Listek, Slovanska blagovestnika. Sestavil Ivan Vnk. (Eonec.) Sv. Ciril in Metod sta sprevidela, da je treba šol, v katerih bi se slovanski mladenifti pripravljali na duhovniški stan. Ona sta jih ustanovila in sta torej začetnika s 1 ov a n s k i h šol in zato bi ne smelo manjkati njune podobevnobeni Soli. Knjige, katere so bile za to potrebne, sta spisovala in prestavljala na slovanski jezik. Neko nedeljo stopi sv. Ciril k oltarju, da daruje Bogu najsvetejšo daritev. Kaj se zbrani verniki tako čudijo ? Zakaj se jim solze utrinjajo t ofteh, zakaj jim nepopisno veselje preSinja obraze? — Sveti Ciril maš u j e slovensko. Utihnila je nerazumIjiva latinska beseda, ki je dosedaj motila ljudi pri sveti maSi. Vse ljudstvo kliče s sv. Cirilom: »Gospod, pomiluj!« in ko }ih pozdravlja, rekoč: »Gospod z vami!« mu glasno odgovarjajo: »In s tvojim duhom!« Kadar jim veleva: »Molite, bratje!« — molijo. Oni molijo z maSnikom, ker ga razumijo. 0 prelepi dar, dar slovenske službe božje! 0 blažena sveta brata Ciril in Metod, da sta upeljala slovensko sveto maSo! Šr> pesmica opeva: BV slovenskem sta jeziku hvalo pela, V njem tudi svete knjige pisovala." Slovanska služba božja je pridobila jako mnogo Slovanov sveti veri. Trumoma so hiteli v take cerkve, kjer so se opravljale svete skrivnosti v domačem jeziku. Nemški duhovni so pa kar pihali od jeze. Noben se ni zmenil zanje, nikdo ni prihajal k njihovim latinskim maSam; bili so zapuščeni. Sklenili so zatreti sveta brata, pokončati njuno setevr, naj velja kar hoče. Zatožili so ju papežu. Kmalu pride pismo iz Rima na sveta brata, da se morata nemudoma priti opravičit. Dasi je bilo v tedanjih časih silno težavno potovanje, vendar ju dvigne klic božjega namestnika na pot v večno mesto. Priporočila sta Moravce Bogu v varstvo, pri katerih sta se naudila skozi 4 leta in pol ter vzela potno palico v roko. Na potu v Rim sta prišla sveta brata drugič med Slovence, ki takrat niso bili več sami svoji. Zulil jih je že sto let nemški jarem. Imeli so pač svoje poglavarje, a so bili Nemcem pokorni. Tak poglavar je bil knez Kocel. Zelo se je razveselil knez in ž njim ves narod, ko sta prisla med nje sveta Ciril in Metod. Vsi so občudovali lepoto Kristusove vere, ki sta jo razlagala v slovenskem jeziku. Malo časa je minulo in pridobila sta si srca Slovencev. Pridobila sta 50 mladeničev, ki so ju spremili v Rim, da dobe tam sv. maS- nikovo posvečenje od sv. očeta in se povrnejo kot duhovni pastirji med zatirani slovenski narod. Sveta brata sta imela seboj ostanke sv. Klemena, da jih poneseta v Rim. Na priprošnjo tega svetnika se je zgodilo mnogo čudežev. Od vseh strani so vreli Slovenci vkupr da zadobe pomoč od čudodelnih koSčic. Iz hvaležnosti so se nato na mnogih krajih sezidale kapelice sv. Klemena, ki so se pozneje razširile v cerkve. Med tem je umrl papež Nikolaj I. Namesto njega so izvolili Hadrijana II. V Rima je počil glas, da se bližata sv. Ciril in Metod z ostanki sv. Klemena. Vse je bilo po koncu. Papež sam se vzdigne s prestola ter jima gre nasproti. Spremlja ju dubovščina v prekrasnih oblekab. Rimsko ljudstvo vre pred mestna vrata. V veličastni procesiji neso ostanke sv. Klemena hranit v njegovo starodavno cerkev. Potem sta se morala zagovarjati zaradi slovenske službe božje. Sv. Ciril je govoril jasno in prepričevalno ter se potezal za slovenščino, dokler ni papež slovesno dovolil, da se smejo cerkvena opravila in tako tudi sveta maSa služiti v slovenskem jeziku. SlovenSčina je postala takrat svet jezik, tako svet kakor }e judovski, grški in latinski. In to čast sta mu pridobila sveta Ciril in Metod. Pappž Hadrijan II. je položil sam v cerkvi Marije Device pri jaslicah svete slovenske bukve na oltar, služil nad njimi sveto maSo ter je daroval Bogu. Nato je ukazal, naj se tri dni zaporedoma poje sveta maša v slovenskem jeziku v največjih cerkvah: pri sv. Petru, pri sv. Pavlu, sv. Andreju in sv. Petronili. Na sv. Štefana dan je papež posvetil sv. Cirila v škofa, slovenske mladeniče pa za mašnike in dijakone. — Ali sv. Cirilu so bili šteti dnevi; začel je hirati in ni več videl svojib ljubljenih Slovanov. Dne 14. februarja 1. 869. je umrl 42 letni apostol slovenski, blagoslovivSi celi slovanski narod in učence, ki so jokali ob njegovi postelji. Položili so ga v cerkev sv. Klemena. A tudi za sv. Metoda ni bilo v Rimu, ker so ga že težko pričakovali Slovani. Sveti oče Hadrijan II. posveti Metoda za škofa ter mu da prelepo pismo na slovanska kneza Kocela in Rastislava; hvali v njem sv. Metoda in rajnega brata njegovega. Krepko se poteguje papež v tem pismu za slovenščino, rekoč: »Ako bi kedo izmed učiteljev k Vam poslanih, ali kdo izmed njih učencev obračal svoja uSesa od resnice in se predrznil drugače govoriti ali bi zaničeval bukve VaSega jezika, naj bo izobčen in izročen cerkveni sodbi, dokler se ne poboljša; zakaj to so volkovi in ne ovce, katere treba poznati po njih sadovih.« Dobro si zapomnimo besede, katere govori o našem jeziku poglavar vesoljnega krščanstva: »izobčennaj bo, kdor peha slovenščino iz cerkve in zaničuje slovenske bukve.« Nemški škofje pa niso mirovali. Zvito so ga zvabili k sebi, ga zgrabili in tirali na sodbo. Na sodni stol vsedli so se tožniki sami. Kakor Kristus pred Ano in Kajfom, stal Je sedaj sv. Metod pred nemškimi velikimi duhovniki in tudi on ni trepetal; »trd \e bil, neizprosen, mož jeklen.« Po zverinsko so ravnali ž njim ti ošabni Neinci; vlačili ga semtertje, ga pretepali, pušSali na snegu in mrazu, vtaknili ga v ječo, kjer Je moral prebiti celi dve in pol leti. Preblagi apostol sv. Metod je postal mu6 e n e c ; zavoljo nas, Slovanov, zavoljo naše vere in naSega jezika, žulilo ga je težko nemško železje. Komaj so čakali Nemci, da za vselej ugasne v temnici zvezda slovanska, sv. Metod; ali prišlo je drugače. Bog sam se je potegnil za nedolžnega apostola, ker papež, ko je zvedel o tem, je ukazal, da Metoda izpuste, sodnike njegove pa poklical k sebi na odgovor ter jih je za toliko časa izobčl, kolikor so držali sv. Metoda v zaporu. Ali niti ta kazen ni pomagala nič. Sovražniki so ga zatožili pri papežu, da je krivoverec in da je slovenski jezik divji, surov in nepripraven za sveta opravila. Ž e t akrat so grdili naSo lepo slovenskobesedoin }o grde šedandan e s. Sv. Metod se je pa srčno potegnil za naš jezik ter dokazal, da je jezik slovenski lep in blagoglasen. In zopet je zmagal sveti Metod. Moogo je storil sv. Metod za sv. cerkev in za narod slovanski, mnogo je moral prestati. Ni čuda, da je oslabel ter začel bolehati in — 6. aprila 885. postala je slovanska cerkev vdova; pal \e tisti mogočni steber, katerega ni mogel izpodnestinoben vihar, v grob jelegel največji Slovan. »Ne zgine rod, ki vero pravo brani«, peva pesmica. Držimo se torei, branimo jo v teh burnih časih, ko protestantizem vzdiga svojo glavo. Na dan godu sv. Cirila in Metoda prosimo iskreno trojedinega Boga, da se nikdar ne zruSi znaraenje sv. križa z naših cerkva, da nikdar ne umolkne premili slovenski jezik po mestih in vaseb, da nikdar ne onečasti naših grobov ošaboa tujčeva peta. Globoko si utisnimo očetovski nauk, ki nam ga podaja duh slovanskih apostolov, ustajajoč iz. davne gomile: »Slovani, ljubite se med seb o j! Bodite složni!«