoslovi. Ta mu pa odpiše, da ni treba, kajti za slučaj, če se v cerkvi kaj pripeti, je itak cerkvica sv. Antona, kjer se lahko sv, ReSnje Telo shrani. In tako oltar v tej kapelici Še sedaj nj blagoslovljen.
IV.
kapelica sv. Коиша in Damijana na Briujevi gori.
Rajni Lubas je bil izkušen živmozdravmk^. katerega so poznali daleč na okrog.
Temu se je enkrat sanjalo, da je bil na Brin-jevi gori, pa je tako zbole', da bi bil moral umreti.
Pa prišla sta ga zdravit dva pobožna moža in sta ga popolnoma ozdravila. V nedeljo po sv. maši sta Lubas in Broman pila pri Lukcu (sedaj Tiiroleu) v GuŠtanju. Lubas pripoveduje Broman« ■ svoje sanje. Spoznala sta, da ta dva pobožna moža ne moreta biti druga nego sv. brata Kozma in Damijan, ki sta bila tudi zdravnika. Zato zvržeta nekaj denarja in postavita na Brinjevi gori leseno kapelico v čast sv. Koz m i in Damijanu. Qn od tega časa hodjjo ljudje v to kapelico molit.
Kaj je storil en deček.
(Priredil Вет. J. L. Z.).
(Delte.)
Rjavka se nasmeje in pravi, da ji bo treba oditi domov ter poskrbeti za kosilo. 'Ženica se ji zopet zahvaljuje za tečno juho, pa Rjavka noče sprejeti nobene zahvale* .	j ■ -; - j ■,.
Postavi Še nekaj mleka in kruha ter sadja k boJničint postelji iu odide, obložena z njenimi blagoslovi, pusteč borno kočo v mnogo boljšem položaju» kakor pa jo je naSla.