giasihB ШЛ kaletktiw'n
iorariie abutw?tB a^lpina. ziw*i
LETNIK H	ŠTEVILKA li
ilRI, 15. NOVEMBRA 1972
Tričetrt leta za nami
Za nami je tretje četrtletje poslovnega leta in rok za sestavo drugega periodičnega obračuna. Niže navajam finančne pokazatelje iz periodičnega obračuna ter povzetek iz poslovnega poročila šefa tehnične in šefa prodajne službe.
12,1%, sandal za 26,9% več, navadne pa za 8% manj. Iz primerjave rezultatov proizvodnje devetih mesecev tekočega leta je razvidno, da se proizvodnja težke obutve giblje zelo normalno in ni kakih večjih sprememb napram prejšnjemu obdobju. Pri pri-
njih delov za normalno proizvodnjo. Ker pa dobava materiala za montažne oddelke ni bila usklajena s planom, zgornjih delov pa nismo imeli poleg rednih artiklov na zalogi, so morali delavci večkrat prekiniti s proizvodnjo in smo bili prisiljeni poslati
Operacija tanjšanja zahteva od delavk poleg strokovnosti še veliko natančnost.
Proizvodnja
V	prvih 9 mesecih letošnjega leta je bil presežen plan po fizičnem obsegu za 3^2%, po vrednosti pa za 9-7%. Iz prednjih podatkov je razvidno, da je bil v začetku leta postavljen plan realen, saj sc doseg plana giblje količinsko in vrednostno v realnem odnosu. Pričakujemo, da se bo finančni doseg plana precej povečal, ker smo tik pred sezono, v kateri bomo izdelovali predvsem dražjo obutev, medtem ko v količini ne predvidevamo bistvene spremembe. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta smo ugotovili, da je porasla proizvodnja po količini za 8,4%, ter vrednostno za 51 %. Visok porast vrednosti proizvodnje napram količini je predvsem zaradi podražitve osnovnih materialov.
V	letu 1972 smo izdelali več težke obutve napram istemu obdobju preteklega leta za
mer j a vi navadne obutve in sandal pa ugotavljamo zelo visok porast pri izdelavi sandal oziroma precejšen padec navadne obutve. Vzrok temu je izvoz sandal v Rusijo in preorientacija domače prodaje iz navadne obutve v sandale različnih izvedb.
Iz vseh teh podatkov za obdobje devetih mesecev je razvidno, da je uspeh proizvod-nie boljši kot leta 1971 v istem časovnem obdobju. Ce pa primerjamo obdobje šestih mesecev leta 1972 napram tretjemu četrtletju pa lahko ugotovimo, da je proizvodnja v tem tromesečju zelo padla. Vzrok temu je predvsem pomanjkanje materiala, tako zgornjega usnja, še več pa gumi podplatov, raznih vrst stremen in zaklopk, kartonov in podobno. Čeprav so naše šivalnice zelo obremenjene v jesensko — zimski sezoni, smo kljub temu uspeli zagotoviti montažnim oddelkom dovolj zgor-
delavce iz montaže na izredni dopust.
Popolnoma upravičeno lahko trdimo, da bi bila proizvodnja v zadnjih treh mesecih lahko večja, če bi imeli pravočasno nabavljeni material. S tem bi seveda dosegli boljše osebne dohodke in delovno disciplino ter končno tudi boljši finančni rezultat.
Prodaja na domačem
tržišču
Kot že v prvem polletju, tako smo tudi v tretjem tromesečju zabeležili padec prodaje po količini, vendar pa smo v mesecu septembru prodali preko 12.000 parov več kot isti mesec lani. Za devet mesecev je povprečni procent prodaje v prodajni mreži 91,6%, v zadnjih treh mesecih pa 97Д%, Do konca leta predvidevamo, da se bo prodala v prodajni mreži še dvignila in bomo nadoknadili precejšen del tistega, kar nismo mogli dosedaj.
Zaloge so bile po parih v povprečju devetih mesecev v prodajalnah za 3,3% višje od preteklega leta, v zadnjih treh mesecih pa za 8,6 %. Vsa prejšnja leta je proizvodnja kasnila in s tem nismo mogli doseči boljših uspehov. Ravno zaradi pravočasne izdelave obutve za sezono bodo odslej zaloge nekaj višje in bolj konstantne.
Izvoz
Do 30. 9. 1972 smo presegli postavljeni plan izvoza količinsko za 24%, vrednostno pa za 6%. Plan smo presegli le v lahki obutvi, oziroma pri dobavah na vzhod in sicer parovno za 62%, vrednostno pa za 34 %, medtem ko smo postavljeni plan za težko obutev, ki jo izvažamo v glavnem na zapad, dosegli količinsko za 95%, vrednostno pa 80%. Pri določanju plana nismo zajeli izvoza naših kooperantov do ZSSR, kar se nam danes odraža v visokem procentu prekoračitve.
Težko obutev za USA, Kanado in Švico smo v celoti izdobavili, preostajajo nam le še manjša naročila za Španijo, Libanon in Iran. Pripravljamo kolekcije za naslednja leta in pričakujemo prva prednaročila s katerimi bomo dosegli neprekinjeno proizvodnjo težke obutve preko celega leta.
Ostali finančni pokazatelji
Pri analizi dohodka smo ugotovili, da se je v tovarni celotni dohodek povečal za 53 % napram istemu obdobju preteklega leta, medtem ko je dohodek višji za 40%. Najvišji porast opazimo pri amortizaciji in sicer zaradi
zvišanja stopnje pospešene amortizacije. Ob pregledu začasne razdelitve dohodka po namenu lahko opazimo visok porast pogodbenih in zakonskih obveznosti. Tudi sredstva za osebne dohodke so se povečala, to pa predvsem zato, ker smo v istem obdobju preteklega leta obračunavali im izplačevali osebne dohodke še po starem Pravilniku o delitvi sredstev za OD.
Periodični obračun maloprodajne mreže pa izkazuje, da je bilo realizacije za 26% več kot v lanskem istem času. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da je znižanje ncaido-če obutve negativno vplivalo na dohodek, ki je nižji za 12%. Seveda pa moramo ob tem upoštevati, da je amortizacija višja za 163% napram istem obdobju preteklega leta. Kot v tovarni tako tudi v maloprodajni mreži opazimo visok porast zakonskih in pogodbenih obveznosti, prav tako pa so se zvišali tudi osebni dohodki.
Istočasno pa ugotavljamo, da vsa naša prizadevanja za zmanjšanje zalog niso uspela. Napram istemu obdobju preteklega leta so se zaloge celo povečale in sicer za celotno podjetje količinsko za 24.9%, vrednostno pa za 57%. Tudi zaloge repro-ma-teriala so v porastu, saj so se v primerjavi z lanskim letom povečale za 50,6%. Navedeni podatki nam pojasnjujejo, kje so vzroki, da ne moremo redno plačevati zapadlih faktur in zakaj večkrat s težavo zagotovimo denar za uvoz. V tej situaciji si poma-
(Nadaljevanje na 2. strani)

* * ♦ * ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ * * * * ♦ ♦ ♦ * * * * Џ Џ ♦ * * * ♦ *
OB DNEVU REPUBLIKE, ko se spominjamo bojev in žrtev za našo svobodo in socialistično družbeno ureditev, pregledujemo dosežene uspehe ter snujemo načrte za nove pridobitve v prid delovnih ljudi ČESTITAMO VSEM ČLANOM DELOVNE SKUPNOSTI IN NJIHOVIM DRUŽINAM Z ŽELJO, DA PRIJETNO PREŽIVE PRAZNIČNE DNEVE.
Družbeno-politlčne organizacije
Organi upravljanja
Uredniški odbor »Delo, življenje«
* * » * * * * * *■ * * * * * * * * ♦ * * * * ♦ ♦ * * * * * * * * *
*****************************************
Poslovodska konferenca
Kot pred vsako prihajajočo sezono, tako je bila tudi pred sezono »pomlad-poletje 1973«, poslovodska konferenca, kjer so poslovodje izbirali modele iz kolekcije Alpine in kolekcije tujih proizvajalcev.
Konferenca je bila v Po-reču od 18. do 21. oktobra. Vsebinsko je bila razdeljena v splošni del, glavni del in zaključek.
V splošnem delu so bili poslovodje prodajaln seznanjeni z uspehom, ki ga je trgovska mreža dosegla v 9 mesecih poslovanja, prav tako pa tudi o uspehih celotnega podjetja. Poleg tega jih je pomočnik šefa tehnične službe seznanil s problemi, ki nastajajo v proizvodnji, tako, da so lahko spoznali, čemu je toliko modelov prišlo prekas-no iz proizvodnje in so ostali na zalogi. Razpravljali smo tudi o kadrovski politiki, o nekaterih problemih, ki smo jih imeli s poslovodji in poslovanjem v naslednji sezoni. Osrednja tema prvega dela pa je bila seznanitev poslovodij s kolekcijo pomlad — poletje 1973. Z modo v svetu, modnimi materiali in barvami. Ta pojasnila so pred naročanjem potrebna, kajti lahko trdimo, da je Alpinina kolekcija zelo napredovala. Glavni poudarek je na modnih čevljih, saj se ti modeli po eleganci in kroju lahko kosajo z modeli, ki smo jih videli na sejmih doma in v svetu. Prevladujejo žive, svetle barve, rdeča, zelena, rumena, modra, oranžne v različnih kombinacijah, ne glede na to, če se barve ujemajo ali ne. Podplati so v glavnem iz poliuretana, pri nekaterih modelih z izrazito debelim podplatom in poudarjeno peto, tudi pri moških modelih. Gornji deli pa so iz lahkih in mehkih materialov. Poleg visoke mode, je v kolekciji tudi nekaj umirjene in standardne obutve, predvsem za podeželje in za starejše ljudi, da lahko trdimo, da s tako izbrano kolekcijo v naslednji sezoni na trgu ne bomo imeli podrejene vloge.
V glavnem delu konference so poslovodje naročali modele za svoje prodajalne, najprej iz naše kolekcije, potem pa še modele tujih proizvajalcev. Od teh smo izbrali v glavnem otroško obutev, cokle, gumijaste škornje, na-tikače, špagarice in copate, se pravi to, kar Alpina ne dela,
vendar pa prodajalna poleg ostalega mora imeti tudi to obutev. Istočasno z naročanjem obutve, je posebna komisija razpravljala o sorti-mentu, o cenah tuji obutvi in dodala še nekaj modelov za ožji izbor.
V zaključnem delu je vse poslovodje pozdravil tov. direktor, jim orisal politiko podjetja in poslovanje ter načrte za prihodnost. Razvila se je razprava, v kateri so bili nanizani nekateri problemi, ki jih bo treba v bližnji prihodnosti odpraviti.
Konferenca je v celoti uspela. Res je sicer, da je bil delovni program precej zgoščen in smo bili s časom na tesnem, vendar upamo, da smo pri izbiri kolekcije imeli srečno roko. Ce smo jo, nam bo pokazala prodajna
MIha GOVEKAR Modeli za prihodnje poletje
Koliko in katere TOZD v Aipini
Ustavna dopolnila, ki zahtevajo med drugim ustanavljanje temeljnih organizacij zdruienega dela. so bila sicer objavljena že v lanskem letu, wndar so jih doslej le malo-kje izvedli. Tudi v naSem podjetju tega še nismo storili.
Zakaj odlašamo?
Predvsem zato, ker to pot ne gre zato, da bi enostavno »prekrstili« obstoječe organizacijske oblike, t. j. da bi dosedanjim enotam znotraj podjetja nataknili nova imena. Da bi izvedli ustavna dopolnila, moramo najprej postaviti notranjo organizacijo podjetja na povsem druge temelje, ki bodo zagotovili delavcem, da bodo v resnici lahko upravljali in razpolagali z vsem družbenim dohodkom, ki ga ustvarijo s svojim delom, in da bodo v resnici lahko sami odločali o vseh medsebojnih razmerjih. Pri tem pa moramo ohraniti in še utrditi enotnost skupnih ciliev delavcev v vseh delih podjetja, izboljšati medsebojne odnose, doseči boliSo poslovnost in povečati rentabilnost ne le z več i o delovno storilnostio, ampak tudi z zmanišaniem režijskih in drupih stroškov, saj si nihče ne želi imeti več pravic pri mani%em dohodku. Naloga je torej izredno komplicirana in odgovorna, saj gre za dolgoročne rešitve. Prenagljene re-
Tričetit...
(Nadaljevanje s 1. strani) gamo v glavnem s kratkoročnimi krediti. Medtem ko smo v prvem polletju koristili predvsem kredite za pripravo proizvodnje za izvoz in izvozne zaloge, smo v tretjem četrtletju najemali skoraj v celoti le kredite za izvoženo obutev. Omenjeni krediti rastejo vzporedno s povečanim izvozom.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da smo preteklo obdobje zaključili zadovoljivo. Pred nami je še zelo izdaten del sezone za domače tržišče, zato smo prepričani, da bomo koncem leta lahko potrdili, da se nismo samo borili, ampak tudi uspeli.
Ana STRLIC
šitve pa lahko prineso nepopravljivo škodo za vse.
Razen tega ustavna dopolnila postavljajo le načela, ki v praktičnem izvajanju zadenejo na vrsto nejasnosti. Zakonov, ki naj bi razčistili takšne nejasnosti v glavnem še ni. Mnoga vprašanja bodo razjasnjena šele v drugi fazi ustavnih sprememb — ta pa se komaj pripravlja. Zato počasnosti pri izvajanju »delavskih amandmajev« nikakor ne gre pripisovati pomanjkanju dobre volje v podjetju.
Delamo po programu
Naš delavski svet je 16. oktobra letos sprejel program, ki predvideva 6 etap za izvajanje ustavnih dopolnil v našem podjetju.
Prva etapa se sestoji iz priprav: pojasnjevanje ustavnih dopolnil vsem zaposlenim v podjetju in izdelavo strokovne študije o tem, kakšne oblike samoorganiziranja bi bile v našem podjetju možne. O ustanavljanju TOZD in o njihovi medsebojni povezavi v podjetje — kot je znano — odločajo le delavci neposredno. Da pa bi lahko odločali, morajo biti seznanjeni z vsem, kar lahko vpliva na njihovo odločitev. Zato bo posebna strokovna skupina zbrala odločilne podatke in obdelala možne variante organizacijskih oblik, tako da bo v začetku prihodnjega leta kompletna študija na razpolago vsem delavcem.
Omenjena študija bo prikazala:
1.	Analizo sedanje organiziranosti podjetja (organizacijske enote, način spremljanja in ugotavljanja rezultatov dela, razporeditev sredstev, organizacija samoupravljanja in vodenja, notranja tehnološka in ekonomska povezava organizacijskih enot in pod.)
2.	Analizo dosedanjih poslovnih rezultatov podjetja in organizacijskih enot.
3.	Oceno sedanje organiziranosti podjetja in smotrnosti ustanavljanja TOZD s po-
slovnega, tehnološkega in organizacijskega vidika.
4.	Oceno o tem, katere enote v podjetju izpolnjujejo pogoje za TOZD oz. kaj je treba ukreniti, da bi te pogoje izpolnile.
5.	Ocena možnosti za organiziranje ožjih enot znotraj TOZD, za povezovanje TOZD v skupnosti znotraj in izven podjetja.
6.	Kako bi razdelili sredstva podjetja med TOZD.
7.	Ugotavljanje skupnih interesentov vseh TOZD, pravic, ki bi jih TOZD prenesle na podjetje, in možnih pogojev tega prenosa.
Temeljne organizacije do 15. marca 1973
začetku leta 1973 program predvideva drugo etapo: ustanavljanje TOZD. Do sredine marca naj bi se delavci v vseh delih podjetja seznanili z vsemi potrebnimi informacijami in se odločili, katere ožje delovne skupnosti se proglase za temeljne organizacije združenega dela oziroma ustanovijo temeljne organizacije.
Vendar pa TOZD ne bodo mogle funkcionirati takoj po ustanovitvi, saj se morajo najprej konstituirati. To pa pomeni, da morajo sprejeti svoj temeljni splošni akt (pravila ali statut), izvoliti svoje organe, prevzeti sredstva, zagotoviti spremljanje in ugotavljanje rezultatov dela in svoje samostojne pravice vpisati v sodni register. Vse to naj bi bilo po programu dokončano do konca leta 1973, vendar bi že med letom postopno uvajali vse spremembe, da ne bi prišlo do zastojev.
Medtem pa bo tekla že tretia etapa: združevanje TOZD v podjetje. Temeljne organizacije namreč ne morejo začeti delovati, dokler se ne sporazumejo o tem, pod kakšnimi pogoji se povezujejo v podjetje. Program predvideva, da bo samoupravni sporazum o združitvi sklenjen do konca maja 1973, na-
to pa bo treba sprejeti nov statut podjetja (do konca septembra 1973), kar naj bi bila 4. etapa.
V	5. etapi (zadnje tri mesece 1973) bi izvedli statutarne spremembe na ravni podjetja (volitve skupnih organov, reorganizacija vodenja in strokovnih služb, oblikovanje skupnih sredstev, vpis sprememb v sodnem registru).
V	zadnji 6. etapi, ki bi trajala do konca leta 1974, pa bi s splošnimi akti (najprej z začasnimi, nato pa s trajnimi) na novo uredili vse notranje odnose tako v posameznih TOZD kot tudi na ravni podjetja.
Pranje možganov
Program izvajanja ustavnih dopolnil v našem podjetju je na prvi pogled precej razvlečen, saj sega tja do konca leta 1974. Kdor pa ga podrobneje pogleda, bo videl, da posamezni roki niso prav nič predolgi in je glede tega program rajši prenapet kot preohlapen. Toliko je zadev, ki jih je treba urediti in toliko stvari o katerih se mora sporazumeti veliko število ljudi, da bi vsako preskakovanje ves proces le še bolj zavleklo, ne pa skrajšalo.
Razen tega pa moramo vsi skupaj imeti čas, da se odvadimo misliti po starem in se naučimo misliti po novem, čaka nas torej, vsakega posebej, nekakšno »pranje možganov«, pri katerem pozabiš, kako si mislil doslej, in začneš vse od začetka.
V tem času, ko bomo izvajali program, bomo lahko postopno spremenili naša dosedanja pojmovanja o vsebini in organizaciji upravljanja in vodenja, o odgovornosti za družbena sredstva, o vrednotenju dela, o medsebojnih odnosih v združenem delu na sploh in še o marsičem. To nam tudi edino lahko zagotovi uspeh, saj je znana resnica, da spremenjena organizacija zahteva tudi spremenjene ljudi.
Stojan PERTOVT, dipl. lur.
Nabavni roki prekratki
V lahki šivalnici
Komunisti o pismu
Te dni smo prejeli materialne potrebe za sezono pomlad — poletje 1973. Pri površnem pregledu teh potreb, (za natančno obdelavo še ni bilo časa), smo ugotovili pomanjkljivosti, ki nam bodo zelo otežkočale pravočasno nabavo materialov. Letošnja II. poslovodska konferenca je bila zelo pozno, posli za izvoz v SZ še niso dokončno sklenjeni, zato smo že v naprej predvidevali in opozarjali, da bo preskrba" z materiali zelo težavna in da kljub največjemu prizadevanju ne bomo mogli pravočasno preskrbeti vsega. Torej poslovodska konferenca je zaključila z delom šele v soboto dne 21/10. Zaradi tega nam je planski oddelek materialne potrebe lahko predložil šele prve dni novembra in še to brez oznake dobavnih rokov. Nekatere materiale bo proizvodnja zahtevala že konec novembra in v začetku decembra. Takrat bo malokdo še vedel, da smo imeli prekratke nabavne roke in da zaradi tega vseh materialov nismo mogli pravočasno nabaviti. To velja za materiale, ki jih nabavljamo na domačem tržišču, zlasti pa še za materiale iz uvoza. Za nekatere materiale smo že meseca avgusta poslali v Beograd vloge za soglasje za uvoz, a jih do danes še nismo prejeli, kljub našim stalnim urgen-cam po telexu in telefonu. Šele na naše osebno posredovanje v Beogradu, vsaj upamo, nam bodo, kot so nam obljubili, poslali soglasja v naslednjih dneh. Končna ugotovitev: dobavni rok mesec ali dva je čisto prekratek.
Pri preskrbi nekaterih materialov iz uvoza imamo često še manj kot mesec dni časa. Tak primer je s šarit ploščami od firme Šarit iz Nemčije. Nabavni rok je bil 12 dni. Najprej smo raziskali domače tržišče. Ker ga nikjer niti v tovarnah čevljev, niti pri uvoznih trgovskih podjetjih nismo mogli nabaviti zaradi specifične barve in debeline.
20. oktobra je obiskala našo tovarno delegacija iz Smede-revske Palanke. Sestavljali so jo gospodarstveniki in predstavniki drtlibeno političnih organizacij te teritorialno precej velike srbske občina, ki je pobratena z našo občino. Po obširnih informacijah o našem kolektivu, katere jim je podal tovariš direktor, so si gostje ogledali proizvodne prostore. Obisk so končali z navdušenjem in z velikim zanimanjem, kako bi med našimi in njihovimi gospodarskimi organizacijami navezali tesnejše stike. Samo še podatek, ki vas bo mogoče zanimal — imajo okrog
smo ga naročili v Nemčiji. K sreči ga je imel proizvajalec na zalogi. Kamionski prevoz našega prevoznika bi stal 550.000.— starih din. Transportni stroški so bili previsoki, zato smo dobavitelja prosili, naj nam blago dostavi do Salzburga, kjer ga bomo prevzeli in odpeljali s svojim vozilom.
Prekratki nabavni roki povzročajo podjetju visoke nabavne (odvisne) stroške.
Ob pregledu materialnih potreb za gornje usnje za lahko obutevemo ugotovili, da bomo preko 90% vseh količin nabavili na domačem tržišču. Glavna dobavitelja bosta Us-njama Vrhnika in Konus v Slovenskih Konjicah. Cisto drugačno sliko pa smo dobili pri pregledu potreb spodnjih materialov. Tuje največ poliuretanskih podplatov, katerih pa na domačem tržišču v večjih količinah še nihče ne proizvaja, zato jih bomo morali uvoziti v precejšnjih količinah. Coprav še niso nazna-čeni dobavni roki, pa bodo spet povsem prekratki. Iz potreb za forniture je razvidno, da bomo skoraj vse materiale lahko nabavili doma, razen nekaterih kovinskih izdelkov, kot so okraski, nekatere posebne vrste rinčic in okrasne zakovice. Tudi za te materiale bodo prekratki dobavni roki. Tovarna kovinske galanterije iz Ljubljane, ki je naš glavni dobavitelj kovinskih izdelkov, zahteva najmanj dvomesečni dobavni rok.
O materialnih potrebah za težko obutev, ki gre v glavnem v izvoz in za katero je potrebno več kot polovico materiala uvažati, bomo pisali v naslednji številki našega glasila. Prav tako bomo takrat lahko kaj več povedali o preskrbi materialov za izvoz v SZ. Danes vemo le to, da bo pretežni del materialov treba preskrbeti v zelo kratkih rokih, kakor hitro bodo pogodbe podpisane.
Lojze KOPAČ
1500 ljudi, ki iSčejo zaposlitev.
V ponedeljek 23. oktobra pa so obiskali našo tovarno predsedniki gorenjskih občinskih sindikalnih svetov. Med obiskom in razgovori so se posebno zanimali za delovne in iivljenjske pogoje naših delavcev, bila pa so tudi postavljena vprašanja v zvezi s samoupravljanjem v našem kolektivu. Po končanem ogledu proizvodnih prostorov, so se naši gostje sestali v sindikalni sobi in zasnovali konkreten program dela v zvezi s spremembami statuta Zveze sindikatov Slovenije in zavzeli določena stališča o osnutku Kodeksa samottprav-Ijavcev Jugoslavije. S. C.
30. oktobra se je sestala osnovna organizacija ZK Al-pina. Sestanka so se udeležili tudi vsi vodilni delavci podjetja, sekretar občinskega komiteja in nekateri člani krajevnega sekretariata ZK.
Tema je bila aktualna; pismo Izvršnega biroja predsedstva ZKJ in tovariša Tita. Obetala se je torej zanimiva razprava, saj so bila obravnavana res temeljna življenjska vprašanja.
Naj navedem nekaj ugotovitev:
1.	Večja odgovornost komunistov za svoje delo, za kar je pa potrebno več znanja, ideološke razgledanosti in zavesti.
2.	Kadrovska politika kot osnova za večjo smotrnost dela naj postane težišče dela organizacije ZK. Predvsem naj dela kot močna subjektivna sila.
3.	Samouprava in zveza komunistov morata hoditi z roko v roki. Cilj zveze komunistov mora biti torej izgradnja resničnega samoupravnega sistema.
4.	Odgovornost vodstev organizacije na višjih nivojih je treba točneje opredeliti, ker so dostikrat prav v »vrhu« vzroki kriz.
5.	Odstopi vodilnih funkcionarjev, ki so sicer sestavni
OBVESTILO
Vse člane kolektiva obveščamo o spremembi pri prodaji blokov za kosilo v tovarniški kuhinji.
Bloke bo možno nabaviti vsak petek in ponedeljek med 9. in 10. uro v jedilnici, ostale dneve pa med 7. in 8. uro pri blagajni. Odjava kosila bo upoštevana, če bo blok vrnjen pri blagajni do 8. ure zjutraj.
Finančna služba
del našega sistema, naj resnično pripomorejo k poenotenju politike.
6.	Povezava KS — občina
mora kljub izboljšanju biti še trdnejša.
7.	Sistemizacija, ki naj pomaga organizirati delo je nujna, če želimo doseči boljše delovne rezultate.
Pred referendumom o izenačitvi pravic zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov in o združitvi obeh skupnosti v Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, ki bo 19. novembra 1972.
Ko govorimo o združevanju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, moramo imeti predvsem prod očmi zgodovinska dejstva, ki nam nedvoumno pripovedujejo kakšno vlogo je imel kmečki živelj v Sloveniji in Gorenjskem. Predstavljal je zaledje delovne sile za nastajajočo industrijo, sodeloval v NOB in odločilno pomagal k izgradnji naše domovine tudi po vojni. Osnovno težišče naše družbe takrat je bila industrializacija in elektrifikacija. Tudi zaradi tega je prišlo do zaostajanja kmetijske proizvodnje, še posebno zasebnega sektorja. Šele v zadnjem času skušamo te stvari popravljati, da bi kmet povečal svojo vlogo in postal tržni proizvajalec z lastnimi sredstvi za proizvod-nio. Na ta način lahko ugotavljamo, da so delavci in kmetje v naši družbi sicer dve socialni in ekonomski kategoriji, vendar z istimi cilji.
Prav je torej, da se ta enakost zrcali tudi skozi izena-
Posebno je to važno v obdobju, ko bo več in več ljudi prihajalo iz šol.
8. Pismo ni namenjeno le komunistom, temveč vsem delovnim ljudem, saj zadeva vsa bistvena vprašanja.
Prav zato se vsi skupaj DOGOVARJAJMO ZA KONKRETNO AKCIJO.
Nejko PODOBNIK
čenje zdravstvenega zavarovanja. Z združitvijo bomo dosegli nadaljnjo stopnjo samoupravljanja tudi na tem področju družbene dejavnosti.
Končno, kar velja predvsem za nas na Gorenjskem, razlika za pokrivanje stroškov večjih pravic znaša 1.600.000 dinarjev, ali povečanje stopnje prispevka za 0,08%. Ta izenačitev tudi z ekonomskega vidika ni problem, kajti za leto 1973 bi stroške pokrili iz presežka dohodkov v letu 1972. Tako bi bilo potrebno povečati stopnjo šele leta 1974. Za Gorenjsko velja, da imamo malo kmečkega prebivalstva, če želimo to število obdržati in doseči, da bodo kmetje dejanski proizvajalci v kmetijski proizvodnji, potem moramo tudi s takim ukrepom, kot je izenačitev pravic v zdravstvenem zavarovanju, dati mladim lepšo in zanesljivejšo prihodnost. Skratka, treba je zagotoviti, da se bodo tisti, ki so se za kmetijstvo odločili, počutili enakovredni proizvajalci v naši družbi.
Glasujmo torej za to združitev!
Obiski v Alpini
Delavci in limetje na istem tiru
Samoupravna kronika
4.10. Odbor za izobraževanje
Obravnavan predlog Republiške izobraževalne skupnosti naj bi podjetja čevljarske industrije krila stroške izobraževanja za praktični del pouka na centrih za izobraževanje strokovnih kadrov v Zireh in Kranju. V Kranju sta namreč letos Planika in Peko ustanovila svoj center, ki je bil tudi verificiran, Republiška izobraževalna skupnost pa sredstev za povečanje obsega ni predvidela. Zavzeto stališče, da Alpina k temu sporazumu ne bi pristopila ter da naj se stvari rešujejo sistemsko in naj se vse panoge postavlja v enak položaj.
Odobreni 2 štipendiji za izredno šolanje na poklicni šoli in 1 za ekonomsko srednjo šolo. 3 prošnje za štipendije rešene negativno, ker štipendije niso bile razpisane. Pozitivno rešena pritožba Zorana Kopača in mu odobreno izredno šolanje na II. stopnji Visoke ekonomsko-komercial-ne šole, oddelek za računalništvo.
5.10. Odbor za osebno odgovornost
Na javni obravnavi zaradi domnevne kršitve delovne dolžnosti zoper Marijo Kopač — 3062, na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja sprejet sklep, da se postopek ustavi.
Obravnavan ugovor Rajka Veharja in sprejet sklep, da se odločba, s katero je bil Veharju izrečen ukrep izključitve iz delovne skupnosti, ukine. Zadevo se vzame v ponovno obravnavo.
13.10. Gospodarski odbor
Potrjeno poročilo o sklepih prejšnje seje gospodarskega odbora. Obravnavan program za izvajanje dopolnil zvezne in republiške ustave, ki se nanašajo na organizacijo in vsebino samoupravljanja v združenem delu (TOZD). Sprejeto poročilo o investicijah v maloprodajni mreži. Obravnavan in sprejet predlog o uvedbi stranske proizvodnje. Pregledan seznam rabljenih osnovnih sredstev in sprejet predlog, da se delavskemu svetu predlaga, da odpis ali odprodajo le-teh potrdi. Ugodno rešena prošnja Gasilskega voda Breskovica za brezplačen odstop 3 peči. Sklenjeno, da se mora poostriti doslednost vratarske službe in se le-tej doda še ena oseba za sprejemanje strank in razna kurirska opravila. Urediti je potrebno boljše zavarovanje blaga vskladiščenega izven tovarniškega objekta. Uvesti večji red pri parkiranju avtomobilov in koles in organizirati občasne kontrolne preglede članov kolektiva ob izhodu iz tovarne.
Sklepano o kreditu PTT Kranj za uvedbo novega
— oktober 1972 —
kabla za telefonski in teleprinterski promet na liniji Skofja Loka—Ziri. Odobreno plačilo posebnega prispevka KZSZ.
16.10. Svet OZD obrata podplatne Izdelave
Obravnavana resolucija o prepovedi alkoholizma v našem podjetju in sprejeto stališče, da se resolucijo v celoti podpre ter naj se resno pristopi k zatiranju alkoholizma.
Pripravljen predlog delegatov za občni zbor in izvršni odbor sindikalne organizacije.
16.10. Svet OZD strokovne službe in pomožni obrati
Obravnavano gradivo za 5. redno zasedanje delavskega sveta in dana za določene zadeve nekatera priporočila.
Sprejet predlog kandidatov za izvršni odbor sindikalne podružnice in delegatov za občni zbor le te.
16.10. Delavski svet
Potrjeno poročilo o sklepih 4. rednega zasedanja delavskega sveta in poročila o delu odborov delavskega sveta v času med 4. in 5. rednim zasedanjem. Sprejet predlog gospodarskega odbora za odprodajo ali odpis rabljenih osnovnih sredstev. Sprejet program o izvajanju ustavnih dopolnil v našem podjetju in vsem odgovornim naloženo, da upoštevajo določene roke. Ce bi se med izvajanjem programa pokazalo, da je potrebno kakšen rok premakniti, o tem odloča delavski svet. Za izvajanje celotnega programa zadolžen upravni odbor, ki naj delavski svet o izvajanju redno obvešča.
Obravnavano in sprejeto poročilo o investicijah v maloprodajni mreži. Sklenjeno, da se predlog odbora za izobraževanje o povišanju štipendij sprejme in se odobri iz sredstev skupne porabe potrebna dodatna sredstva. Poživi naj se akcija o samoprispevku za finansiranje komunalnih potreb kraja in se za isti namen priporoči vsem žirovskim podjetjem akcijo za delo na prosto soboto. Po obravnavi predloga sprejeta resolucija odbora za osebno odgovornost o ukrepih za zatiranje alkoholizma v našem podjetju.
Imenovana komisija za popis osnovnih sredstev podjetja ob zaključku leta 1972 in odobren pristop maloprodajne mreže Alpina kot ustanovitelja Ljubljanske banke — enote Skofja Loka. Določeno, da se o predlogu Mestnega gledališča Ljubljana za uprizoritev gledaliških predstav v Zireh, odloči na prihodnjem zasedanju.
17.10. Odbor za delovna razmerja
Obravnavan rezultat razpisa delovnega mesta admini-
stratorja za terensko delo v nabavni službi in sprejet Peter Jereb ml. Razpravi j ano o potrebah po novih delavcih in za delo v montaži sprejeti 4 mlajši delavci, medtem ko za delo v šivalnici ni bilo ustreznih prijav, čeprav delavke še rabimo. Potrjen samovoljen izstop z dela delavca Rada Beravsa. Sprejet sklep o premestitvi delavcev — prodajalcev iz prodajalne Beograd II v prodajalno Beograd I. Obravnavana organizacijska shema skladiščne službe materiala. Predložena shema potrjena in odločeno o zasedbi posameznih delovnih mest.
Razpravljano še o smernicah nadaljnje kadrovske politike, o potrebi po novih strokovnih kadrih. Le te bo potrebno poiskati, kajti s štipendiranjem ne bomo mogli vseh pravočasno pridobiti.
24.10. Svet OZD obrata Gorenja vas
Predlagani kandidati za izvršni odbor in delegati za občni zbor sindikalne podružnice podjetja.
26.10. Svet OZD težke šivalnice
Predlagani delegati za občni zbor sindikalne podružnice Alpina in kandidati za nov izvršni odbor te organizacije.
Dane razne pripombe in predlogi in to: V zimskem času naj se delavcem, ki delajo pod posebnimi pogoji dodeljuje mleko in ne ora; čimprej naj se uredi ventilacija; več pozornosti naj se posveti čistoči (brisače, umivalniki); izenači naj se nagrajevanje delavk na popravilu defektov. Sprejeto pojasnilo vodje oddelka na gornje pripombe.
27.10. Svet OZD lahke šivalnice
Predlagani	kandidati za izvršni odbor in delegati za
občni zbor	sindikalne podružnice.
v pokoj odhajajo
PAVEL GOVEKAR se Je rodil pred 52 leti kot sin samostojnega obrtnika v enajstčlanski družini. Za čevljarja
se Je Izučil pri očetu. Ker pa čas pred vojno ni bil naklonjen čevljarjem, se Je zaposlil pri delih na regulaciji hudournikov v 2ireh. Kot mladega fanta, še ne starega dvajset let, ga Je doletela zadnja svetovna vojna. Pustil Je vse in sredi leta 1943 odšel med partizane, kjer Je ostal vse do konca vojne. Po vojni pa je kot aktivist In prostovoljec pomagal pri vseh takratnih delih. 2e 1949 se Je zaposlil v takratni tovarni športnih čevljev in Jo je po nekaj mesecih zapustil. Leta 1955 se Je zaposlil v >Metki« ter nato v Alplni, kjer Je ostal vse do danes, ko odhaja v pokoj.
Na vprašanje, kaj bo sedaj počel, pravi: »Imam majhno kmetijo, ki Jo bom obdeloval, če bom zdrav.«
Tudi mi vam želimo obilo zdravja, zadovoljstva in sreče!
Emest DEMŠAR
Kadrovske novice
Mesec oktober je prinesel manj sprememb na kadrovskem področju kot v prejšnjih mesecih.
Novih delavcev smo sprejeli 13, z delom pa je prenehalo 6 delavcev.
V	obratu v Zireh so se zaposlili Franci More, Jože Dolenc in Vera Demšar.
V	obratu Gorenja vas je nastopila delo Marinka Oblak.
Na Colu so začele z delom sledeče delavke: Zdenka 2i-vic, Slavica Cernigoj, Magda Zgavec, Alojzija Krapež in Danica Ipavec.
V	prodajni mreži sta nastopili delo dve prodajalki. Janja Gnezda v prodajalni v Idriji in Marica Petrovič v Slavonskem Brodu I.
Kot smo že omenili je z de-lofn prenehalo 6 delavcev. V obratu v Zireh je Pavel Go-vekar prenehal z delom zaradi upokojitve. Janez Sedej in Milan Oblak pa sta odšla na služenje kadrovskega roka.
V	obratu Gorenja vas je delo prenehala po lastni odpovedi Marjeta Demšar, Rado Beravs pa je samovoljno izstopil iz dela. Momir Mi j a-
PIHALNI GODBI ALPINA
ob njeni 25-letnici iskrene čestitke in želje, da bi še naprej dosegala tako lepe uspehe.
Družbeno-politične organizacije
Organi upravljanja
Urednišld odbor »Delo, življenje«

tović iz prodajalne Beograd II je bil izključen iz delovne skupnosti.
Z vsemi naštetimi spremembami je bilo ob koncu meseca zaposlenih 1514 delavcev.	A. F.
Povišane štipendije
Na predlog skupine študentov in po ugotovitvah na seji je odbor za izobraževanje sklenil povišati štipendije na vseh šolah.
Življenjski stroški so se močno dvignili; več kot je bilo prvotno predvideno so porasli zahtevki dijaških in študentskih domov.
Sredstva za izobraževanje, ki gredo iz sklada skupne porabe, pa so določena vnaprej, zato je odbor za izobraževanje predlagal delavskemu svetu, da odobri dodatnih 38.000 din. Delavski svet je predlog odbora upošteval, tako da se bodo štipendije lahko precej povišale, s tem pa se bomo povzpeli na raven slovenskega družbenega dogovora o določevanju višine štipendij.
Višina bo sedaj naslednja: Na poklicnih šolah bo srednja štipendija 360 din, povišanje 46 %, na sredniih šolah 500, 50% povišanje in na visokih šolah 670, 54 % povišanje.
Poleg osnovnega cilja, povišanje zaradi podražitev, pa je odbor želel doseči še večje prizadevanje za uspeh in čim hitrejše napredovanje v šolah, zato so tudi razponi med uspehi in letniki večji. Čeprav lahko ugotavljamo, da smo dobro izbirali, je med štipendisti še vedno nekaj takih, ki šolskih obveznosti niso vzeli dovolj resno.
Prepričan sem, da bo povišanje štipendij olajšalo življenje dijakov in študentov, da se bodo potrudili še bolj kot doslej in si nabrali čimveč znanja za zahtevne naloee. ki jih čakajo. N.Podobnik
Srebrni jubilej pihalne godbe Alpina
Letos je poteklo 25 let od ustanovitve pihalne godbe. Ze od vsega začetka je njen pokrovitelj ALPINA. Trdimo lahko, da je pihalna godba edini amaterski dejavnik v 2ireh, ki dela petindvajset let nepretrgoma. V tem času je kakovostno zelo napredovala, pa tudi udejstvovanje je zelo pestro.
Največ zaslug za ustanovitev je imel tovariš Julij Gliha in takratni direktor tovariš Vinko Govekar. Pihalna godba je morala prebroditi številne težave, ki so včasih celo ogrožale njen obstoj. Največja težava pa je bila pogosta menjava kapelnikov, kar še danes ni dokončno rešeno. Res, imamo prizadevnega in uspešnega kapelnika iz Idrije, vendar pri tem nastopajo objektivno težave, zlasti še v zimskem času.
Godba šteje trenutno trideset članov. Izredno pomemb-
prirejamo tudi samostojne koncerte. Nastopali smo tudi že izven naših meja, na prireditvah zamejskih Slovencev. Poleg tega smo se odzvali humani akciji Rdečega križa in smo v mnogih krajih darovali celotni izkupiček koncertov za gradnjo bolnišnic.
Naj povem še nekaj o nosilcih 25-letncga dela. Kapel-niki, ki so vodili godbo so bili: Anton Jobst, Jože Kle-menčič, Riko Cernigoj, Franc Tušar in sedanji kapelnik
PIHALNA GODBA »ALPINA« ob svoji 25-letnici priredi v nedeljo, 19. novembra 1972 v kinodvoranl SLAVNOSTNI KONCERT. Pričetek ob 19. uri. Najtopleje vabljeni!



Pihalna godba ALPINE je sodelovala v mnogih povorkah
Drago Kanduč. Za organizacijsko plat pa so skrbeli: Julij Gliha, Franc Erjavec, Jože Kramperšek, Ivan Slabe in Viki Zakelj. Za materialno plat pa vseskozi skrbi Alpina. Daje nam potrebna materialna sredstva in samo njej se moramo zahvaliti za raz-
meroma dobro godbo.
In kaj naj rečem na koncu? Alpina ne predstavlja le najvažnejšega gospodarskega dejavnika, ampak ima razumevanje za kulturno in športno dejavnost, ki sta v Zireh, vsaj v tem pogledu, precej dobro razviti. Kultur-
no udejstvovanje pa je za človeka nujno, saj s tem plemeniti svojega duha.
Bolj podrobno vas bomo z našim razvojem, delom in rezultati seznanili v prihodnji številki tovarniškega glasila z objavo naše kronike.
Viki ZAKELJ
Iz sindikalne organizacije
Kajetan Novak — pri godbi že 25 let
no je, da smo pomladili svoje vrste. Največ zaslug za to imata Anton Trček in Viki Zakelj, ki mlade tudi poučujeta. Trud ni bil zaman, saj fantje vestno prihajajo na vaje in tudi z veseljem nastopajo. Steber godbe so še vedno starejši člani, od katerih Kajetan Novak in Tone Zakelj že 25 let nosita uniforme z znakom Alpine. Res so to prizadevni in vestni možje, saj jih od kulturnega poslanstva ne odvrne niti slabo vreme, niti utrujenost. Apeliramo na mlade, naj se zavedajo svoje vloge, ko bo prišel čas, da bodo morali prevzeti naše mesto. Žalostno bi bilo, če se ne bi znašli in porušilo bi se vse, kar smo v dolgih letih zgradili.
Vsako leto imamo približno petindvajset nastopov, saj sodelujemo na vseh krajevnih in občinskih proslavah ter svečanostih, poleg tega pa
V začetku prihodnjega leta poteče mandat članom izvrS-nega odbora naše sindikalne organizacije, zato je prav, da se že sedaj pripravimo na občni zbor. Naš kolektiv Je številčno zelo močan in nI mogoče, da bi se zbrali vsi. Zato pri volitvah gremo na delegatski sistem, tako da na vsakih deset članov kolektiva volimo enega delegata za občni zbor.
Sestankov članov kolektiva že dolgo nI bilo, zato bomo delegate za občni zbor in kandidate za nov izvršni odbor izbrali tako: Sveti OZD so na svojih sejah predlagali kandidate in delegate, katere dajemo sedaj v Javno obravnavo in sprejemamo spreminjeval-ne predloge do 30. novembra. Predloge bomo upoštevali, nato pa bomo sestavili listo delegatov za občni zbor In
Tudi Anton Zakelj slavi srebrni jubilej dela pri godbi
kandidatov za nov izvršni odbor. Predloge in pripombe pošljite na sindikalno organizacijo Alpina.
Predlogi svetov OZD Strokovne službe in pomožni obrati:
Delegati: Cokan Bogomir, Alojz Zakelj, Alojz Poljanšek, Matevž Pečelin, Anton Kaste-lic, Nejko Podobnik, Stanko Klemenčdč, Ksenija Ikič, Janez Celik, Alojz Gregorač, Marica Naglič, Andrej Mlakar, Silva Klemenčič, Staži Filipič, Verena Drmota, Angelca Filipič, Silva Bajt, Ivan Capuder, Ernest Demšar, Franc Marovt, Mara Gregorač, Milia Govekar.
Kandidati: Bogomir Cokan, Alojz, Zakelj, Matevž Pečelin, Nejko Podobnik, Rozi Naglič, Staži Filipič.
Obrat podplatne izdelave Delegati: Rupnik Janko, Eržen Franc, Sporiš Alojz, Cadež Franc, Tušek Janez, Dolinar Silvo, Selak Anton, Pišljar Zdravko, Jesenko Anton, Logar Janez, Filipič Martina, Gantar Stanko, Istcnič Ludvik, Poljanšek Jože, Bur-nik Alojz, Mlinar Janez, Grošelj Miran, Kopač Anton, Grošelj Janez, Kristan Ivanka, Mlakar Albin, Cadež Viktor, Kristan Slavko, Dolenc Pavel, Gantar Marija, Ovsenk Janez, Treven Ema, Kogov-šek Tinka, Pirnat Marija, Oblak Milka, Bogataj Slavka, Poljanšek Rudolf.
Kandidati: Rupnik Janko, Cadež Franc, Filipič Martina, Kopač Anton, Poljanšek Rudolf.
Šivalnica lahka Delegati: Oblak Franc, Kavčič Janez, Lahajnar Marica, Justin Ljudmila, Jesenko Franc, Dolenc Vida, Gladek Milka, Kune Vinko. Ravnikar Alojzija, Bačnar Marta, Ko-govšek Franc, Albreht Mari-
ja, Poljanšek Slavka 600, Pišljar Marjan, Uršič Rozi, Poljanšek Slavka 2287, Kepec Marjan, Capuder Francka,, Pivk Marta, Trček Francka 1663.
Kandidati: Oblak Franc, Kavčič Janez, Justin Ljudmila, Lahajnar Marica.
Šivalnica težka
Delegati: Kenda Slavko, Mazzini Slavko, Petrovčič Andrej, Mur Franc, Anzelm Nada, Burjek Anka, Mravlje Nada, Pivk Peter, Erznožnik Pavla, Zakelj Stana, Andre-uzzi Marija, Kogovšek Franc, Kolednik Tončka, Pivk Vasilija, Polanc Vika, Rampre Ana, Justin Jože, Oblak Silva, Jalšovec Tone, špik Romana, Kavčič Cilka, Erznožnik Julka, Kopač Marija, Gregorač Majda, Peternelj Janez, Grošelj Andrej, Pišler Terezija, Guzelj Milka.
Kandidati: Bekš Ivanka, Strlič Polde, Oblak Simon, Novak Valentin, Voljč Zofija.
Šivalnica Gorenja vas
Delegati: Oblak Pavla 2420, Miklavčič-Luznar Katarina, Cadež Marija 2688, Kisovec Milka, Pustavrh Gregor, Bogataj Vinko, Kavčič Frančiška, Justin Vida, Gantar Ivana, Oblak Milena, Cadež Marija 2428, Preveč Milka, Sta-nonik Pavla, Mazzini Miran, Justin Vinko, Frelih Marija, Krumpačnik Marija, Pečelin Marija, Ušeničnik Marta, Njavro Zofija.
Kandidati: Miklavčič Marko, Pivk Milka, Beras Jože, Prosen Hinko.
Šivalnica na Colu voli svoj sindikalni odbor, ker so teritorialno vezani na občinski sindikalni svet Ajdovščina, predsednik njihovega odbora pa je avtomatično član lO Sindikalne organizacije Alpina.	Sindikalni odbor
Ven z
Delavski svet tovarne obutve »ALPINA« 21ri je na svojem 5. rednem zasedanju dne 16. 10. 1972 na predlog odbora za osebno odgovornost sprejel naslednjo
RESOLUCIJO:
Vedno trši pogoji na domačem in tujem tržišču, kot tudi vse ostrejši ukrepi za stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva nas silijo k neprestanemu povečevanju storilnosti in izboljševanju kakovosti dela. To je edina pot, da obdržimo težko priborje-no mesto na tržišču in s tem dosedanji tempo razvoja podjetja, ki vsem članom delovne skupnosti omogoča solidne osebne dohodke in sredstva za skupno porabo.
V teh prizadevanjih nas ovira vrsta težav, Id izvirajo iz neurejenih tržnih razmer in iz drugih objektivnih vzrokov. Xekatere ovire pa si brez potrebe postavljamo sami. Med temi je zlasti opazen kvarni vpliv alkoholizma.
Kljub temu, da pravilnik o delovnih razmerjih prepoveduje delati delavcu, ki je pod vplivom alkohola, se vendarle dogaja, da takšni delavci pridejo na delo in ostanejo na delu, kjer ogrožajo svojo varnost In varnost sodelavcev, motijo sodelavce in povzročajo škart. Razen tega se dogaja, da posamezniki kljub prepovedi prinašajo alkoholne pijače na delo in pijejo med delovnim časom. V nekaterih oddelkih prihaja že v navado, da v tovarniških prostorih in celo med delom z alkoholom proslavljajo rojstne dneve, godove, poroke, rojstva, praznike, odhode v pokoj, zadnji dan dela pred dopustom ali praznikom, stave. in vse mogoče dogodke, ki so lahko povod, da zdaj ta zdaj oni »mora dati za pijačo.«
Delavci, ki delajo pod vplivom alkohola, in vsa mogoča proslavljanja majejo delovno disciplino, ki je prvi pogoj za visoko delovno storilnost in kvaliteto dela tako v proizvodnji kot tudi v režiji. Popivanje nekaterih pa ovira pri delu tudi tisto večino vestnih delavcev, ki se jim ta razvada upira. Posebej pa ta razvada kvarno vpliva na vzgojo mladih delavcev in delavk.
Gotovo je, da se popivanje v tovarni ne bi razraslo, če tega ne bi tako ali drugače podpiralo vodilno osebje, začenši od mojstrov. Njihova dolžnost je, da vsak primer kršitve delovne discipline pri-' Javijo, vendar pa to zelo redko store, ker se ne maralo zameriti, ali pa se zavedajo svoje sokrivde.
Delavski svet ocenjuje takšno stanje kot skrajno škodljivo za interese celotnega kolektiva in zato nalaga naslednic ukrepe:
1. Treba je dosledno spoštovati določbe pravilnika, da delavec, ki je pod vplivom alkohola, nima vstopa v tovarno, oziroma, da se mora odstraniti Iz tovarne.
V ta namen Je treba poostriti kontrolo že nrl vhodu v tovarno, prav tako pa so
ALKOHOLOM
dolžni kontrolo Izvajati mojstri in drugi odgovorni delavci, vsak na svojem delovnem področju. To enako velja tudi za tiste službe, katerih narava dela zahteva, da delavci med delovnim časom odhajajo izven tovarniških stavb.
Da ne bi bil kdo neupravičeno obdolžen, da je pod vplivom alkohola, naj se kadrovski službi priskrbi alko-skop. Delavec, ki je obdolžen, da je pod vplivom alkohola, ima pravico zahtevati alkotest in ga je odgovorna služba dolžna testirati s pogojem, da delavec povrne stroške porabljenega indikatorja, če se izkaže, da Je bila obdol-žitev upravičena.
2.	Treba je dosledno spoštovati prepoved prinašanja v tovarno alkoholnih pijač in uživanje takšnih pijač v podjetju. Pri tem ne sme biti nobenih izjem. Prazniki, jubileji in vsi drugi osebni In družabni dogodki se lahko proslavljajo z alkoholom le izven tovarne, delovni čas in tovarniški prostori pa naj bodo namenjeni delu. _
Edina izjema so alkoholne pijače, ki jih nabavi pooblaščena služba podjetja in se v omejenem obsegu, ki ga določi direktor, lahko postrežejo ob sprejemu gostov podjetja.
3.	Prav tako Je potrebno dosledno Izvajati določbe
pravilnika, ki zahtevajo od odgovornih delavcev, da prijavijo vsako kršitev delovne discipline. Mojster ali drug organizator dela, ki opazi ali bi moral opaziti pijanega delavca ali pitje na delu, aH pa zve za to pa tega takoj ne prijavi, bo sam poklican na odgovornost. Ce pa bi tudi sam sodeloval pri pitju v podjetju, očitno ni dorasel svoji dolžnosti in ga Je treba zamenjati. Prijavljanje prekrškov ni pravica odgovornih delavcev, ampak njihova dolžnost. Zato niso pooblaščeni komur koli gledati skozi prste.
4.	Po statutu podjetja ima vsak član delovne skupnosti pravico, opozoriti kateri koli samoupravni organ ali katero koli odgovorno osebo v podjetju na napake pri delu, in torej tudi na pojave v zvezi s pijanstvom v podjetju ter na prikrivanje takšnih prekrškov.
Delavca, ki opozori na negativne pojave, so odgovorni delavci In samounravnl orea-ni dolžni zavarovati pred kakršno koli obliko maščevanja. Vsak poskus maščevanja bo v skladu s pravilnikom obravnavan kot ena najtežjih kršitev delovnih dolžnosti.
5.	Odboru za osebno odgovornost se nalaga, naj zaostri ukrepe proti delavcem, ki prihajajo pijani na delo, ki prinašajo alkoholne pijače

izbirajte med nekaj uricami dobre volje in posledicami
v tovarno In ki med delovnim časom in v tovarni uživajo aikoliol, zlasti pa naj ostro ukrepa proti mojstrom in drugim odgovornim delavcem, ki takili pojavov takoj ne prijavijo ali pa celo pri njih sodelujejo.
6. Odbor za delovna razmerja naj pri postavljanju mojstrov in drugih odgovornih delavcev, upošteva njihovo nagnjenost do alkohola in alkoholikov ter njihovo doslednost pri preprečevanju in preganjanju alkoholizma v
podjetju. Delavca, ki ne opraviči zaupanja na odgovornem delovnem mestu, pa naj razmesti na manj odgovorno delo.
7. Odbor za delovno varstvo naj se posveti tudi preventivnim ukrepom za zmanjšanje alkoholizma, zlasti pa naj poskrbi za zdravljenje kroničnih alkoholikov In za delo z zdravljenimi alkoho-Ukl.
Vse določbe resolucije veljajo tudi za obrate izven tovarne in prodajalne.
Kruha preveč
štejem (ial) v tisto generacijo, za katero je Se veljalo pravilo: »Ce pade kruhek ti na tla — poberi in poljubi ga.*
Bivša Jugoslavija je bila znana kot izvoznik pšenice. Pa ne zato, ker bi je takrat več pridelovali, ampak zato, ker je bil pšenični kruh predrag, da bi si ga lahko privoščile delavske in kmečke drulinc. Ko sem takrat trgal hlače v iirovski osnovni šoli, bi bilo prstov ene roke preveč, da bi preštel sošolce, ki so nosili za malico (od doma seveda, saj o šolskih kuhinjah še sanjali nismo) pšenični kruh. Pa ne belega! Tisto »Ce
pade...« je veljalo največkrat za rien, soriični in koruzni kruh, ki se je le prerad odkrhnil in je drobec, če nisi bil previden, res padel na tla. V marsikateri hiši v tireh so drlali kruh pod ključem, da ga ne bi otroci prehitro pojedli.
Med vojno in še nekaj let po vojni še takega kruha ni bilo, kolikor bi ga človek rad.
Danes pa pšeničnega kruha ni le dovolj, ampak preveč. Najdete ga zavrienega vsepovsod: na cesti, po dvoriščih, na smetiščih. Kot da je to brezvreden odpadek.
Samo oglejte si, kako se nekateri norčujejo iz kruha v tovarniški jedilnici. Oni dan
— za malico je bila goveja juha z belim kruhom — so lelali kosi belega kruha po tovarniškem dvorišču. Da, nekateri mladi »junaki* so prišli celo na originalno idejo: nataknili so kose kruha na tovarniško ograjo.
Ob tem se nehote spomnim podatka Organizacije zdruie-nih narodov: POLOVICA ČLOVEŠTVA STRADA. Na televiziji in v časopisih ravnodušno gledamo slike sestradanih otrok, ki umirajo od lakote v Aziji, Afriki, Juini Ameriki. Pa tudi v Jugoslaviji in celo v Sloveniji so še kraji, kjer ni motnosti za zaposlitev in si marsikdo ne more privoščiti kruha niti za potrebo.
Mi pa se s kruhom obnašamo, kot bi bili najbogatejša deiela na svetu, zraven pa zabavljamo, češ, kako se bolje iivi v Nemčiji, na Švedskem in ne vem še kje.
Ze res, da se tam lahko bolj gara in več zasluti, in da si človek late privošči to ali ono potrošno dobrino. Pozabljamo pa, da nikjer drugod ne razmetavajo dobrin tako brez smisla, kot to počnemo pri nas. Še najmanj pa drugod razmetavajo s kruhom.
Pri takem odnosu do kruha ni čudno, če v Jugoslaviji ne moremo pridelati dovolj pšenice in moramo zanjo dajati še devize, ki bi tako prav prišle za uvoz surovin, da bi naša industrija lahko delala s polno paro, ali pa za uvoz blaga široke potrošnje, ki ga sami ne proizvajamo.
Mogoče bi bilo za sedanji čas pretirano zahtevati, da pobereš in poljubiš kruh, če ti PADE na tla. Menim pa.
da je tudi danes nemoralno in nedopustno METATI ga na tla.
Končno pa ne bi bilo ua-.pačno, če bi v tovarniški menzi rezali tanjše kose kruha, pa naj ga vsakdo vzame toliko, kolikor ga misli pojesti.
S. P.
ZAHVALA Vsem sodelavkam In sodelavcem, sorodnikom in znancem, ki so ob smrti našega dragega očeta IVANA KOPAČA darovali vence in cvetje, se v tako velikem številu poslovili od njega in ga spremili na njegovi zadnji poti iskrena zahvala.
Se posebna zahvala pevcem in gasilcem za lep poslovilni govor in čast, ki so mu jo Izkazali.
BALANTACEVI
Q


Л / -^
[J O U \
Q -ć) Q|
v.y
C/
П
o O ^
Q	v
Г\ " ^ Л n
v
Г


n
u
O /
.DELO, ŽIVLJENJE« je glasilo tovarne obutve ALPINA 2IRI.
Ureja ga uredniški odbor; MARIJA KASTELIC, VLADIMIR PIVK, ALFONZ ZAJEC,
ANTON 2AKEU, ERNEST DEMŠAR, MILAN MOČNIK,
STANE KOSMAČ, STOJAN PERTOVT, odgovorni urednik MAJDA JESENKO, glavni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1500 izvodov.
Tisk Gorenjski tisk Kranj
Po plače v banko
s 1. januarjem letošnjega leta je bila Gorenjska kreditna banka Kranj z vsemi svojimi poslovnimi enotami priključena k Ljubljanski banki Ljubljana. Tedaj je Ljubljanska banka sprejela sklep, da bo prenesla poslovanje svojih komitentov tistim priključenim enotam, katerim teritorialno pripadajo. Ta sklep je vplival tudi na prenos naše maloprodajne mreže na Ljubljansko banko, enoto Skofja Loka. Odslej se bo vse poslovanje maloprodajne mreže odvijalo preko te enote, katera nam bo v mejah možnosti odobravala tudi kredite.
Zelja Ljubljanske banke — enote Skofja Loka je, da se tudi mi priključimo k ostalim podjetjem naše občine ter pristopimo h kolektivnemu varčevanju, člani našega kolektiva naj bi ob vsakokratnem dvigu osebnih dohodkov le del teh dohodkov prejeli v podjetju, ostalo pa bi naložili na hranilne knjižice in nato dvigali denar po potrebi. Naložena sredstva pa bi služila za osnovo izračuna kratkoročnega kredita. Banka nam bi v primeru, da ne bi imeli zadostnih lastnih sredstev za dvig osebnih do-
hodkov pomagala z odobrit vijo premostitvenega kratko ročnega kredita v yišini pov prečnega stanja vezanih sred stov zadnjih treh mesecev. O pristopitvi k temu in o višin mesečnih pologov bo mora predhodno sklepati Delavski svet podjetja. Namen tega varčevanja je med ostalim tudi ta, da si zagotovimo red no izplačevanje osebnih dohodkov. S tem bi poživili in povečali promet naše »žirov-ske« banke.
Na področju Ljubljanske banke enote Skofja Loka varčuje že 25 kolektivov, oziro-
ma preko 6.000 varčevalcev s skupno Vlogo din 12 milijonov. Praksa je pokazala, da so dvomi glede upravičenosti tega neutemeljeni. Nepričakovano vsa podjetja stalno povečujejo svoj delež vloženih sredstev pri banki tako, da ta nekaterim že lahko kreditira celokupen dvig osebnih dohodkov. Na to moramo misliti ob priliki odločanja ali pristopimo k takemu varčevanju ali ne. Verjetno pa bomo vsi glasovali za ta pristop ter na ta način pomagali sebi in podjetju.
Ana STRLIC
Odslej le organizirana gradnja
Svet krajevne skupnosti 21-ri je 2. nov. razpravljal o urbanizmu in o prodaji gradbenih zemljišč. Seji so poleg članov sveta prisostvovali predsednik občinske skupščine tov. Polajnar, tov. Ing. Kovič iz projektivnega ateljeja LJubljana, načelnik oddelka za urbanizem tov. Mlakarjeva, predsednik sveta za urbanizem tov. Bernard, odborniki občinske skupščine in predstavniki družbenopoli-
tičnih organizacij.
Svet Je sprejel sklepe, naj se v bodoče v 21reh dovoli le organizirana gradnja. V skladu z novimi predpisi naj se odkupi kompleks zemljišča za I. etapo organizirane stanovanjske gradnje, po možnosti sporazumno z lastniki, sicer pa z razlastitvijo. Gradnja na tem zemljišču, kjer bodo urejene vse komunalne naprave, bo imela prednost. Za gradnjo na drugih zemlji-
Sčih pa ne bodo izdajali soglasij za komunalne priključke, brez katerih ni mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja. Gradnja kanalizacije in razširitev kapacitete vodovoda bosta usmerjeni najprej na področje I. etape organizirane stanovanjske gradnje. Gradnja ustreznih komunalnih naprav na celotnem območju zazidalnega načrta hkrati bi bila finančno neizvedljiva.
Krajevna skupnost bo že letos naročila izdelavo izvedbenih načrtov za komunalne naprave za predel I. etape organizirane gradnje. Urbanistični načrt iz leta 1969 vsebuje le osnovno razporeditev mreže komunalnih naprav. Za sodobno obdelavo posameznega področja pa je potreben še izvedbeni načrt, ki bo določil profile in dimenzije posameznih vodov in naprav.
Svet krajevne skupnosti bo še določil točen kompleks zemljišč za I. etapo organizirane stanovanjske gradnje In kakšen naj bo standard komunalne opremljenosti. Pri tem bo upošteval število zainteresiranih graditeljev. Pod standardom komunalnih naprav pa je mišljena Izgradnja asfaltirane ceste In priključkov na vodovod, na glavni kanalizacijski vod in podobno.
Pri reševanju omenjenih vprašanj s področja urbanega urejanja Zirov bo svet KS sodeloval s strokovnimi sveti občinske skupščine.
Svet krajevne skupnosti je še določil zazidalno področje za vikend hišice in sicer samo na Goropekah. Na drugih področjih te vrste gradnja ne bo več dovoljena.
Predsednik sveta KS 21rl
Franci PERTOVT, dipl. oec.
J02E PODOBNIK
UMRLI
v gorah sem zadnjič utrgal šop brSljana, da z njim nestrpen sem pohitel k tebi, tja k brezam, kjer sem klical v temi tebe. Tebe, ki si mirno spala.
Ne vem o čem si tisti hip sanjala, ko klečal sem in jokal za teboj,
a vse bi dal, če si se v noč smehljala, globoko spodaj, vendar nad menoj.
Porezen v jeseni
Najin pohod se je pričel v Cerknem. Bilo je še zgodaj zjutraj, ko sva s prijateljem že pustila ta prijazni kraj za seboj. Jutro ni obetalo nič dobrega. Iz grap so se vlekle cunjaste megle, po sivem nebu pa so se podili deževni oblaki. Prijatelj je stavil, da naju bo najpozneje v eni uri pošteno namočilo. Ce je pri tem mislil na dež ali na žganje, ki ga je nosil v nahrbtniku, tega seveda ne vem.
Pot naju je vodila po ozki in vijugasti dolini navzgor proti Trebenčam. Z vsakim korakom, ki sva ga napravila, se je nama pred očmi prikazal čedalje lepši prizor. Povsod okoli naju so se dvigovali strmi in razdrapani hribi, katere so sekale skalo-vite grape. Po njih se podijo igrivi kristalnočisti studenci, ki se v neštetih slapovih mečejo čez z mahom obraščene skale. Svet je tukaj obraščen z mešanimi gozdovi, med katerimi so posejane večje go-Ijave in jase. Po teh strmih senožetih so razmetani seniki in redke kmetije, ki ždijo v bregovih, kakor orlova gnezda v pečini. Res, prelepa pokrajina, posebno v takem času, ko jesen pozlati gozdove in orumenijo trave.
Naglo sva jo rezala navzgor in kljub hladnemu jutru nama je postalo pošteno vroče. V Poče, vas, ki leži tik pod Poreznom, pa sva jo pri-mahala po prijateljevi napovedi pošteno premočena, vendar ne od dežja ali žganja ampak od napora. Zavila sva v vaško krčmo, ki je obenem tudi planinsko zavetišče. V prijazni kmečki sobi s kruš-
no pečjo v kotu je sedelo nekaj domačinov, s katerimi sva se kmalu zapletla v pogovor. Gospodinja nama je natočila tistega iz kota in tako je minila ura še predno sva se dobro zavedela. Treba se je bilo posloviti. Prijazni vaščani so nama dajala nasvete, po katerih stezah naj kreneva, da bova čimprej na vrhu. Potem sva jo ubrala navkreber. Toda, glej ga šmenta! Nisva še dobro pustila vas za seboj, že se je prijatelj potipal po buči in ugotovil, da je v gostilni pozabil klobuk. Stekel je v vas, in obljubil, da bo za pet minut že nazaj. Preteklo je petkrat po pet minut, Franca pa od nikjer. Ko se je končno le prikazal, sem ga takoj obdolžil, da je klobuk pustil v gostilni namerno, samo zato, da se je lahko vrnil ponj in pri tem popil še merico tistega iz kota. Kako sem ga s tem užalil. Na ves glas mi je dopovedoval, da ga ob povratku v krčmo še pokusil ni, da je klobuk res pozabil. Seveda, pes zacvili, če mu stopiš na rep.
Steza se je vedno bolj vzpenjala. Postala je tako strma, da bi se človek pri hoji skoraj vgriznil v koleno. Veter je razgnal oblake in posijalo je celo sonce. Gozdovi so zažareli v neštetih odtenkih od rumene pa do rdeče barve. Po grapah so se še vlačile megle, vrhovi pa so se ostro odražali na ozadju temnomodrega neba. Pogled na Kojco in sosednje vrhove je bil res čudovit.
Bolj, ko sva se bližala vrhu, bolj je Franc zaostajal.
Po tem sem sodil, da se tisto o namerno pozabljenem klobuku le nisem zmotil. Malo pod vrhom naju je zopet zagrnila gosta megla. Veter se je zaganjal čez greben in naju prebadal do kosti. Vsa prezebla in utrujena sva končno le dosegla vrh Porez-na. Hipoma je mrzli veter potegnil še z večjo močjo in še enkrat razgnal goste megle. Odprl se je lep razgled na triglavsko pogorje. Greben s Črno prstjo, Rodico in Voglom se je zdel tako blizu, da bi ga lahko prijel z roko. To pa je trajalo le nekaj minut in že je zopet vse utonilo v megli. Prijatelj je menil, da je tako gosta, da bi lahko vanjo zabil žebelj in nanj obesil nahrbtnik.
Medtem, ko sem čakal, da bi veter zopet razpodil megleno morje, se je Franc odločil, da bo skuhal čaj. Ni minilo niti pet minut in že je med dvema skalama veselo plapolal ogenj. Pristavil je obtolčen pisker iz predpotop-nih časov in voda je kmalu zavrela. Iz nahrbtnika je privlekel več papirnatih vrečk, katerih vsebina mi je bila neznana, steklenico in polomljeno žlico. Medtem ko je mešal po piskru, se mi je ves čas hvalil, kako dober planinski čaj zna skuhati. Kar sline so se mi pocedile, ko sem ga opazoval pri delu in že težko sem čakal, kdaj bo njegov umotvor kuhan. Končno mi je le ponudil pisker, češ, naj poskusim. Nisem se dal prositi in tako sem hitro napravil nekaj »kravjih« po-žirkov, kot se je izrazil Franc. Pričel sem se daviti, kašljati, zvijati in še danes sem vesel, da me ni pobralo. Nisem mogel ugotoviti, ali sem pil planinski čaj z žganjem ali žga-
nje s planinskim čajem, ali pa celo žganje brez planinskega čaja. Po učinku sodeč je bilo to zadnje.
Sestop je bil lažji od vzpona. Hitela sva, kar so naju nesle noge. Pri senikih na položni jasi naju je zopet obsi-
raje glodal svoj kos kruha, čeprav mu je že najmanj trikrat zvonilo poldne, bil je trd, da bi z njim lahko na petnajst korakov ubil jelena, če bi ga zadel.
Tako okrepčana sva nadaljevala svoj pohod. Po strmi
m

jalo sonce. Vrgla sva nahrbtnika v porumenelo travo in se poleg njih zleknila še sama. Od tu se nama je nudil krasen pogled na cerkljansko hribovje. Prelep je ta svet strmih hribov, razdrapanih grap in temnih gozdov. Pokrajina se je rdečila od jesenskih barv.
Razvezala sva nahbrtnika in na dan so prišle klobase. Po naporni hoji se je nama malica kar prilegla. Franc mi je ponudil svoj planinski pre-pečenec, katerega pa sem vljudno odklonil. Njegovim planinskim dobrotam namreč nič kaj preveč ne zaupam. Enkrat me je nakrmil z nekakšnimi vitamini, po katerih me je še tri dni zvijalo po trebuhu. Nekoč se mu bo še posrečilo, da me bo spravil s tega sveta. Zato sem
grapi sva se spuščala vedno nižje v dolino. Skozi grapo se je podil bister potoček in z lepimi slapovi premagoval ovire pred seboj. Enega izmed slapov sva si ogledala od blizu. Voda je v penečih curkih brizgala čez skalo in se v tolmunu pod njo umirila. Francu se je zdel prizor tako imeniten, da je zlezel na kamen, ki je štrlel tik nad slapom iz zemlje. Le svoji spretnosti se ima zahvaliti, da ni padel v tolmun, kajti kamen pod njim se je razklal na dvoje. Seveda, pametnejši popusti.
Bližala se je noč, ko sva že precej utrujena prikrevljala nazaj v Cerkno, kjer se je najin pohod končal.
Matevž PECELIN
zunaj tovarne • zunaj tovarne • zunaj tovarne • zunaj tov
Lepo je v obnovljeni šoli
Prizor s tekme Etiketa — Ježica
Šport
Sedaj, ko so republiška tekmovanja v košarki končana, lahko pogledamo končne lestvice in uvrstitve, ki so jih dosegle žirovske ekipe:
II. Slov. košarkarska liga —
zahod
1.	Sežana	28
2.	Salonit Anhovo	24
3.	Grosist Gorica	24
4.	Kranj	24
5.	Tolmin	20
6.	Koper	20
7.	Tik Kobarid	18
8.	Cerknica	12
9.	Kladivar	8 10. Logatec	5
Mladinska liga Ljubljanske tekmovalne skupnosti:
L Kladivar 12 11 1 527:306 22
2.	Črnuče 12 6 6 534:551 12,
3.	Moste 12 4 8 386:459 5
4.	Ljubljana 12 3 9 315:446 O
Ženska liga Ljubljanske tekmovalne skupnosti:
1.	Litija 14 13 1 687:418 25
2.	Etiketa 14 11 3 689:398 22
3.	Olimpija 14 8 6 633:557 16
4.	Vrhnika 14 8 6 678:608 16
5.	Kočevje 14 8 6 643:659 16
6.	Ježica	6
7.	Stadion	2
8.	Zarja	2
Slavnostne seje sveta krajevne skupnosti Ziri, 22. oktobra letos, so se udeležili tudi preživeli člani prvega narodnoosvobodilnega odbora, ustanovljenega ob osvoboditvi ii-rov pred 29 leti, prvoborci, sekretar za gospodarstvo in republiški poslanec Marjan Dolenc, predsednik zbora občin Slovenije Zdravko Krvi-na, predsednik skupščine občine Skofja Loka Tone Polajnar, odborniki skupščine občine s področja 2irov ter predstavniki oSčinskih in krajevnih družbeno-politič-nih organizacij.
Po nagovoru predsednika sveta krajevne skupnosti tov. Francija Pertovta, je o pomenu osvoboditve Žirov go-
Poleg tega so se mladinke Etikete udeležile republiškega prvenstva, na katerem so sodelovale ekipe: Maries Maribor. 2KK Maribor, Olimpija, Ježica, Ilirija, Jesenice, Postojna in Etiketa.
Zirovke so zasedle 5. mesto, potem ko so najprej izgubile z Marlesom z 62:48, ter nato premagale Postojno z 79:19 in Ilirijo z 51:50.
Lahko trdimo, da je bila letošnja športna sezona za žirovske tekmovalce zelo uspešna, pa če upoštevamo uspehe tekmovalcev osnovne šole Ziri, judoiste, ali košarkarje Kladivar ja in Etikete.
Miha Govekar
Poročili 80 se:
Jože Malovašič, Vili Albreht, Silva Pivk, Stanislava Petrovčič in Marija Mlinar (2640).
Vsem iskrene čestitke!
Umrl je naš upokojenec IVAN KOPAČ Iz Dobrače-ve. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
voril tov. Marjan Dolenc, ki je podal tudi oris takratnih razmer. Tov. Zdravko Krvina in tov. Polajnar pa sta spregovorila o vlogi krajevne skupnosti danes.
Na tej seji so sklonili, da bomo še posebno svečano proslavili naslednjo, t. j. 30. obletnico osvoboditve Zirov in ustanovitve prvega narodnoosvobodilnega odbora na Gorenjskem. Sprejeli so predlog tov. Zdravka Krvine, naj bi to obletnico vključili v praznovanje 1000-letnice Škofje Loke.
Udeleženci svečane seje so soglasno obsodili gonjo proti koroškim Slovencem in se pridružili protestu vse slovenske javnosti.	F. P.
Kolenc Irena, učenka 7. c. r.
OS PADLIH PRVOBORCEV
žlri:
Prišla je jesen, jabolka in drago sadje je dozorelo, rjavkasto rumeni listi nam šumijo pod nogami. Ptice selivke so odletele na jug. Jesen nam je prinesla veselje, nova spoznanja iz narave, odprla pa nam je tudi šolska vrata. Ta so se tudi med počitnicami odpirala in zapirala, saj so delavci imeli veliko dela, kajti preurejali so našo sivkasto stavbo — šolo. Naj vam opišem, kaj vse se je med počitnicami dogajalo na njej:
V vse razrede so napeljali vodo, za kar se, po mojem mnenju, moramo najbolj »zahvaliti« zlatenici, ki že nekaj časa razsaja po Zireh. Pola-kirali so parket, da se sveti, kot da bi ga namazali z WIX-om. V razrede so obesili tudi nove table. Najvažnejša pa je napeljava centralne kurjave. Delavci so podrli stare zelene peči, ki so bile že razpokane in se je kadilo iz vseh drugih lukenj, samo iz dimnikov ne. Zdaj pa je kar veselje gledati nove radiatorje, ki dajejo prijetno toploto in lep videz učilnicam. Pobelili so stene, na strope pa montirali nove luči, ki v meglenih, deževnih in temnih dneh svetijo na naše prazne glave, ki si želijo novega znanja.
Včasih nas med poukom zmoti glas zvočnika. Tov. ravnatelj prebere okrožnico kar v zbornici in učencem prihrani hojo od učilnice do učilnice. Med glavnimi odmori pa po zvočnikih poslušamo glasbo po želji. Marjana Kralja nadomešča tovariš Marjan Kočevar. Res je, da mu jezik ne teče tako kot Kralju, popevke pa so ravno tako lepe, ali pa še lepše.
Da ne pozabim omeniti obnovljenih sanitarij, ki imajo tudi velik pomen pri vzdrževanju čistoče in zdravega življenja na šoli. Za obnovitev šole se moramo najbolj zahvaliti našim staršem, ki so prispevali mnogo denarja, tovarišu ravnatelju, delavcem in učiteljem.
Kristan Srečko, učenec 4. a.
OS PADLIH PRVOBOR.
CEV 2IRI:
Ko smo letos sredi junija končali pouk, kajti začele so se počitnice, so bile učilnice podobne popackanemu zvezku. Stene so bile umazane od naših copat, ogrizkov in gobe, s katero smo med odmori igrali nogomet. Tudi parket je bil umazan in spraskan. Tabla je bila polna luknjic od šestila, po nekaterih učilnicah pa so bili polomljeni stoli in mize ter pokvarjene zavese.
Pozimi je moral hišnik nositi drva po stopnicah v drago nadstropje. Stranišča so bila p onesnažena, školjke in vodovodne cevi so puščale. Zaradi nečistoče se je med učenci širila zlatenica. C as je bil, da obnove šolo. To se je tudi zgodilo.
Vse počitnice so bili v šoli zidarji in dragi delavci. Podirali so in zidali. Hiteli so, da so končali do septembra, ko se je začel pouk. Ko smo prvikrat stopili v razred, so naše oči begale sem ter tja. Zdelo se nam je, ko da ni naša šola. V razredu je bilo vse dragače. Stene so bile sveže prepleskane, s stropa so visele nove luči, v razredu je nov radiator, ki bo pozimi oddajal toploto, pa ogledalo, umivalnik. Nova je tudi tabla in nekaj učil. Parket so
Novo nagradno vprašanje:
polakiraili. Namesto okrožnic so v razredih in hodnikih zvočniki. V straniščih so nove školjke, umivalniki, papirnate brisače.
Notranjost šole je zelo lepo urejena, pa tudi zunanjost daje izgled šoli. Tu je spomenik padlim partizanom, park in igrišča, če bomo pazili na vse prostore in se pridno učili, bo čez nekaj let s pomočjo samoprispevka zgrajena telovadnica in nekaj kabinetov. Ce se bomo potra-dili in pomagali pri urejanju zunanjosti šole, se bo naša šola kmalu znašla na seznamu mestno urejenih šol. To je za nas velik napredek.
Torej sklep je. »Pridno se bomo učili in pazili na ugled šole!« Za vse to naj izrečemo dve besedi; »HVALA OBČANI!«
Кеј je djau?
Na zadnje vprašanje, taj je rekel mož pred WC-jem z nalepko »Ne dela!«, smo prejeli precej odgovorov.
Nagradili smo naslednje tri:
1.	Pou piače dam za kalile! (J. P.)
2.	Tud jest sn tak držala! (Z.S.)
3.	...vzdrževain abrat tudi ne! (M.K.)
So pa tudi ostali odgovori dulioviti:
—	Bama kar u iilače srai (M. O.)
—	Spet and ka na diia (T. G.)
—	Zamaž pa dal pačepn (M.O.)
—	Se ga drglej dast serjenje (T. G.)
—	Pmas pa ris sam paderama (T. G.)
—	Ki je ta prov sosed? (M. O.)
—	Frišne gate! (J. D.)
Iz prodajalne ALPINA Kranj pa nam sporočajo: »Nimate protekcije!« tudi naš WC je uporaben samo dvakrat letno po dva dni.
Svoj odgovor pa je dal tudi vzdrževalni obrat in to zelo učinkovit; stranišča so bila v nekaj dneh po objavi vprašanja popravljena.

Gornji začudeno gleda v s pajčevino opreden zaboj in nekaj mrmra. Kaj pa?
Trije najbolj duhoviti odgovori bodo spet nagrajeni. Ne pozabite — največ pet besed. Odgovore pošljite do 1. decembra.
Slavnostna seja ob krajevnem prazniku