GEOGRAFSKI OBZORNIK M A N J Z N A N E RELIEFNE OBL IKE V S T E N A H K R A Š K E G A R O B A Andrej Grmovšek UDK: 911.2:551.435.8(497.4) COBISS: 1.04 IZVLEČEK: Manj znane reliefne oblike v stenah Kraš- kega roba V stenah Kraškega roba se pojavljajo mnoge relief- ne oblike, ki jih sicer najdemo v kraških jamah, na golem krasu ali v nekraških stenah. V članku so opi- sane nekatere manj znane reliefne oblike: sigova rebra, ježki in grudaste tvorbe, ki nastajajo s sedi- mentacijo kalcita, ter talne vdolbinice, biogene vdol- binice, luknjice in luknje s prstjo, ki nastajajo s korozijo. Opisan je njihov izgled, velikost, območje in pogost- nost pojavljanja, podane pa so tudi hipoteze o nji- hovem nastanku. KUUČNE BESEDE kraške oblike, korozijske oblike, sigove tvorbe, kras, Kraški rob ABSTRACT Less known landforms in the faces of Kraški Rob In the faces of Kraški rob many landforms occur which are mainly typical of karst caves, bare karst and non-karstic faces. Described are some less known land- forms, such as calcite-sedimentation results, i. e., ribs, needle-like speleothems and clod formations, and solu- tion results, i. e. rainpits (floor pits), biopits, eyes and subsoil tubes. Their appearance, size, occurrence area and frequency are described and some hypotheses on their origin are presented. KEY WORDS karst forms, solution forms, speleothems, karst, Kraški rob AVTOR Andrej Grmovšek Naziv: univ. dipl. geograf Naslov: Gospejna 7, 2000 Maribor, Slovenija Telefon: +38640510681 E-pošta: tanjandrej@hotmail.com Kraški rob obsega ozek pas, ki zavzema markanten reliefni pregib, v katerem se Dinar- ski kras spusti proti Tržaškemu zalivu in Istri. Sestavljajo ga strukturne stopnje v obliki sten in položnejših pobočij. Stene skrivajo obilico geomorfoloških zanimivosti in posebnosti. Zara- di nastanka in submediteranske klime so te ste- ne edinstvene, hkrati pa imajo mnoge skupne lastnosti s kraškimi in tudi nekraškimi stenami drugod po Sloveniji. V stenah Kraškega roba nastajajo številne in zelo raznolike reliefne obli- ke. Mnoge so enake ali sorodne oblikam, ki nastajajo v kraških jamah, golem krasu ali nekraš- kih stenah, nekatere pa najdemo samo v kraš- kih stenah z določenim podnebjem (2). Glavni procesi njihovega oblikovanja so mehansko razpadanje, korozija in sedimentaci- ja. Na obliko in nastanek reliefnih oblik močno vplivajo tudi lastnosti kamnine. Reliefne oblike, kakršne vidimo danes, so le določena faza v razvoju ali razpadu reliefne oblike. Večina reliefnih oblik nastaja ob sukcesivnem, neka- tere pa tudi simultanem učinkovanju več pro- cesov. Mehansko razpadanje je količinsko najmoč- nejši dejavnik preoblikovanja sten. Deluje na vse stenske površine. Oblikuje večje, pa tudi manjše reliefne oblike, med katerimi so v stenah Kraškega roba najbolj zanimivi spodmoli. Večino oblik, ki nastajajo z mehanskim razpa- danjem kamnin, najdemo tudi v nekraških ste- nah. Korozija in sedimentacija delujeta na omejenih območjih sten. Korozijske oblike se najlepše oblikujejo v homogeni, nepretrti, drob- nozrnati kamnini. Sedimentacijske oblike so zelo razširjene v previsnih območjih sten. Čeprav se v kraških jamah pojavljajo njim sorodne obli- ke, so te nastale izven jamskih prostorov. Pri izlo- čanju sige ima veliko vlogo izhlapevanje vode; pri tem nastaja porozen, mehak kalcit (1). V tem članku predstavljam le nekaj manj znanih reliefnih oblik, ki se pojavljajo v stenah Kraške- ga roba. Sigova rebra, ježki in grudaste tvor- be nastajajo s sedimentacijo kalcita. S i g o v a r e b r a so zelo pogosta oblika sedimentacije v stenah Kraškega roba. Nastajajo v večini pre- visnih predelov v stenah. Večinoma imajo širše 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika I: Sigovo rebro (desno) in anemoliti v steni Mišja peč (foto: Andrej Grmovšek). Slika 2: Ježki od blizu, stena Bab na (foto: Andrej Grmovšek). Slika 3: Ježki in s korozijo napadeni ostanki ježkov v steni Babna (foto: Andrej Grmovšek). ustje, nato pa se zožijo v enotno rebro, ki je dolgo tudi več metrov (ob enakem polkrožnem preseku). Voda, ki izloča sigo, priteče iznad pre- visa ali iz kanala v steni in se v previsu zara- di težnosti združi v enoten tok, ki teče po rebru (najnižji točki stene). Po njem počasi polzi, obe- nem se sprošča C 0 2 in voda izhlapeva ter odlaga kalcit. Kadar je vode več, se kapljice odlepijo od rebra in padajo na spodaj ležeče površine. Siga se odlaga v plasteh. Ježk i al i igličasta s iga so skupine kalcitnih iglic, ki so najpogosteje velike 1 - 2 milimetra. Na vrhu manj kot milimeter ozke konice so razširjene v 1 - 2 milimetra debelo polkrožno glavico. Spo- minjajo na bucike. Iglice imajo obliko nekak- šnih gobic, zraščene so v skupine. V stenah Kraškega roba so zelo pogosta oblika odlaga- nja sige. Nastajajo povsod tam, kjer sigotvor- na voda kaplja ali prši iz zgoraj ležečih kraških kanalov ali previsov. Pomembno vlogo pri njihovem nastanku ima hitro izhlapevanje. 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Rdeče talne vdolbinice v steni Babna ffoto: Andrej Grmovšek). Slika 5: Biogene vdolbinice v steni Mišja peč (foto: Andrej Grmovšekj. 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Drobne biogene vdolbinice v steni Mišja peč (foto: Andrej Grmovšek). Grudas te tvorbe sem poimenoval drobne sigove tvorbe, ki imajo obliko drobnih polkro- gel in spominjajo na majhne grudice (2). Veči- noma so manjših dimenzij, s premerom nekaj milimetrov, le redko do 1 centimeter. Ponava- di se pojavljajo v skupinah. Grudaste tvorbe so v stenah Kraškega roba zelo pogoste in se mno- gokrat pojavljajo skupaj z ježki. Nastajajo tam, kjer sigotvorna voda prši iz zgoraj ležečih kraških kanalov ali previsov ali kadar na širo- ki površini polzi po steni. Menim, da nastajajo z izločanjem kalcita ob izhlapevanju. Gruda- ste tvorbe nastajajo tudi na drugih sigovih obli- kah, predvsem kapnikih in rebrih. Tam nastajajo iz mezeče ali polzeče vode. Možno je, da nastajajo tudi po koroziji kondenzne vode, ki najprej raztaplja kamnino, pozneje pa na istem mestu izhlapeva. Talne vdolbinice, biogene vdolbini- ce, korozijske zajede, luknjice in luknjice s p r s t jo nastajajo s korozijo. Talne vdolbinice so pokončne, nad dnom razširjene, do nekaj centimetrov globoke vdol- bine. Mnogokrat so si tako blizu, da jih loču- jejo le ostri grebenčki. Talne vdolbinice so zelo pogoste v stenah Kraškega roba. Največkrat imajo 1 -2 centimetra premera in okroglasto obli- ko. Nastajajo povsod tam, kjer je stena bolj položna in nanjo kaplja agresivna voda (pre- nikajoča ali deževnica). Ko voda pade v vdol- binico, se deloma razprši, del pa je ostane v vdolbinici in pozneje počasi izhlapi. Večina korozije v njih je verjetno biokemične narave zaradi modrozelenih alg (Cyanobacteria), ki živijo na površini skale (3). Biogene vdolbinice so različnih preme- rov od nekaj milimetrov do nekaj centimetrov, vdolbene so dokaj pravokotno na skalno povr- šino, njihova globina pa včasih celo presega polmer. Nimajo pravih okroglastih oblik in večinoma visijo malce navzdol. Imajo grobo površino. Neenakomerno se združujejo v več- je skupine. Med njimi je lahko večja površina nekorodirane kamnine ali pa jih ločujejo le ostri grebenčki. Nastanejo na navpični, previsni ali malce nagnjeni steni, njihova os je pravokot- 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK na na steno. Manjše nastajajo na mnogih pre- delih, najpogosteje pa tam, kjer po steni pogo- sto polzi agresivna voda. Na površini stene so ta mesta vidna kot daljši črni jeziki. Tu uspe- va več gliv, alg in lišajev. Biogene vdolbinice nastajajo zaradi gliv, ki prodirajo v kamnino po mikrorazpokah (4). Ob tem gre verjetno za kombinacijo biogene korozije in mehanskega razpadanja zaradi pritiskov, ki jih povzroča- jo glive. Mikroorganizmi lahko izločajo razne kisline, ki raztapljajo apnenec. Voda očitno omogoča njihovo prisotnost v večjem obsegu. Najprej zaradi nehomogenosti kamnine nasta- nejo drobne vdolbinice na predelih ob mikro- razpokah. V njih se še poveča koncentracija mikroorganizmov. Tako se vdolbinice še poglab- ljajo v površje. K o r o z i j s k e zajede sem poimenoval pli- tvejše, ponekod tudi globlje, večinoma podol- govate vdolbine, nastale ob lezikah, razpokah in nezveznostih v kamnini, ki so morda nasta- le že pri sedimentaciji (2). Imajo bolj ali manj polkrožen, večinoma navzdol nagnjen profil. Večinoma so široke do nekaj centimetrov, dol- ge pa so lahko tudi nekaj decimetrov. Nasta- nejo na predelih, ki so mehansko in korozijsko manj odporni. V stenah Kraškega roba se pojav- ljajo le na redkih območjih z malo pretrto kam- nino. Nastanejo v navpični ali skoraj navpični steni. Njihov nastanek in opredelitev glavnega dejavnika za njihovo izoblikovanje ostajata vprašljiva. Morda je njihov glavni oblikovalec biogena korozija zaradi gliv, alg in bakterij, ali pa korozija filma agresivne vode, ki mezi iz mikrorazpok v kamnini. Luknjice sem poimenoval do nekaj centi- metrov velike, globlje vdolbine. So različnih okroglastih in elipsastih nepravilnih oblik in ima- jo daljše ali krajše dotočne kanale. V stenah Kraškega roba so dokaj pogoste. Nastanejo ob zaključku drobnih vadoznih kanalov v stenah, to je ob razpokah in lezikah, kjer občasno izteka agresivna voda iz epikraške cone. Nekatere so nagnjene navzdol ali imajo iztočne kanale, ki jih oblikuje iztekajoča agresivna voda. Nasta- nejo predvsem s korozijo iztekajoče vode. Slika 7; Luknjica s prstjo v Črnokalski steni ffoto: Andrej Grmovšekj. 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 8: Luknjica z iztočnim žlebom v Črnokalski steni ffoto: Andrej Grmovšek]. Lukn je s p r s t jo so tiste, katerih dno vpa- da navzdol in ¡e zapolnjeno s prstjo. Mnoge so porasle. Ponavadi imajo več centimetrov pre- mera in so elipsastih oblik. Mnoge so globo- ke tudi do nekaj decimetrov. V stenah Kraškega roba so pogoste. Nastale so tako, da je koro- zi ja pod prstjo povečala in poglobila luknjico ali zajedo, ki je nastala ob razpoki. Prst se je v luknji počasi nakopičila zaradi oblike luknji- ce ali zajede, ki omogoča kopičenje prsti tudi v sicer navpični steni. Nekatere reliefne oblike se oblikujejo rela- tivno hitro (v nekaj letih ali desetletjih), druge pa za svoje oblikovanje potrebujejo mnogo dalj- ša časovna obdobja. Nekatere po oblikovanju še dolgo ohranjajo svoj izgled, druge hitro raz- padajo ali se preoblikujejo. Tako morfologija stene kaže zgodovino procesov in pogojev, v katerih so ti delovali. Hkrati je pomemben indi- kator sedanjega in preteklega oblikovanja ste- ne. Na podlagi podrobnega poznavanja in razumevanja procesov, ki oblikujejo posamez- ne reliefne oblike, bo moč priti do pomembnih podatkov o zgodovini preoblikovanja površja in o spremembah razmer (predvsem podneb- nih), v katerih so delovali procesi preoblikova- nja. Tolmačenje morfologije kraških sten je še v povojih, kar pa obenem pomeni, da skriva bogato zakladnico podatkov, ki bodo med dru- gim pripomogli k tolmačenju preoblikovanja površja in podzemlja na krasu, pa tudi drugod. 7. Ford, D., Williams, P. 1989: Karst geo- morphology and hydrology. Chapman & Hall. London. 2. Grmovšek, A. 2001 : Morfologija sten Kraš- kega roba: diplomsko delo. Filozofska fakul- teta. Ljubljana. 3. Jennings, J. N. 1985: Karst geomorphology. Basil Blackwell. Oxford. 4. Sterflinger, K„ Krumbein, W. E. 1997: Dema- tiaceous fungi as a major agent for biopitting on mediterranean marbles and limestones. Geomicrobiological Journal, 14. 5. Zupan - Hajna, N. 1997: Siga v jamah na Krasu. Kras, 21. 17