m Ln in GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA Leto V ________ Redna izdaja Št. 12 — december 1979 Izdaja^^^jj^ll^n. sol. o. Ljubljana, Titova 36. Urwa uredniški odbor, odgovorni urednik Živan Mirčič in glavni urednik Savo Žigon. Naslov uredništva Titova 36. telefon 317-044, int. 68. Tis^t Tiskanta Ljubljana, V nakladi 900 (zvodov.'Časopis arejemajo člani kopktiva, Štipendij sti in upokoji pio Izhaja enkrat Oproščeno promet! ffepu 42 avtotehna AVNOJ, potrjena enotna pot Naši delovni ljudje so ponosni, da ob drugem zasedanju Avnoja danes lahko govore kot graditelji in sodobniki ene najbolj razvitih socialsitičnih družb o demokratični in samoupravni stvarnosti Jugoslavije. V času, ko je bila vsa Evropa pod fašistično okupacijo, so bili z osvobodilnim bojem narodov Jugosla-vije, ki sta jih vodila KPJ in tovariš Tito, ustvarjeni pogoji za ustanovitev predstavniškega telesa in za oblikovanje organov revolucionarne ljudske oblasti — Avnoj. Na drugem zasedanju je Avnoj sprejel deklaracijo in sklepe, ki jih je nadaljnja zgodovina jugoslovanskih narodov in njihovega boja za svobodo, nacionalno enakopravnost in za graditev nove socialistične samoupravne družbe v vseh opredelitvah v celoti potrdila. AVNOJ — EDEN NAJPOMEMBNEJŠIH DATUMOV V NASI ZGODOVINI Sklepi drugega zasedanja Avnoja so bili izraz zmago-vitega pohoda izredno naraslih sil narodnoosvobodil-dsga boja in revolucije. Te revolucionarne družbene sile in ogromne množice ljudstva, So tesno povezane v narodnoosvobodilni fronti novembra 1943. leta v Jajcu Prevzele oblast in usodo v ®voje roke in prav zato je to eden najpomembnejših datumov v naši revoluciji. V narodnoosvobodilnem b°ju in revoluciji smo raz-rešili temeljna družbena in nacionalna protislovja, ki so obremenjevala staro Jugo-s|avijo. S tem se je tudi ši-r°ko utrdila zavest, da po-Vratek na staro družbeno Ureditev ni več mogoč. KPJ J0 odločilno vplivala, da je v pavesti množic prodrlo spo-^nanje, da narodnoosvobo-bani boj pomeni tudi boj za b°vo družbo, za novo social-b.° ureditev, za popolno na- lonalno samostalnost naro-°v Jugoslavije, za skupnost .obodnih enakopravnih narodov. "^orodnoosvoboilni boj je na samem začetku zbral svoje vrste široke množice, i®r so. bili ljudem cilji boja jasni fr, so puj p0C| vodstvom delavskega razreda s KPJ na čelu ustvarjeni vsi revolucionarni in politični pogoji, da bi bili na drugem zasedanju Avnoja sprejeti sklepi, s katerimi so potrdili najpomembnejše pridobitve boja: revolucionarno ljudsko oblast ter bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. To je bilo mogoče, ker so bila na drugem zasedanju Avnoja rešena temeljna vprašanja družbene, politične in državne ureditve nove Jugoslavije, ker so bili postavljeni temelji za skupno življenje jugoslovanskih narodov in narodnosti v federativni državni skupnosti. V Jajcu so potrdili in razglasili načela neodvisnosti državne celovitosti Jugoslavije in nedotakljivosti njenega ozemlja, kar vse izhaja iz skupnega boja narodov. Ta skupni boj je izrazil odločnost vseh narodov Jugoslavije, da na enakopravnih temeljih ostanejo čvrsto zedinjeni pri obrambi nedotakljivosti njenih meja s tem, da ne dovolijo nikomur, da bi razkosal Jugoslavijo. AVNOJ — PRVA IN EDINA VLADA V OKUPIRANI EVROPI Uspehi narodnoosvobodilnega boja v Jugoslaviji so ustvaril,! mednarodni ugled in uveljavili naš narodnoosvobodilni boj in revolucijo. Avnoj in Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije, ki je bM ustanovljen takrat kot začasna vlada nove Jugoslavije, sta bili edini svobodni instituciji ljudske oblasti v okupirani Evropi tedanjega časa. Drugo zasedanje Avnoja pomeni tudi začetek nove mednarodne zgodovine naših narodov. To je potrdila tudi naša celotna povojna zgodovina, kar najbolje izpričuje tudi današnje mesto Jugoslavije v mednarodnih odnosih. Že pri poglavitnih vprašanjih revolucije, izhajajoč iz pridobitev narodnoosvobodilnega boja in iz demokratične volje ljudstva, smo se opredelili za samostojno, svobodno in neodvisno pot našega družbenega razvoja, za neodvisen mednarodni položaj in temeljna načela naše prihodnje zunanje politike nove Jugoslavije. TOVARIŠ TITO — TVOREC SKLEPOV IN OPREDELITEV AVNOJA Vloga tovariša Tita, stratega narodnoosvobodilnega boja in revolucije, vrhovnega komandanta narodnoosvodil-ne vojske Jugoslavije in tvorca sklepov in opredelitev Avnoja, je bila odločilna za integracijo revolucionarnega boja množic, za uspešno graditev nove države, usmer-jevanje tokov osvobodilnega boja, ter za uresničevanje teženj, krepitev in zmago sil demokratične in socialistične revolucije. USODO SMO VZELI V LASTNE ROKE Organiziranje državne in družbene skupnosti ljudstva na federativnem načelu je v vseh etapah razvoja pome- nilo uresničevanje nekaterih temeljnih, revolucionarnih, socialističnih smotrov revolucije. Pot od Avnoja do delegatskega sistema je pot krepitve odločilne vloge in položaja delovnega človeka, oblasti delavskega razreda in revolucionarne socialistične demokracije. Takoj je bilo sprejeto in uresničeno politično načelo, da mora ljudstvo vzeti usodo v svoje roke, postati gospodar svoje sedanjosti in prihodnosti. Boj za socialistično samoupravljanje, za socialistično demokratično družbo še ni končan. Moramo obvladati Približuje se konec leta, to pa je čas, da uskladimo naše želje z zahtevami ter sestavimo letni (operativni) gospodarski načrt v razumljivi obliki (tabelah), ki nam bo vodilo in napotilo za poslovne odločitve in ukrepe pri izpolnjevanju obvez, ki izhajajo iz samoupravno dogovorjenih ciljev. Prav pri tem pa se pogosto zamenjuje ta metoda izvajanja in ukrepi odpore stare zavesti, reševati protislovja, ki jih poraja socialistični razvoj sam in se spopasti z rovarjenjem sovražnih sil znotraj in zun^j. Zaradi tega je potreben nenehen idejnopolitičen boj za socialistično samoupravljav-Ijanje, več ustvarjalnih naporov za razvoj ugodnejših materialnih in družbenih razmer delovnega človeka. Pri vsem tem je odločila vloga zveze komunistov, socialistične zveze, sindikatov in drugih zavestnih sil, kakor je to bilo v celotnem dosedanjem razvoju. kot nekaj, kar je nesamoup-ravno, kajti v danem trenutku se »pozabi« na dogovorjeno ter postaja nekomu izpolnjevanje teh nalog težko, ter se zagovarjajo samo ozki in osebni interesi. Prav analiza dogovorjenih ciljev in nalog bi dala pri nas v Av-totehni porazne rezultate pri izpolnjevanju dogovorjenega; dalje ne analiziramo vzrokov (nadalj. na str. 3) *****+***++*+***+**+******+**********+*•*+ * i ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ -V če&tLtamG ♦ * * ¥ ¥ ¥ ¥ ★ ★ ★ .X- i9atn ¥ ¥ ¥ JfL ★ ★ ★ 29. n&aembet ¥ ¥ ¥ jjL ★ ★ ★ ★ ptaznik ¥ ¥ ¥ ¥ ★ ★ ★ na&a ¥ ¥ ¥ ★ ★ ★ ★ ★ tea&LucLfce ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ M + * +****+****+********++********+***+******,«. ik Načrt za prihodnje leto Pripravimo se za sestavo operativnega gospodarskega načrta za leto 1980! Danes objavljamo: Socialističnega samoupravnega sistema ne smemo zavijati v plašč idealne harmonije ... ... je med drugim dejal v uvodnem poročilu na 5. seji CK ZKS 15. X. 1979 predsednik CK ZKS France Popit. Ko boste, cenjeni bralci, prebrali ta naš povzetek nekaterih misli in ugotovitev, ki jih je tovariš France Popit nakazal v svojem referatu, bo mimo tudi že rok za razpravo v OOZK v TOZD in DO, ki bo prispevala k dokončni oceni in stališčem za sprejem sklepov na drugem delu 5. seje v začetku meseca decembra. Z vso resnostjo torej pričakujemo, da bomo v naslednji številki našega Glasila objavili stališča in ocene OOZK v naših TOZD, ki se nanašajo na specifiko vsebinskega in organizacijskega delovanja, na odnose med nami in do dela. Smo sredi bitke, da bo delavec imel vse vzvode političnega sistema v svojih rokah, da bo vplival na vse tokove družbenega življenja. Podobna, vendar širša bitka teče sedaj, ko se prizadevamo za utrjevanje političnega sistema in zato, da ga v praksi v celoti uresničimo. Podobna bitka pravimo zavoljo tega, ker gre zdaj tudi zato, ali bo delavec imel vse vzvode političnega sistema v svojih rokah, se pravi, ali bo lahko vplival na vse tokove družbenega življenja in s tem polno odgovornostjo utrjeval svoj družbenoekonomski položaj. Res je, da demokratične oblike v nadgradnji izvirajo iz proizvodnih odnosov, toda hkrati razvoj teh odnosov tudi pospešujejo. Zato je od tega, kako uspešno bomo uporabljali in dograjevali politični sistem, usodno odvisno tudi nadaljnje utrjevanje družbenoekonomskih odnosov in položaja človeka v njem. Njegova usoda ni — kot je rekel Edvard Kardelj — odvisna od državne ali kake druge mistične sile, temveč od njega samega in od njegove samoupravne organizacije, katere enakopravni član je. Toda to je zavesten proces, ki terja zavestno akcijo in ustvarjalno vlogo vseh in vsakogar, ki naj bi enakopravno sodeloval pri upravljanju družbenih zadev. Kajti če delovni človek ne bi bil vključen v takšno zavestno akcijo, ne bi obvladal njihovih pritiskov birokratsko tehnokratskih monopolov ali anarhoidnih pritiskov, ki izvirajo iz slabega dela, nediscipline, nereda in neodgovornosti. Vloga socialističnih subjektivnih sil se uresničuje lahko le na demokratičen način, z argumenti, neposrednim zgledom, s prepričevanjem, z znanjem. Težimo za tem, da bi se ljudje združevali in skupno urejali pogoje svoje- ga življenja in dela, da bi se krepila njihova zavest in odgovornost glede gospodarskega in kulturnega napredka nacionalne in širše jugoslovanske skupnosti. Težimo za tem, da bi bili ljudje svobodno osebnosti, da bi svobodno izražali svoje in širše družbene interese in poglede, da bi bili ustvarjalni in kritični obenem, da ne bi imeli »dlake na jeziku«, da pa bi tudi razumeli objektivne možnosti za uresničevanje svojih interesov in potreb. Samoupravni interesni pluralizem ni ustvarjanje anarhičnega prepletanja interesov brez vloge zavestnih sil in znanja. Samoupravni interesni pluralizem nikakor ne pomeni ustvarjanja nekakšnega anarhičnega prepletanja interesov brez vloge zavestnih sil in znanja. Če bi namreč dopustili to, potem bi ustvarili prostor za samovoljo, v katerem bi bilo mogoče manipulirati z ljudmi, kakor je to mogoče povsod tam, kjer ne delujejo subjektivne sile, kjer je zanemarljeno strokovno znanje itd. Reagiranje delovnih ljudi, pogojeno ali izzvano z njihovim dejanskim družbenoekonomskim položajem in interesom, lahko spreminja odnose, vendar le takrat, kadar se zavestne socialistične sile uveljavljajo kot dejavnik, ki kaže na protislovje med tekočimi in razvojnimi, posamičnimi, skupnimi in splošnimi interesi. Zveza komunistov kot idejni in politični usmerjevalec socialistične samoupravne demokratične preobrazbe in in kot glavni nosilec politične dejavnosti pri graditvi, razvoju in utrjevanju ustreznega družbeno-ekonomskega in na njem temelječega političnega sistema tvorno sodeluje v vseh teh preobrazbenih procesih. S svojo idejno in politično dejavnostjo med množicami in znotraj vseh dejavnikov in institucij političnega sistema ustvarja razmere, ki naj omogočajo delavcem in delovnim ljudem, da lahko oblikujejo in uveljavljajo svoje avtentične neposredne, skupne in spiošno-družbene interese in delajo, gospodarijo in upravljajo svoje, skupno in celotno družbeno delo ter vse družbene zadeve na druž-beno-lastninskih osnovah in na samoupravno-demokrati-čen način. Pri uresničevanju te naloge nas v zvezi komunistov vodijo naslednja temeljna vodila: Prvo, da je ZK zavestni nosilec teženj in interesov delavskega razreda in s tem dejanski nosilec interesov vseh delovnih ljudi in polne družbene osvoboditve človeka. Drugo, da nastajanje novih odnosov v socialistični samoupravni družbi, kot pravi Edvard Kardelj, ne more biti samo stvar spontane dejavnosti delovnih ljudi, ampak tudi zavestne in organizirane idejne in politične akcije socialističnih samoupravnih družbenih sil, zlasti ZK, SZ, sindikatov in drugih. Tretje, razvoj, uveljavlianje in utrjevanje socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov je možno zagotavljati le tako, da celotna družbena dejavnost odpravlja neustrezne družbene institucije in si oblikuje, gradi, uveljavlja in utrjuje lastne, ki ustrezajo novim odnosom in so v funkciji teh odnosov ter da se družbena dejavnost pri graditvi in razvoju novih oblik združenega dela in političnega sistema opira na strokovno znanje in raziskovalno delo, ki je v funkciji združenega dela. Uresničevanje družbenih funkcij ZK pri nadaljnjem razvoju in utrjevanju socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov in njene odgovornosti za uspešno uresničevanje teh preobrazbenih procesov smo v ZK vedno razumeli in uresničevali kot nalogo, ki ima dve razsežnosti. Ena od teh je delovanje ZK, njenih članov organizacij in vodstev med delavci, delovnimi ljudmi in občani in znotraj vseh organiziranih oblik samoupravnega, družbenega in političnega delovanja v družbi ter znotraj vseh institucij samoupravnega združenega dela in njegovega političnega sistema. Druga je družbeno, idejno, politično, organizacijsko in akcijsko usposabljanje ZK in njenih članov za uspešno opravljanje njene funkcije in odgovornosti v družbi. S tem se tudi ZK kot organski del družbe in eden glavnih dejavnikov njenega političnega sistema preobraža v skladu s stvarnimi tokovi socialistične samoupravne demokratične preobrazbe. Zveza komunistov črpa svojo moč iz trdne zakoreninjenosti med množicami, iz dejavnosti med njimi. Usmeritev, da se trdno zakorenini med množicami, med delavci, kmeti, izobraženci, dorašča-jočo mladino, kratkomalo med vsemi plastmi delovnih ljudi, daje ZK moč, da črpa svoje članstvo iz vrst tistih delavcev in delovnih ljudi, ki s svojim delom in družbeno dejavnostjo v delovnih in družbenih okoljih izpričuje svojo nedeljivo privrženost socialističnemu samoupravljanju in pripravljenost, da v skladu s svojimi sposobnostmi nesebično delujejo pri njegovem razvoju in utrjevanju. Dejavnost ZK temelji na težnjah in delovanju množic pri uresničevanju njihovih avten- tičnih neposrednih in zgodovinskih interesov. Komunisti razvijajo svojo dejavnost med množicami, to je v delovnih in družbenih okoljih, spodbujajo razvijanje družbenega, samoupravnega in političnega delovanja širokih slojev delavcev, kmetov in drugih delovnih ljudi in s svojo idejno in politično aktivnosto pridobijo delavce, kmete, izobražence, mladino in druge delovne ljudi, da sprejemajo konkretne politične usmeritve ZK in da delujejo s pozicij ter usmeritev v celotnem družbenopolitičnem sistemu. Da bi ZK lahko izpolnila svoje naloge, moramo pri delovanju organov zagotoviti, da so vsi organi za svoje delo odgovorni članom, celotni socialistični samoupravni druž- beni skupnosti in svojemu narodu, da je delo v organih kolektivno z določeno opredeljenimi osebnimi odgovornostmi vsakega člana in organa in da temelji na zamenljivosti oseb, ki so jim zaupane te funkcije in da je zamenljivost uresničevati na način, ki zagotavljajo kontinuiteto dela in odgovornost organov. Organiziranost ZK je bila vedno v funkciji uspešnega uresničevanja nalog in odgovornosti. Oblike in metode organiziranosti organizacij ZK, oblik in načinov njenega delovanja in ustreznih organov smo v ZK vedno razvijali tako, da je bila organiziranost v funkciji uspešnega uresničevanja nalog in odgovornosti ZK v danih družbenih pogojih. Sedanji družbeni trenutek zahteva od nas, da pogledamo, kako uresničujemo te usmeritve v družbeni praksi, s kakšnimi težavami se srečujemo, kje zadevamo na nerazumevanje, sektašenje, omahovanje, vdore vplivov s pozicij lastninskih, birokratskih, tehnokratskih in drugih do samoupravnih socializmu tujih ali nesprejemljivih teženj, da ugotovimo napake, ki smo jih delali in da se povsem konkretno dogovorimo za stvari, ki jim bomo v prihodnjem obdobju posvetili v lastnem delu osrednjo pozornost za usmeritev pri delu in za neposredne naloge, ki naj bi jih s tem v zvezi opravili. Formalizem potiska vodstva v samozadovolstvo, osnovne organizacije ZK pa v nedelavnost. Ponekod skušajo formalizirati metode delovanja in vztrajajo pri postopkih, formalnostih in instrumentih, tako da vsebina in cilji ostajajo v drugem planu. Formalizem se kaže tudi v razvrščanju političnega delovanja po pomembnosti, favoriziranju izvršnih organov, kot je na primer OK ZK v odnosu do občinske konference. V takih primerih formalizma postanejo vodstva samozadovoljna, 00 ZK nedelavne, članstvo pa prepuščeno samemu sebi in svojim problemom. V nekaterih okoljih je čutiti ostanke načina delovanja, ki ga lahko označimo kot liberalističen pristop, a je v bistvu tudi usmerjen proti novim metodam in načinu dela v ZK. Odpori se kažejo tudi v tem, da v ZK nista povsod dovolj razviti kritika in samokritika kot metodi razreševanja nasprotij ali kot samokontrola in kontrola v delovanju posameznika in organizacije kot celote. Kritika in samokritika nista sami sebi namen, ampak je v socialističnem samoupravljanju njuna naloga zlasti ta, da pozivata proti ravnodušnosti in oportunizmu in da učinkoviteje razrešujeta odprta vprašanja. Uvodno poročilo na 5. seji CK ZKS, iz katerega smo kot rečeno izdvojili nekaj misli ih ugotovitev, je predsednik CK ZKS tovariš France Popit končal: Pri tem se moramo zavedati, da tudi v samouprav-lanju nič ne pride samo oo sebe, brez revolucionarneg3 boja, znanja in iskanja, brez naporov in žrtev. urednik Zaradi nemarnosti in lagodnosti mnogih odgovornih dejavnikov v okviru naše družbene stvarnosti, pomanjkanja odgovornosti pred samoupravnimi organi, odločanja mimo združenega dela, pomanjkljivosti v mehanizmu gospodarskega sistema, neopravičenega bogatenja in razpolaganja z ustvarjeno vrednostjo delavcev, protiustavnega, protizakonitega toleriranja, neodgovornega obnašanja, parazitizma, ne-varčevanja in podobnega se pojavlja težnja po iskanju vzorov v tujih, v marsičem preseženih sistemih. Ali smo dovolj usposobljeni? Nekaj misli pred volitvami v organe ZK Današnje gospodarske razmere terjajo od vseh delavcev v združenem delu, posebej pa od komunistov povečano aktivnost na svojih delovnih mestih in v samoupravnem ter družbenopolitičnem življenju. Tako usmerejno delo pa je lahko le rezultat (ali posledica) znanja in teoretične usposobljenosti. Vedno bolj pa v zvezi komunistov ugotavljamo in ocenjujemo, da je idejna raven komunistov prenizka in da s teoretičnim znanjem ne obvladamo praktičnih potrob. Temu »botruje« več vzrokov, najbolj pa najbrž bije v oči več možnosti: ali je to rezultat podcenjevanja pomena idejnopolitičnega usposabljanja ali zapostavljanja izobraževanja ali včasih nepravilnega kadrovanja. Pri idejnopolitičnem usposabljanju ne bi smeli zanemariti tudi preverjanje znanja, saj usposabljanje ni samo sebi namen, ampak moramo z njim oborožiti ljudi, da so sposobni izpeljati posamezne akcije. O tem govorijo tudi podatki iz ankete med člani zveze komunistov, ki v nekaterih rezultatih že kar terjajo »intervencijo«. Manj kot polovica komunistov je prebrala program zveze komunistov, niti tretjina jih ne ve, kdaj je bil program ZKJ sprejet. To le iz podatkov, koliko poznamo »svojo« organizacijo in kako obvladamo sedanji družbeni trenutek. Polovica anketiranih meni, da moramo dati večja pooblastila državi, kar ie gotovo tudi odraz mnenja, da več kot 40 odstotkov komunistov ocenjuje delegatski sistem kot zapleten in počasen. Kako pa planiranje vpliva na proizvodnjo? Večji učinek mu je pripisalo le 23 odstotkov anketiranih komunistov. Nas ti podatki ne zaskrb-'iujejo? Ali ne potrjujejo trditve, da komunisti premalo naredimo? Dejstvo je namreč: kakršna je zveza komunistov, takšen je družbenopolitični sistem, takšen je delegatski in samoupravni sistem, kajti na yseh teh področjih komunisti 2asedajo ključne položaje. Je torej mnenje iz ankete, da je delegatski sistem počasen in zapleten, lahko kaj drugega kot le odraz idejne in teore-tično-politične usposobljenosti v vrstah komunistov? . V idejnopolitičnem izobra-^svanju in usposobljenosti Zaostajamo za možnostmi in Potrebami, to pa narekuje Ze nujne spodbude in ukre-P® na tem področju. Nujne akrepe ne zato, da bi naj-Prei pripravili programe, po-tem pa ... Tudi danes ima vrsta os-n°vnih organizacij natančno 'Zdelane programe izobraže-yanja (čeprav bi jih morale "Pati vse in jih tudi izvajati), Vendar je znano, da teh pro-9ramov praktično ne uresni-Pojejo. Običajno poslušajo le sPlošna predavanja o zuna-n!' politiki, o samoupravlja-Pj". o delitvi osebnih dohod-Kov Po delu in tu se teore- tično in idejnopolitično usposabljanje navadno zaključi. Tak način je potrebno bistveno spremeniti, predvsem pa spoznati pomen idejnega in političnega usposabljanja. Pri tem imajo tudi tu osnovne organizacije najpomembnejšo vlogo — in kar je tudi pomembno — samostojnost. V vsakem okolju komunisti lahko ocenijo svojo usposobljenost in pomanjkljivosti v znanju. Če na teh ugotovitvah začrtajo program izobraževanja tudi tako, da na dnevne rede sej osnovnih organizacij vnesejo vsakokratno točko (vendar ne le formalno) idejno izobraževanje, da z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami uskladijo izobraževalne programe in prevzamejo nosilni, idejnopolitični del ter kasneje spremljajo delo »idejno usposobljenih« in na negativnih ali pozitivnih ugotovitvah gradijo dalje. Pri tem je treba posebej poudariti, da mora vsak del zveze komunistov, torej tudi osnovna organizacija, upoštevati objektivno nujnost, da se delavci dogovarjajo za uresničevanje skupnih interesov v združenem delu in zato upoštevati celotno politiko zveze komunistov. Zato mora pri vsakdanjem delu dajati pobude za akcijsko povezovanje glede konkretnih skupnih problemov, to je, ko gre na primer za skupno planiranje za dohodkovno povezovanje, za svobodno menjavo dela itd. Ta pobuda pa mora priti tudi od vodstev osnovnih organizacij zveze komunistov ob zaostreni odgovornosti za ustrezne pobude in akcije, kadar to narekujejo družbenoekonomske in politične razmere. Zato nas čaka težavna naloga usposobiti osnovne organizacije zveze komunistov, da bodo imele izostren občutek o ustreznosti vsakokratne oblike dela in za izvajanje akcije glede na cilje in sklepe. Tudi samo samoupravljanje zahteva in ponuja komunistom večjo izbiro sredstev in oblik boja in delovanja. Način organiziranja politične aktivnosti komunistov glede na vsakokratne konkretne razmere in probleme zaostruje njihovo odgovornost za samoiniciativno prevzemanje nalog in metod delovanja. Dejavnost komunistov mora v večji meri rasti tudi iz osnovnih organizacij. Od tam morajo prihajati pobude za oblikovanje stališč in od tam mora priti tudi več kritike in kontrole na vseh ravneh, če se hočemo zavarovati pred nevarnostjo lastne birokracije, nekolektivnega in forumskega dela. Zato je treba zaostriti odgovornost osnovnih organizacij m njihovih članov za aktivnost celotne zveze komunistov. Posebej kaže poudariti, da je izpolnjevanje načinov in oblik dela zveze komunistov povezano z neposrednim delovanjem komunistov pri reševanju kon- kretnih družbenoekonomskih in političnih problemov. Člani morajo priti s sestanka oboroženi z jasnimi stališči in tudi s sposobnostjo uporabe ustreznih oblik in načinov dela, ustrezne taktike v mehanizmu socialističnega samoupravljanja. Številne osnovne organizacije zveze komunistov sedaj v glavnem nimajo pregleda nad delom svojih članov, nad tem, kako ravnajo v samoupravnem življenju in odločanju. Zgolj evidenca funkcij komunistov v samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah je vse premalo. Osnovna organizacija zveze komunistov mora priti do odgovora na vprašanje, ali se njeni člani v pripravah, sprejemanju in izvajanju samoupravnih odločitev ravnajo v duhu načelnih stališč zveze komunistov, ali imajo možnost, da poročajo o svojem delovanju, o uveljavljanju politike zveze komunistov, o odporih, ki so se pojavljali, kakšna so nasprotna stališča, o novih pobudah in predlogih. Prelomiti je treba tudi z dokaj razširjenim mnenjem in prakso, da se politično delo začne in konča na sestanku. Sestanek je samo dogovor in priprava za neposredno in konkretno aktivnost, ki jo je treba nadaljevati tam, kjer so odločilni vzvodi za reševanje konkretnih problemov in vprašanj. Šele tu pride povsem do izraza idejna moč, revolucionarnost in avantgardnost zveze komunistov in njenih čla- (nadalj s str. 1) za tako stanje, zato bi to lahko ocenili kot zaostajanje pri vključevanju v širši družbeni razvoj. Toliko za uvod, da bi nov plan za leto 1980 vseboval le tisto, kar bomo sposobni doseči in analizirati. Da bi plan tudi po strokovni strani vseboval vse elemente, moramo izdelati poleg vseh ostalih elementov plana tudi finančni plan (plan sredstev in virov sredstev), da ne bi prihajalo do takih situacij, kot v letu 1979, ko smo bili na robu likvidnosti. Zavedati se moramo, da so sredstva — obratna sredstva v trgovinski dejavnosti poleg strokovnega znanja trgovinskih delavcev najpomembnejši pogoj za uspešno poslovanje. To pomeni, da finančno planiranje ni samo stvar delavcev v strokovnih službah, temveč se morajo s to problematiko predvsem seznaniti delavci v komercialah. Predvidevati moramo, da povečan obseg poslovanja zahteva tudi ustrezno poveča- nov. Kjer rezultati, ki jih je mogoče meriti samo z napredovanjem socialističnih samoupravnih odnosov v konkretnem okolju, niso zadovoljivi, bi se morali vprašati, kaj je narobe z aktivnostjo članov, z njihovo vsebinsko usmerjenostjo, z njihovo metodo dela in povezanostjo. Komunisti se še vedno premalo zavedamo, da so le konkretni rezultati pri utrjevanju družbenega položaja delavca v združenem delu in v družbi, v zagotavljanju samoupravnega demokratičnega odločanja, v povečanju produktivnosti dela in učinkovitosti gospodarjenja, najpoglavitnejše merilo politične aktivnosti in njene učinkovitosti. To pa terja odgovoren in kritičen odnos slehernega komunista do konkretnih razmer v njegovem okolju, do lastnega delovanja in ravnanja, ki pa se ne kaže v tem, da si samo član in pika. Upravičeno lahko trdimo, da se odgovornost komunistov vse bolj povečuje v razmerah socialističnega samoupravljanja in v preobrazbi konkretnih odnosov v naši družbi. Odgovornost komunistov moramo zaostriti na vseh področjih dela in življenja. Zlasti aktualna so vprašanja ustvarjanja in gospodarjenja z dohodkom tar vprašanja neskladja med ustvarjenim dohodkom in vsemi vrstami porabe. Res se mnogokje objektivno spopadajo z usposobljenostjo kadrov. Ni pa prav, da osnovne organizacije vedno čakajo le na akcije izobraževanja »višjih forumov«. Osnovne organizacije so dolžne opozarjati svoje člane, ki morajo to tudi sami vedeti, da je ena njihovih prvih nalog tekoče samoizobraževanje, oziroma dolžnost vsakega posameznika, da najprej teoretič- nje obratnih sredstev, kar moramo predvidevati in tudi upoštevati v letnem planu. Na poenostavljenem primeru prikazujemo izračun planiranja: 1. Celotni prihodek 1.000 2. Povprečna vrednost zalog 200 3. Povprečna vrednost terjatev do kupcev 120 4. Skupaj (2 + 3) 320 5. Povprečna vrednost obveznosti do dobaviteljev 100 6. Potrebna obratna sredstva (4—5) 220 7. Pokrivanje: — bančni krediti — potrebna lastna sredstva 8. Višek obratnih sredstev Torej naj vsi komercialni delavci poizkušajo pri izpolnjevanju podatkov v tabelah za letno planiranje razmišljati tudi o potrebnih likvidnih sredstvih, da bo plan za leto 1980 ponovno korak naprej! Anton PLEVŠAK no obvlada problematiko, ki jo praktično rešuje. Temu posvečamo resnično premajhno pozornost in tega se, kot kaže, vsi zavedamo. Ustvariti moramo tudi pogoje, da bodo delavci lahko odločali in se zavzemali za večje gospodarske učinke. Zato rabijo v TOZD temeljite preglede gospodarjenja in podlago za planiranje v naslednjem obdobju. Delavci morajo biti veliko bolje seznanjeni s tem, kako gospodarijo v njihovi TOZD in v celotni delovni organizaciji. Pri pravilnem upoštevanju vloge zveze komunistov nikoli ne bi smeli pozabiti, da zveza komunistov ni sama sebi namen, pač pa je gonilna sila v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja znotraj delegatskega sistema, v sindikatih, v mladinski organizaciji itd. Sedaj ko so odpravljeni sveti v organizacijah združenega dela, se je naenkrat pokazala prava situacija v osnovnih organizacijah zveze komunistov. Torej tam, kjer je premajhna aktivnost osnovnih organizacij zveze komunistov, ni posledica tega, ker so bili odpravljeni sveti (ponekod komiteji) v združenem delu, ampak so prav te vmesne stopnje med osnovnimi organizacijami zveze komunistov in občinskimi vodstvi ZK prikrivale dejanski položaj. Na eni izmed sej CK ZKS se je v zaključni besedi predsednik France Popit med drugim zadržal tudi na sestavi osnovnih organizacij zveze komunistov v delovnih skupnostih skupnih služb, ki so marsikje veliko močnejše kot v TOZD, razen tega pa so v njih vsi tisti člani zveze komunistov, ki so do sedaj imeli v rokah platno in škarje, ki so najbolje obveščeni o vsem. Na drugi strani pa so po sestavi osnovne organizacije zveze komunistov v TOZD precej šibkejše. Zato je France Popit podprl pobudo, da bi nekatere komuniste iz skupnih služb organizacijsko povezali v osnovne organizacije v TOZD in jim naložili konkretne naloge. Seveda pa je aktivnost in učinkovitost organizacij odvisna predvsem od usposobljenosti članstva. Samo komunisti, ki bodo imeli ustrezno raven teoretičnega, idejnega, političnega znanja, bodo sposobni izvrševati zahtevne naloge, ki se kažejo v vse večji samostojnosti političnega delovanja, v dajanju pobud in ustvarjalnosti. Toda ostaja spoznanje: v vseh prelomnicah naše novejše politične zgodovine je zveza komunistov v ospredje postavljala bitko za idejno usposabljanje, ki je prevladala in zmagala. Takšno akcijo terja tudi današnji družbeni trenutek, še enkrat ob zavesti, da komunisti gradimo temelje in opore političnega ter samoupravnega sistema. In končno — če upoštevamo to vlogo, bomo z večjo in učinkovitejšo akcjo za idejnopolitično usposabljanje hkrati izbojevali še bitko, da bo vsak komunist res pravi komunist. Po materialih iz »Komunista« Sarin Načrt za prihodnje leto Komentar k tabelam Prikazane številke, ki jih objavljamo danes v Glasilu, »gledajo suhoparno posebno še zato, ker o teh pokazateljih niso strokovno razpravljale niti vodstvene strukture niti kolegij na nivoju DO. Noben direktor TOZD niti operativni delavci niso izdelali poslovnih poročil k prikazanim številkam niti ni bilo izdelanih predvidevanj za obdobje, ki je že pred nami do zaključka leta in zaključnega računa. Izgovori, da ni podatkov, ne drže^ kajti strokovne službe — plansko analitska služba redno mesečno dostavljajo ustrezne pokazatelje, ki so solidna podlaga za razprave in ukrepanja za dosego začrtanih ciljev. Kaj pa današnje prikazane številke? Kaj skrivajo v sebi? Predvsem lahko ugotovimo, da so številke rezultat naše poslovne dejavnosti. Zasledovanje teh številk po periodičnih obračunih in primerjave s preteklim letom ali planom nam da trend gibanja, ki je za vsakega delavca opozorilo za ukrepanje. Situacija iz prikaznih številk je ugodna le v TOZD Zastopstva, v TOZD Trgovina kaže trend na bolje, izredno kritična situacija pa je nastala v TOZD Servisi. Tako iz številk, ki so vidne! Toda sestava teh številk pa opozarja, da bo potrebno nekaj ukreniti. TOZD Servisi — če razčlenjujemo njegov prihodek in dohodek dobimo podatek, da so v letu 1979 bili bonificirani s strani TOZD Zastopstva s 5.200.000 iz tekočega poslovanja, 1.800.000 iz preteklega poslovanja (bremepis knjižen v letu 1979). Pozitiven rezultat servisov predstavlja še carinska služba v višini 5—6.000.000 brez bistvenih stroškov in prodaja rezervnih delov preko maloprodaje v TOZD Servisi. Samo po sebi se tu postavlja vprašanje, kje je tu rezultat dela, to je vsebina dela TOZD Servisi. V TOZD Trgovina je bila realizacija izredno povečana, občutno pa se pozna pretok blaga preko detajl mreže ter je poprečna razlika v ceni porasla na 8,5%. Problem so zaloge in to zaradi kvalitete (nekurantnost) In količine (61.000.000). Do zaključnega računa bodo delavci v TOZD Trgovina morali realno ovrednotiti zaloge, da bo rezultat poslovanja prikaz dejanskega stanja virov sredstev. Rezultati v TOZD Zastopstva so izredno ugodni, toda postavlja se vprašanje, koliko časa bo možno finansiranje ostalih delov Avtotehne posebno glede na govorice o odpovedih zastopstev, kar ne morem komentirati, ker ni uradnega poročila o stanju. Toda gledano iz finančnega stališča se jasno kaže opozorilo za ojačanjem ekonomske moči ostalih dveh TOZD, da bi bili sposobni samostojno ustvarjati dohodek za pokrivanje vseh obveznosti in razširjeno reprodukcijo. Poleg številk pa ne moremo mimo dejstva, da mora za dobro poslovanje obstojati organiziranost in tudi načrt — plan, kjer so postavljeni cilji letni, večletni in kjer poizkušamo eliminirati take dogodke kot so se sedaj pojavili. Za uspešno izvajanje teh načrtov pa moramo imeti izvrševalce. Kratek pregled stanja nam pokaže, da nimamo rešene vodstvene strukture v DSSS, TOZD Servisi in celo v TOZD Trgovina. Začnemo razmišljati o številkah, pridemo pa do zaključka, da je osnovno navodilo kadri, organiziranost, možni cilji povezani v samoupravno dogovorjenem planu in nato izvajanje z vsemi možnimi posledicami ne glede na posamezne (prjvatne) želje. ANTON PLEVCAK Pregled osnovnih podatkov o poslovanju od l.-IX. 1979 v TOZD in DSSS TOZD: Zastopstva v 000 din Elementi 1—IX/79 Indeks 1—IX/79 Plan 79 1. Faktur, realizacija 970.538 135 — 2. Neplač. realizacija 2.888 — — 3. Izredni prihodki 24.368 137 324 4. Celotni prihodek 266.988 177 120 5. Stroški (Kto. 400—420) 25.102 131 126 6. izredni izdatki 14.950 244 — 7. DOHODEK 123.382 152 116 8. Davki in prisp. iz doh. 32.451 118 90 9. ČISTI DOHODEK 90.931 168 128 10. Osebni dohodki 32.861 152 109 11. Skupna poraba 12.451 517 — 12. Posl. sklad in pos. neravz. 42.534 152 — 13. Štev. zaposl. iz ur 281 103 — 14. Obrač. mes. neto OD na del. 9 146 — 15. Zaloga (Kto.310, 610) 2.302 36 — 16. Dohodek na delavca 439 — — 17. Čisti dohodek na delavca 324 — — A. POSEBNI PODATKI: 1. Amortizacija 2.693 2. Povpr. upor. posl. sredstva 397.074 3. Povpr. upor. obratna sredstva 275.633 4. Povpr. upor. osn. sred. 121.441 5. Poslovni sklad 209.232 B. STRUKT-POV. UPOR. OBR. SR.: a) združ. sr. in dolg. plas. 58.812 b) denar. sred. (žiro in blag.) 60.743 c) vred. pap., terj., avansi 81.903 d) terjatve med TOZD 67.593 e) zal. drob. mater, in inv. 468 fj zal. trg. blaga 6.114 g) nedovršena proizv. — h) ostalo ' TOZD: Trgovina v 000 din Elementi 1. Fakt. realizacija 2. Neplačana realizacija 3. Izredni prihodki 4. Celotni prihodek 5. Stroški 6. Izredni izdatki 7. DOHODEK 8. Davki in prisp. iz doh. 9. Čisti dohodek 10. Osebni dohodki 11. Skupna poraba 12. Posl. sklad in posl. nerazv. 13. štev. zaposl. iz ur 14. Obrač. mes. neto OD na del. 15. Zaloga (Kto.310, 610) 16. Dohodek na delavca 17. Čisti dohodek na delavca A. POSEBNI PODATKI: 1. Amortizacija 2. Povp. upor. posl. sred. 3. Povp. upor. obrat. sred. I—,X/79 -------lnd-e.k-8---- I—IX/79 Plan 79 240.520 333 129 3.051 91 — 3.835 92 103 241.313 331 127 4.160 118 72 1.141 307 — 14.606 186 105 4.641 140 88 9.966 219 114 7.478 156 108 836 304 — 1.286 71 98 — 8 158 68.882 357 — 206 — — 140 1.074 206.332 159.535 4. Povp. upor. osnovna sred. 46.797 5. Poslovni sklad 105.646 B. STRUKT. POV. UPOR. OBR. SRED.: a) združ. sred. in dolg. plasm. 29.013 b) denarna sred. (žiro in blag.) 5.115 c) vred. papir., terj., avansi 53.870 d) terjatve med TOZD 9.622 e) zal. drob. mater, in inven. 54 f) zaloge trgov, blaga 61.861 g) nedovršena proizv. — h) ostalo — TOZD: Servisi v 000 din Elementi 1—IX/79 Indeks 1—IX/79 Plan 79 1. Faktur, realizacija 84.717 106 95 2. Neplač. realizacija 2.851 147 — 3. Izredni prihodki 8.806 160 195 4. Celotni prihodek 90.671 109 97 5. Stroški (kto. 400—420) 63.217 114 99 6. Izredni izdatki 68 564 — 7. DOHODEK 29.067 124 98 8. Davki in prisp. iz doh. 6.371 145 105 9. ČISTI DOHODEK 22.696 119 96 10. Osebni dohodki 21.366 139 109 11. Skupna poraba 1.330 64 — 12. Posl. sklad in pos. nerazv. — — — 13. Štev. zaposl. iz ur 194 90 — 14. Obrač. mes. neto OD na del. 8 152 — 15. Zaloga (kto.310, 610) 38.909 194 — 16. Dohodek na delavca 150 — — 17. Čisti dohodek na delavca 117 — — A. POSEBNI DODATKI: 1. amortizacija 2.084 2. povpr. upor. posl. sred. 152.402 3. povpr. upor. obrat. sred. 95.223 4. povpr. upor. osn. sred. 57.179 5. poslovni sklad 133.704 B. STRUKT. POV. UPOR. OBR. SR.: a) združ. sr. in dolg. plas. 20.272 b) denar. sred. (žiro in blag.) 4.850 c) vred. pap. terj., avansi 10.164 d) terjatve med TOZD 19.923 e) zal. drob. mater, in inven. 35.187 f) zaloge trgov, blaga — g) nedovršena proizv. 4.827 h) ostalo — TOZD: DSSS v 000 din Elementi 1—IX/79 Indeks 1—IX/79 Plan 79 1. Faktur, realizacija — — — 2. Neplač. realizacija — — — 3. Izredni prihodki — — — 4. Celotni prihodek 23.947 137 89 5. Stroški (kto. 400—420) — — — 6. Izredni izdatki — — — 7. DOHODEK 17.567 136 90 8. Davki in prisp. iz doh. — — — 9. ČISTI DOHODEK 16.720 137 89 10. Osebni dohodki 14.656 134 87 IT. Skupna poraba — — — 12. Posl. sklad in pos. nerazv. — — — 13. Štev. zaposl. iz ur 152 116 99 14. Obrač. mes. neto OD na del. 7 134 — 15. Zaloga (kto.310, 610) — — — 16. Dohodek na delavca — — — 17. Čisti dohodek na delavca — — — A. POSEBNI DODATKI: 1. amortizacija — — — 2. povpr. upor. posl. sred. 43.392 — — 3. povpr. upor. obrat. sred. 7.162 — — 4. povpr. upor. osn. sred. 36.230 5. poslovni sklad — B. STRUKT. POV. UPOR. OBR. SR.: a) združ. sr. in dolg. plas. 175 b) denar. sred. (žiro in blag.) 2.010 c) vred. pap. terj., avansi 1.306 d) terjatve med TOZD 2.270 e) zal. drob. mater, in inven. 1.401 f) zaloge trgov, blaga — g) nedovršena proizv. — h) ostalo — Naša 2e v deseti številki Glasila smo poročali o novih organizacijskih prijemih naših predstavništev, in sicer za začetek o teritorialni razdelitvi posameznega predstavništva. Danes pa je naša želja razložiti vsem vam, cenjeni samoupravljalci, nekaj več o nadaljnji organizaciji predstavništev samih kakor tudi o povezavi med njimi in središčem v Ljubljani. Osnova za informiranje po tem vprašanju je vsekakor sestanek z direktorji predstavništev z dne 25. oktobra letos. Na tem sestanku so vsi zainteresirani izmenjali med seboj dosedanje rezultate, možnosti in načine novega obnašanja, novih povezav, realnega planiranja, pravilne delitve dela, registracije uspehov in ne nazadnje postavitve na zdrave dohodkovne odnose. V želji in potrebi dokončno aktivirati in organizirati potencialno moč maših predstavništev je bila v DO Av-totehna v juniju mesecu postavljena služba za koordinacijo del in opravil med Predstavništvi in središčem v Ljubljani (trenutno uporabljamo pojem »središče v Ljubljani«, ker naziv »direk-cija« ne ustreza niti vsebin-sko niti organizacijsko). Res Pa je, da središče mora biti, kajti interesi 700-članskega kolektiva so vendarle skupni m enotni. Če sedaj na kratko strnemo osnovne zamisli nove koncepcije dela, ki so že nastale v toku te organizacije, je srž v tem, da: — imajo delavci v predstavništvih odrejen delokrog dela; — imajo plan svojega dela; —• imajo osebne zadolžitve Po teritorialni razdelitvi; — so rezultati dela spremljani in evidentirani na osno-vl planskih zadolžitev. Do danes lahko beležimo [aalizacijo nekaterih predhodnih zadolžitev. Izvršena je r®organizacija in določitev Panskih nalog po grupah Proizvodov, dalje teritorialna Omejitev in evidentiranje Poslovnih dogajanj. S tem v zvezi pa bo posebno v bližnji prihodnosti, ^tjetno do konca tega le-’a urediti še marsikaj. Pred-''sem opustiti staro miselnost hP1"- »kaj pa moji ljudje« ipd. . Sedanja situacija trga zajčeva torej od vseh nas v de-^ni organizaciji, da se organizacijsko prilagodimo, da tem v zvezi sprejmemo no-,° teritorialno razdelitev in vadrovsko reševanje in da skupaj povežemo s pra-'^i dohodkovnimi odnosi, ki uorajo biti pošteno merilo ;a opravljeno in vzpodbuda .a intenzivno ------- nadaljnje delo. ''Ponjeni sestanek je pokadi enotnost v tem, da ob Portavanju nove poti ni to- I ° Potrebno najprej razprav-u1! o poedinostih temveč I sledno po dogovoru po- .osledno . aviti ogrodje, ga klesati in oelu skristalizirati finese in lasnosti. Da pa bomo to .?e9li, moramo odpraviti lo-'stična gledanja (moj člo-KL dokazati, da je v skup-'h delu moč in uspeh, od- predstavništva nosno drugače povedano, da prekinemo z individualizmom (eden ne govori z drugim, nekdo ne želi sedeti s tretjim za isto mizo, četrti misli, da je samo on alfa in omega ipd.). Sestanek je tudi dokazal, da je začetek trenda, da se Avtotehna pojavi v Jugoslaviji z enakovredno kvaliteto kot imenovalcem, ki je enak v centru v Ljubljani kot v predstavništvih. Pri tem pa je naša dolžnost, da se prilagajamo globalnim zahtevam in potrebam Jugoslavije s specifiko vsake republike posebej. Prvič odkar obstaja Avtotehna, smo pokazali večjo skrb za naša predstavništva, kako morajo delati, koliko je tam ljudi, kaj delajo itd. Istočasno pa so ta- ki prijemi poleg zasledovanja ekonomskih rezultatov in samoupravne povezave tudi odgovor vsem tistim, ki ne razumejo, da ne gre v novi organizaciji zato, da vsi vse delajo, temveč za dejstvo: predstavništvo na terenu ve (ali mora vedeti), kaj se v njegovem delokrogu dogaja, kje Avtotehna lahko (ali mora) sodelovati in kaj lahko ponudi. Nato šele nastopi obojestransko (predstavništvo in Ljubljana) spremljanje in realizacija dela, prihodka in delitve. Ena zadnjih ugotovitev pa je vsekakor resnica, da bo potrebno o novem načinu dela v predstavništvih in z njimi še veliko razlag, informacij, dosledne prisotnosti vodilnega kadra, resnosti pri izvajanju sklepov in prehajanja z besed na dejanja. (Poleg tega prispevka objavljamo še enega o predstavništvu Beograd). SARIN Predstavljamo vam predstavništvo Beograd B. TRANSPORTNO INVESTICIJSKA OPREMA: V prejšnji številki smo predstavili organizacijsko shemo kot osnovo za operativno izvedbo zamišljene organizacije v predstavništvih; kako to izgleda v praksi, vam bomo predstavili danes. Dosedanje zastavljanje ciljev kaže, da so bile priprave ter postopki za samoupravne odločitve pravilne, kajti rezultati z ekonomskimi učinki so že prisotni, kar bomo poizkusili v nadaljevanju utemeljiti. Predstavništvo Beograd ima prostore v vogalni stavbi med Kosovsko ulico 17 in Kon-dino 1. Prostori obsegajo pritličje in prvo nadstropje. V pritličju je razstavljeno blago široke potrošnje, v nadstropju so prostori za motor-no-investicijsko grupacijo in prostori za skupne službe. V okviru predstavništva imajo prostore tudi delavci TOZD Servisi in carinske službe. Prostori so last Avtotehne. Poleg predstavništva imamo še naslednje enote: — konsignacija Fiat rezervnih delov, ki se nahaja v prostorih hipodroma, Pa-štrovičeva ul. 2. Prostori so vzeti v najem. — Servis opel, ki se nahaja v ulici Bulevar Crvene armije 95. Servisna dejavnost ni posebno razvita, saj se vrše pretežno manjša popravila na motorjih (zamenjave TOZD ZASTOPSTVA: I. Splošne službe 1. Direktor predstavništva: 2. Tajnica: 3. Administrator: 4. Kurir-snažilka: 5. Snažilka: 6. Snažilka: 7. Snažilka: 8. Vodja obračuna: 9. Samostojni referent: 10. Referent: II. Finančni referent: 12. Likvidator-blagajnik: 13. Knjigovodja: 11. Komercialne službe: 14. Pomočnik direktorja: 15. Administrator: 16. Servisni kontrolor: A. ŠIROKA POTROŠNJA: 17. Samostojni komercialist: 18. Samostojni komercialist: 19. Komercialist: 20. Komercialist: 21. Komercialist: 22. Komercialist: 23. Komercialist: 24. Komercialni referent: delov) ter maloprodaja rezervnih delov. Prostori so last Avtotehne. — Prodajalna rezervnih delov Opel je v Golsvvorti-jevi ulici 23. Začeta preureditev ni bila končana zaradi izredno slabega nadzora ter je potrebna nova adaptacija v skoraj istem obsegu. Prostori so last Avtotehne. — Novi prodajni salon v Kataničevi ul. 14 bo adaptiran ter bo začel služiti namenu v decembru tega leta. Program obsega prodajo iz konsignacije (avtomobili in zabavna elektronika) in dopolnilni program za dinarje. Prostori so last Avtotehne. — Zelo zanimiva je lokacija zemljišča v Novem Beogradu, za katero smo šele letos dobili gradbeno dovoljenje. Zemljišče obsega ca. 30.000 kv. metrov in je last Avtotehne. — Poleg navedenega so še druge najemne lokacije konsignacijskih skladišč, katere bomo poizkusili združiti na enem mestu. Ta kratek oris premoženjskega stanja je vezan na poslovne aktivnosti na tem področju, katerih nosilci so zaposleni delavci v predstavništvu statusno razporejeni v TOZD Zastopstva, TOZD Servisi in TOZD Trgovina. Mikroorganizacijska shema z zadolžitvami del in opravil bi bila naslednja: Tirnanič Mihajlo — vršilec dolžnosti Drvendija Vesna Rastavac Nada Šusnar Jovanka Tanaskovič Stana Božičič Desanka Radosavljevič Ljudmila Stanisavljevič Nada Budit Mirjana Joksimovič Kata Catič Nadežda Obradovič Radmila Vucinič Branka Pavlica Dušan Samardija Milanka Kuprešanin Vašo Obadovič Stevan Milič Radmila Nedeljkovič Dragan Živkovič Zivorad Matič Dragiša Peškir Leposava Bogdanovič Radoslav Kačar Mira 25. Samostojni komercialist: 26. Samostojni komercialist: 27. Samostojni komercialist: 28. Komercialni referent: 29. Komercialni referent: 30. Komisionar: 31. Administrator: 32. Samostojni komercialist: 33. Komercialist: 34. Komercialist: 35. Vodja blagovne enote: 36. Komercialni referent: TOZD Servisi: 37. Sam. carinski ref.: 38. Sam. carinski ref.: 39. Carinski referent: 40. Vodja ser. os. voz. Bgd.: 41. Pom. vod. ser. os. voz. Beograd: 42. Vodja skladišča: 43. Planer: 44. Blagajnik-fakturist: 45. Vod. avtoserv. odd. Bgd.: 46. Samostojni referent: 47. Sam. skladiščnik: 48. Avtomehanik os. vozil IV: 49. Avtomehanik os. vozil IV: 50. Avtomehanik os. vozil IV: 51. Avtomehanik os. vozil IV: 52. Orodjar: 53. Avtoelektr. os. vozil IV: 54. Avtoelektr. os. vozil IV: 55. Avtomehanik os. vozil III: 56. Avtoličar os. vozil IV: 57. Skupinovodja obračuna: 58. Avtomehanik os. vozil IV: 59. Avtomehanik os. vozil IV: 60. Avtomehanik os. vozil IV: 61. Pralec avtodelov: 62. Avtomehanik os. vozil IV: 63. Avtomehanik os. vozil IV: TOZD Trgovina: 64. Poslovodja: 65. Prodajalec I: 66. Prodajalec II: 67. Ref. admin. v prod.: Mikroorganizacija in zadolžitev del in opravil posameznih delavcev v predstavništvih je bila izredno zahtevna naloga. Pri tem razporejanju smo opazili, da delavci, razen redkih izjem, niso usposobljeni za samostojno komercialno delo: — komercialno obdelavo kupcev; — kompletno ponudbo asortimana Avtotehne —temveč so se njihova dela in opravila predvsem omejila na manjša tehnično servisna popravila ter odnašanje in prinašanje ponudb po nalogih iz Ljubljane. Priznana niti zahtevana ni strokovnost niti angažiranost. Posebno poglavje je bila konsignacijska prodaja, ki razen izjem ni imela razstavljenih eksponatov. Prav pri vseh teh transformacijah smo naleteli na probleme, ki smo jih reševali Djekič Svetozar Panič Stevan Tasič Miodrag Vučkovič Petar Nikolič Vidoje Lokovič Milan Ikonič Grozdana Popovič Ivan Stoič Ivo Pavlovič Miloš šiler Dragan Vlahovič Durica Stefanovič Sofija Mladenovič Ninoslav Vujanovič Nenad Mladenovič Cedomir Stanisavljevič Radovan Arsenijevič Ljubiša Dedibegovič Muhamed Dordevič Radmila Bujila Silvester Kaličanin Gordana Brajovič Slobodan Atanaskovič Radivoj Atanaskovič Dragan Bogdanovič Mitorad Dordevič Obrad Duran Mirko Dujlovič Vojislav Hadžič Nikola Ivanovič Dragomir Lazarevič Andrija Markovič Desanka Mišič Petar Ristič Dragan Sretov Joviča Tuksanovič Miloš Vuletič Petar 2ivodinovič Zoran 2ivkovič Miloš Krmar Dragan Spasič Radojica Avramovič Vera tako, da smo poizkušali zaposliti delavce z deli in opravili, ki prinašajo Avtotehni maksimalne koristi ter so tudi njim samim v veselje. Ponavljam, da smo vzporedno s tem izvedli planiranje do posameznika v kombinirani obliki: — za grupo široke potrošnje (skupinska norma); — za investiciijsko-transport-no dejavnost (indvidualna norma). Nagrajevanje v predstavništvih je že možno in bo izvedeno takoj, ko bo strokovna služba uskladila metodo nagrajevanja z obstoječimi sporazumi o delitvi osebnih dohodkov z nagrajevanjem po delu. Ponovno vabim vse delavce v predstavništvih, da se oglasijo ter opozore na pomanjkljivosti pri dosedanjem organiziranju. V naslednji številki predstavništvo Zagreb in Sarajevo. ANTON PLEVCAK Tudi to morate vedeti Varovanje naših objektov Že nekaj časa potekajo razgovori z DO Varnost in našo varnostno službo o varnostnih razmerah v Avto-tehni. Prejšnji mesec smo se o tem načelno pogovarjali na sejmu elektronike s predstavnikom DO Varnost, našim zastopnikom vd vodje DSSS in referentom DSZ. Na podlagi teh dogovorov sem vodil razpravo z direktorjem TOZD Zastopstva in TOZD Servisa, z vodjem servisa ter z direktorjem sektorja v objektu na Celovški cesti 175. Vsi omenjeni so se načelno strinjali, da pristopimo k izboljšanju varnostne službe na ta način, da se vključimo v sistem elektronskega alarmnega sistema, ki ga bo vzpostavila DO Varnost Ljubljana. Dogovorili smo se, da bomo pristopili v omenjeni sistem za objekt na Celovški cesti 175. Ta objekt bi bil tako pod alarmnimi napravami v sklopu Viator-Avtomontaža-Celovška cesta 175. Pri Avtomontaži bo montiran komandni pult, ki bo povezoval vse omenjene objekte. Tu bo stalna dežurna služba vpripravljenosti in v slučaju, da se sproži alarm, bo takoj intervenirala. Naš objekt na Celovški cesti 175 bi zavarovali proti vlomom in požaru. Ker pa v ta objekt prihajajo naši delavci tudi v popoldanskem času, bi zaenkrat vključevali elektronske naprave le v času od 18. do 5.30. V tem času objekt ne bi imel nočnega vratarja, sicer pa kot do sedaj. Ob praznikih in drugih nedelovnih dneh pa bi bil objekt elektronsko zavarovan — brez varnostnikov. DO Var- nost bo pripravila predračun in plan elektronskega zavarovanja, število namestitev senzorjev proti vlomu in požaru, način finansiranja in druge pridobitve takega zavarovanja. Tudi v TOZD Trgovina razmišljajo o zavarovanju svojih prostorov. DO Zarja iz Kamnika je ponudila elektronski sistem zavarovanja trgovskih lokalov in to za Titovo 40. Pogodba bo v kratkem podpisana. Po izjavi direktorja TOZD tovariša Erzi-na je denar v te namene zagotovljen. Po predvidevanjih bodo stroški znašali ca. 90.000 din. Vsa elektronska tehnika bi bila vezana na UJV Ljubljana. Delovna organizacija Zarja Kamnik se bo obvezala vzdrževati naprave in garantira, da bodo vedno v brezhibnem stanju. Toliko zaenkrat o tem. Povzetek iz poročila sam. ref. za DSZ, A. Ž. Čez mesec dni bo dve leti Da, dve leti, odkar naša DO dela in živi organizirana v tri TOZD in DSSS. To dejstvo me je napotilo v razmišljanje o tem, ali smo mi vsi skupaj v tem času nujo te organizacije opravičili tako po vsebini dela znotraj DO kakor tudi navzven. Dovolite torej, da se za to moje razmišljanje po-služim svojega prispevka pod naslovom »Mnenje o stanju organiziranosti Avtotehne«, predloženega v razpravo pred takratnim referendumom za novo organiziranost. Avtotehna se je kot gospodarska organizacija razvila iz osnovne dejavnosti zastopanja tujih partnerjev in prodaje iz konsignacij. Kot posledica tega zastopanja in konsignacijske dejavnosti pa se je organizirala nato še v: 1. Servisno dejavnost, in sicer v lastni režiji (lastne delavnice) v okviru zastopniškega programa, dalje s pogodbenimi serviserji, bodisi privatniki ah organizacijami združenega dela. 2. Opravljanje blagovnega prometa v notranji trgovini (grosizem in prodaja v lastnih trgovinah). Za razumevanje sedanjega stanja v organiziranosti je potrebno razčleniti dosedanje stanje kot vzrok odstopanj v smeri družbenega razvoja in individualizma. Organiziranost je bila naslednja: TOZD I — Komercialna vozila: program Fiat-OM in ustrezajoči servisi. TOZD II — Osebna vozila: program GM-Opel in ustrezajoči servis. TOZD lil — Elektroproiz-vodi: Program Bosch, Blau-punkt, Lenco itd. TOZD IV — Elektronika: program Storno, Canon, Val-voline itd. TOZD V — Notranja trgovina: program prodaje na debelo in na drobno. Že iz navedene organiziranosti, ki je bila registrirana leta 1975, lahko opazimo izredno razdrobitev slične (enake) dejavnosti, kar že samo po sebi ustvarja privatizacijo odnosov med delavci v zastopstvu in konsi-gnacijah in principali, ki jih ti delavci zastopajo. S tem je nastajalo nasprotje interesov med delom vodilne strukture v DO, ekonomsko politiko SFRJ in tem delom delavcev v zastopstvih ali konsignacijah. Organiziranost na takih principih tudi ni bila nikoli dosledno izvedena v smislu organiziranja TOZD z vsemi pravicami in dolžnostmi kot pravne osebe, temveč so se vsa družbenoekonomska nihanja kot posledica — zunanje tregovinske politike SFRJ, —• aktivnosti (dela in nedela) zastopniške dejavnosti, — rentabilnosti servisov, — rentabilnosti trgovinske dejavnosti, — zalog in ostalih obratnih sredstev, medsebojno solidarnostno in centralistično (dirigirano) pokrivala v interesu ohranjanja enotnosti in enakosti ne glede na trenutne rezultate posameznih delov delovne organizacije. Pri razčlenjevanju takega stanja organiziranosti pa ne moremo mimo dejstva, da kljub povečani poslovni angažiranosti in reorganizaciji ni bila aktivnost sistematično spremljana z ustrezno nastavitvijo strokovno usposobljenega vodstvenega kadra, ki bi organiziranost Avtotehne kot OZD dosledno izpeljal ali pravočasno opozoril na moralnopolitične in ekonomske posledice. Reševanje z ad-hoc rešitvami, kot je bilo nastavljanje v. d. direktorjev iz lastnih vrst s premajhnim poznavanjem novih družbenih tokov, je pogojilo konflikt med delom vodilnega kadra v funkciji — med poslovnostjo — družbenim pojmovanjem dohodka — delitvijo osebnih dohodkov — kontrolo aktivnosti in obnašanja. Da se slika stanja dopolni, moramo poudariti, da so se v štirih letih (od leta 1977 nazaj) menjali štirje direktorji, kar je imelo za poslovno organiziranost na pet TOZD in konflikte, ki so iz tega izhajali, odločilen pomen. Zavedati se moramo, da je naša dejavnost razmejena na individualne interese, tako v SFRJ in tujini med subjekti: 1. delavec, zastopnik v SFRJ, 2. principal, inozemski dobavitelj, 3. interesi DO, 4. interesi TOZD ali sektorja, 5. interesi SFRJ. Koordinacija vseh teh interesov, sem poudaril takrat, mora biti izražena v enotni politiki DO, ki preprečuje ustvarjanje lokalistič-nih ali privatnih interesov. To pa je mogoče samo, če se združi zastopniško-konsi-gnacijska funkcija. Interesi družbe se morajo pokrivati z interesi ekonomike DO, kar lahko dosežemo samo s ponovno reorganizacijo, ki sledi vsem pozitivnim zakonitostim družbenega razvoia v smislu izkoriščanja funkcije zastopanja v korist razvoja industrije SFRJ in kooperacijskih razmerij, ki so oblikovani na razvojnih ciljih na dolgi roki. Smatram, da je nova vodilna struktura že ujela ritem novih odnosov ter tudi kreativno uravnava razvoj Avtotehne v smeri zahtev, ki jih zahteva razvoj naše družbe z reorganizacijo na: — TOZD Zastopstva, — TOZD Servisi, — TOZD Notr. trgovina, ki mora zagotoviti doslednost v medsebojnih do- hodkovnih odnosih ter tudi do tujih partnerjev. Ekonomska nuja za reorganizacijo se je odražala v naslednjem: — ponavljanje dejavnosti v vseh TOZD (dodelava servisov), — decentralizacija dejavnosti v vseh TOZD (dodelava servisov), — decentralizirana usluž-nostna dejavnost (avtopark, reklama, špediterstvo), — pomanjkljiv poudarek v lastnem izvozu (do sedaj je vsaka TOZD skrbela v okviru svojih potreb), — razbitje zastopanja enega principala na več TOZD, — vsaka TOZD je razvila sistem mehanografske obdelave podatkov, — notranja trgovina ni razvijala programa zastopstev iz lastne DO. Navedena problematika je pustila pečat na obnašanju Avtotehne navzven in navznoter. To so izkoristili posamezniki ter začeli na raznih področjih uveljavljati svoje osebne ambicije v »korist Avtotehne« in s tem tudi v svojo, kar se je največkrat končalo pri javnem tožilcu ali javnem pravobranilstvu. Želim poudariti, da smo v zadnjem letu uspeli uveljaviti nova načela ter da se naši napori že kažejo v oblikovanju politike, ki je rezultat doseganja postavljenih zahtev. Prav tako se tudi tekoča poslovna politika ravna na podlagi dokazanih odnosov ali analiz. Da ni prišlo do hujših gospodarskih kriz, je razlog v tem, da je Avtotehna celo obdobje preobrazbe finančno in gospodarsko zelo uspešno poslovala ter so se ti odnosi pokrivali z redno zagotovljenimi osebnimi dohodki. Današnje analize perspektiv razvoja Avtotehne že kažejo, da se je v preteklih letih le živelo in pozabljalo na razvoj in zagotavljanje perspektive razvoja Avtotehne, kar so krepko izkoristili konkurenčni principali preko svojih zastopnikov. Smatram, da samo močna organizirana celota lahko odlično vpliva na odnose med principali, ki jih zastopamo ter da se tudi razširi naš vpliv zastopanja v tretji svet ali vzhod preko SFRJ in da nismo v podrejenem položaju kot posredovalec prodaje in organizator servisne dejavnosti. Kljub dejstvu, da je od napisanega razmišljanja minilo dve leti, je še vedno čas, da se poglobimo v problematiko naše organiziranosti, v večjem številu in z večjo željo izboljšati tisto, kar še nismo realizirali, a smo si zadali za nalogo. Zato pričakujem predvsem od tistih, ki žive z delovno organizacijo, da bodo v Glasilu objavili svoja razmišljanja, svoja dognanja in predloge. Naj se vendarle naša pripadnost pravim ciljem enkrat odrazi v našem časopisu, za katerega tako radi pravimo, da mora biti zrcalo našega dela. A. PLEVCAK (Edini) odziv V oktobrski številki smo objavili članek »Naša predstavništva« izpod peresa A. Plevčaka. Kljub temu, da je tema aktualna in zanimiva za vso našo DO ter da je avtor sam pozval vse, ki želijo karkoli še povedati, se je do tiskanja te številke oglasil le naš sodelavec iz Sarajeva tov. Edhem Čeri-magič. Njegov prispevek objavljamo skupaj z odgovorom A-Plevčaka. Poštovani druže uredniče! Kao dugogodišnji radnik kolektiva pozdravljamo aktivnost druga Plevčaka, njegove članke u »Glasilu« rado čitam jer služe kao veoma dobra informacija o radu i stanju u našem kolektivu. Medutim ovim bi želio da zamolim uredništvo da jasno iznese stav i razloge kojima se područje SR Črna gora stavlja u nad-ležnost predstavništva Beograd. Naime od formiranja predstavništva Sarajevo to područje je obradivano iz Sarajeva. Bilo bi sasvim logično da se do otvaranja predstavništva u Titogradu takvo stanje i ostavi, ako ni radi če-ga a ono bar radi održavanja kontakta sa partnerima koje imamo. Isto tako nije mi jasno, a niti je svrsi shodno da se je Črnogorsko primorje izdvojilo (šifra 26) i predalo u nadležnost predstavništvu Split. Pre dve godine je po-krenuto pitanje otvaranja predstavništva u Titogradu, obavljeni su i neki razgovori, nadeni su i izvjesni prostori a do danas nikada nije jasno rečeno zašto oklijevamo sa otvaranjem predstavništva. Po mom mišljenju sada je vrije-me idealno (obnova skoro ci-jelog područja posle zemljo- tresa — rekonstrukcije i obnova preduzeča i otvaranje novih saobračajnica). Moja primjedba na podjelu područja je zaista dobronam-jerna, a ako smatrate da j® ne treba objaviti nemam ni-šta protiv. E. ČERIMAGiC Na gornji prispevek smo ^ uredništvu prejeli odgovor, ki ga v celoti objavljamo: »Prav razveselil me je pfi' spevek, ki potrjuje, da smo l® uspeli zainteresirati in tudi in' formirati zaposlene delavce ® določenih dogajanjih v naše01 podjetju. Vprašanje, postav' Ijeno s strani tov. Čerimagi^®: je poslovno že rešeno, s®* smo se dogovorili na skup' nem sestanku, da do otvori*' ve predstavništev v Prištini i® Titogradu pokriva ta podro®' ja predstavništvo Beograd f®' zen na tistih poslovnih P° _ ročjih, kjer so stiki in vezi f®' ke, da bi prišlo do izgube P°' slov ali če predstavniš,v Beograd ni usposobljeno z uspešno ponudbo, Pc,krl'L področje še vedno predsj® ništvo Sarajevo. Področje juZJ ne Dalmacije je predano obdelavo predstavništvu 5P1 Upam, da bo obrazloži*® na dopis zadostovala.« ^ ANTON PLEVC* Naš izlet do Rašiške in Mengeške koče Da bi se letošnjega zaključnega izleta lahko udeležilo fcimveč članov PD Avto-tehne, ljubiteljev narave in hoje po svežem zraku, smo izbrali malo lažjo turo. Tako so prišli na zbirno mesto tudi starejši člani in otroci —- in končno še zamudniki. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno in sonce je sijalo ves dan, kar je seveda vplivalo na naše razpoloženje. Iz Črnuč smo krenili po gozdni poti proti Rašiški koti. Zrak je bil čist in suho Hstje je šuštelo pod nogami. Počasi smo se sprostili in nied potjo smo kramljali. Kmalu smo dospeli do Rašiške koče, ki je bila zgrajena v spomin ustanovitve prve brigade za narodnoosvobodilni boj v tem kraju. Tu je tudi spomenik padlim bor-pem in razgledni stolp, ki ie nudil lep razgled v jesensko naravo na vse strani, le v ljubljanski kotlini je še vedno ležala megla. Ko smo si odpočili, se Poslikali in nekateri tudi okrepčali, smo začeli drugo etapo — proti Mengeški koti. Lepa gozdna pot in zlasti jesenska narava prav vabi človeka v ta kraj, poti so tako postlane z listjem, da kostanja sploh nismo videli, ampak začutili pod nogami. Ker je pot malo hojena, je bila bera kar obilna, celo tva jurčka sta se nam smejala kar ob poti in mimogre-de smo nabrali še nekaj gob. pot se je vila gor in dol po bribih, a bila je vsaj suha 'n listje je prijetno šuštelo Pod našimi koraki. Prijetno s*a nas presenetili dve skupini pionirjev, ki so iz Mengša šli na izlet na Rašico, bepo, zelo vzpodbudno, da si naš mladi rod tako utrjuje kravje in si nabira moči za Prihodnje dni, za prihodnje belo v naši družbi. Do Men-Seške koče smo potrebovali ^e nekaj časa, tako smo na koncu, ko je ura bila že krepko preko dvanajsto, končno le zagledali vrh, kjer t0 bil naš zadnji cilj. Vsi smo oddahnili, kajti bili smo žejni, lačni in prepoteni. Razgled tu gori je bil za-r&s čudovit. Opazovali smo baše Kamniške planine in Ravnine pod nami so se ble-sčale v opoldanskem soncu. Poplačani smo bili za trud. ' pogovoru smo nekateri Ugotavljali, da smo prvič na Jem vrhu. Nikomur ni bilo žal 6Pe poti. Kot ponavadi smo se tudi ’°krat slikali, naši člani so 'nieli s seboj fotoaparate in 'Sevprek so pritiskali nanje, ?a bi imeli spomine na pri-Jaten sončni dan, na prijeten P tudi koristen izlet. Maš vodja — to se pravi Pasa vodička — dolgoletni p|aninec — tov. Smolejeva je poskrbela tudi za okrepčilo v Mengeški koči. Šilce žganja je opravilo svoje in dobra volja se je še stopnjevala. Ko pa je prišla na mizo juha in nato še okusno kosilo, je družba kar nekam potihnila. Za nami so prišli še naši »kostanjarji«, ki smo jih burno pozdravili. V sobi sem na zidu zagledala preprosto skico našega pripovednika JANEZA TRDINE. Umetnik je upodobil tega slovenskega kulturnega delavca čisto preprosto in vendar nazorno, saj je živel Trdina —naš pisatelj bajk im povesti — v krajih kjer raste vinska trta in kot mi Slovenci je tudi on rad »pil« dobro kapljico. Na skici je ob doprsni podobi tega slovenskega moža bil tudi vrč z vinom in čaša. Ko smo se podprli in se odžejali, smo si tudi mi po zgledu tega Janeza Trdine nazdravljali in si dajali korajžo z besedami: npr. Tine, istara kljuka, piti si ne upa. Vsi vprek smo se smejali in bili smo res razpoloženi, nihče pa ni prekoračil mere, da bi pogledal pregloboko v kozarec. To se planincem ali bolje nam tam gori tudi ne bi spodobilo. Šalili smo se in kot vedno na takih izletih sem tudi tokrat slišala en dober »vic«. Ali naj ga povem? Je bolj »okrogel«, a vseeno vam ga bom povedala: »Mlajši moški (ca. 38 let) pride v mesto k zdravniku na pregled. Kerni kazalo, da bi ta mož bolehal za kako boleznijo, ga zdravnik na koncu le vpraša: Gospod, kako pa drugače, ali ste še pri močeh, ali še lahko??? Moški ga nezaupno pogleda in odgovori: ja, še, še, ampak samo enkrat na dva meseca. Zdravnik pa reče: to je pa slabo, jaz imam 52 let, pa lahko še dvakrat na teden. Tedaj ga moški resno pogleda in reče: ja, gospod, vi ste doktor v Ljubljani, jaz pa sem samo župnik v Ribnici.« Slišala sem se več drugih šal, vsi smo se smejali in vsaka beseda navzočih je dala idejo za novo misel in novo šalo. Tako smo se med seboj spoznavali in se dogovarjali še za druga privatna srečanja. Dan je bil še vedno jasen in topel, a sonce se je že pomikalo proti zahodu. Treba je bilo misliti na odhod in obljubili smo si, da se bomo še zbrali, da bomo še šli skupaj v naravo, si nabrali moči in se fizično utrjevali. Počasi smo se odpravili proti domu, saj je dan vse krajši. Ljubiteljem narave: »hura« za naše naslednje srečanje. Vaša MILKA PAVSELJ UPOKOJENCI Od danes dalje je mesečni sestanek ob 17. uri v Slavij! VSAK PRVI PONEDELJEK V MESECU Od do sedaj določenega prvega torka v mesecu smo odstopili zaradi prepovedi voženj sodih številk. Prvi sestanek po novem bo torej v ponedeljek, 3. XII. Pred. Kluba BMIfliMI H* « Xv>Xv!,!vX'X'Xv.v.v.- j x: VJ PANOGA — SEKCIJA VODJA SEKCIJE KRAJ REKREACIJE TERMIN NOGOMET ŽNIDARŠIČ BORIS VšTK PETEK 19.—20. URE ROKOMET KLEMENČIČ BORIS KOŠARKA MASTEN BRANE šRC JEŽICA TOREK 16,—17.30 NAMIZNI TENIS KRESE ZVONE TVD PARTIZAN ILIRIJA VODNIKOVA PETEK 20.30—22. KEGLJANJE KOKALJ KODELJEVO SREDA 17,—20. MARJAN GOSTILNA JAKLIČ KOSEZE PETEK 17,—20. STRELSTVO ŠTIRN FRIDA PLAVANJE ČERNIČ JURE VŠTK PETEK 20.—21. ure TRIM ČERNIČ JURE SMUČANJE DOBRILA ROMAN SAH VUKMAN ANTE PLANINSTVO šlJANO STANE NEKAJ ZA ŽENSKE Tole bo nekaj za vas, cenjene tovarišice. Moški so grozni, jasno! Potrebujete na primer novo obleko,pa se morate izgovarja'i! Toda drugače ne gre, žal. Priporočamo naslednje: kupite si zeleno denarnico! Potem dokazujte, da jo treba k tej denarnici kupiti torbico. K torbici seveda še čevlje. K čevljem pas. Ko imate vse to, ie k taki opremi treba dokupiti tudi obleko, v nekaterih primerih pa k temu še jopico ali plašč. V najhujših primerih se da k taki onremi izsiliti še avtomobil ustrezne barve, a to res bolj poredko. Vemo pa celo za primer, ko je neki usoešnici uspelo izsiliti brunarico, ker se ie lepo podala k njenim rjavim očem. Zanimivosti KAM OB KONCU TEDNA; Dnevi za piknike na travi so mimo. Na izlet pa vseeno lahko greste. Pojdite enkrat v Škofjo Loko, kjer si dopoldan ogledate škofjeloški muzej, popoldan pa se kopate v bazenu. Muzej je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 9.—12. in od 14.—17. ure. Ogledate si lahko zgodovinsko, kulturnozgodovinsko, etnološko in prirodoslovno zbirko, razstavo NOB in galerijo slikarjev loških rojakov. Ogled zbirke v Sorici je možen vsako soboto in nedeljo (isti čas, kot navajamo zgoraj). S predčasno prijavo večje skupine si lahko zagotovite vodstvo po muzeju. Obvešča vas K. Krmelj OPRAVIČILO Zaradi neljubega incidenta, ki se je pripetil dne 31. 10. 1979, med menoj in B. Kačarjem, se mu opravičujem za izre- čeno žaljivko. Pričakujem, da se bo tudi B. Kačar oprostil meni na isti način. Saj smo vendar ljudje. A. Žužek prišli ^ ◄ odšli PRIŠLI — ODŠLI DSSS Prišli: 21. 10. 1979 MAVEC Helena 21. 10. 1979 CERAR Vera TOZD TRGOVINA Odšli: 14. 10. 1979 KLANJŠČEK Danica TOZD SERVISI Prišli: 1. 10. 1979 MLAKAR Izidor 22. 10. 1979 BEVC Darko Odšli: 15. 10. 1979 CARIC Nikolaja •— sporazumno 31. 10. 1979 CENADŽIJA Igor — sporazumno 31. 10. 1979 KATARINIC Severin — sporazumno 31. 10. 1979 KATARINCIC — sporazumno UGANKA Slika je posneta letos. Ali lahko uganete, v katerem delu naše DO je posneta? Ko boste to ugibali, vam želimo postreči še z enim vprašanjem: AN ste prepričani, da je to, kar slika prikazuje, v redu in pravi odnos do varnosti pri delu? Odgovorov sicer ne pričakujemo, ker ste glede tega zelo indolentnl, pa vendar objavljamo to vam v razmišljanje. O c/ AUTo ^rccrj ZA ‘ \\ MA7- oe&r me Taj/ tCLUE> IZ- TtAP- fCiPA HeS-To EA Mo-Z4V5P&1 rC&SA.) MEl-a- P/7A TEPEŽ og.eAT za pile-tpe 9UI- l/ AlA -KotOU r>SAtA> Vo^/p IPAVEC o&EAA- BA AL-/OA OAL-L-I SJJPAfV Tep T&fr COZJ kiaBih MATNi L/_ ■vuun- ‘eaaeolc -ptHZA-U, lEPPSTZ. EATn-uvA l-zcav TtoAV- •5TI/A &Srr/~ L-O nus-i-/- f-VAV. TZ/čLm 4./“TV V (ackAep) ALEČEp EOBEO- OCJAKK -r/^oa: ^9 7APJJ7E Tbo/PA- ■ L-l^dE TL-I/V v/o K! 7A ZMee /z. MjEtukE L./7AK. -~riz>ž-reL E1££-Zrrc> p&j -ro-&AJU ■ZJi/ZL. . AAT /Z. ,PJSAL7 ŽIVAL-f tJEoPJ Ec TUTE 7A, zejTr- kA -4 jiuu lilA’ EEEA ■ŽEcTr Fžieei/-, ^ V? Jf ToEEfH- AOZSAl/- OTPJZ. TbL/TfE- 'TUt-IUS) NA 9 CICERO HOROSKOP od 24. XI. do 22. XII. Za ženske: Še boš iskala sorodne dušice tako pri moških kot pri ženskah. Februarja bo dosti smeha zaradi do-mišljavca, marca več ljubezni zaradi športnika. Poleti ti bo dober tovariš ponoči silil v misli. Ker boš pohvalila njegov okus, bo nekaj podobnega počel tudi on. Kljub bolj vihravemu življenju se ti bo dobro godilo. Za moške: Popravil boš postavo s TRIMOM, srce pa marca z obnovljeno simpatijo. Potoval boš malo več, tvegal pa veliko manj. Predstavili te bodo novemu šefu. Nekaj posebnega bo november, ko boš poklican k delu, ki se ti bo zdelo prve dni neumno Dobro boš znal zaslužiti, prodajati in kavaliriti v varnem okolju. REKLI SO: LJUDSKI REK: Ne sej prepira, da ne boš požel sovraštva. * W. CHURCHILL: Skrivnost življenja ni v tem, da delamo, kar nam prija, temveč nasprotno, da vzljubimo to, kar delamo. • J. BENDA: Skrivnost sreče je v tem, da ne odklanjamo ničesar, kar nam življenje daje in da ne zahtevamo tistega, kar nam življenje ne daje. * A. MICHELANGELO: Trud, s katerim prikrivamo mnoge svoje napake, bi zadostoval, da bi se jih odvadili. ALI ŽE VESTE..- — da 70 kg težak člO' vek tehta na luni le 15 k^ * — da v Sredozemskehj morju vsako leto izhlapj meter in pol debela plaS. vode in da to vodo večid6* nadomesti dotok iz Atlah' tika skozi Gibraltar. * — da reka Pad odl3^a v Jadran toliko naplavi^ da se vsako leto pomak11^ njeno ustje za ca. 60 m * morje. Ce bo šlo tako h® prej, bo čez 100 let dosev lo istrsko obalo.