»Zasavski tednik- 'n glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik. Zagorje ln Litija - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar -Naslov: Uredništvo in uprava »Zasavskega tednika«, Trbovlje, Trg revolucije 28 -Telefon 60-191 - HaCun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-1« - List Izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din, polletna 240 din. Četrtletna 120 din. mesečna 40 din - Cena Izvoda v kolportaži 10 dtr> — Tiska: Tiskarna Časopisnega podjetja »DELO« v Ljubljani * Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov in fotografij oe vračamo
8tev. 36
TRBOVLJE, 31. avgusta 19(60
Cen* in din l,etn Klil
ZA NADALJNJE RAZVIJANJE DELAVSKIH UNIVERZ JE POTRISNA TUDI ZADOSTNA MATERIALNA BAZA
Pred novo sezono izobraževanja
J.pet ša£o.
Še pet dni in spe+ se bodo na stežaj odprla šolska vrata, skozi katera st bo zlilo tisoče in tisoče šolarjev, pa tudi neka' stotin starejših tovarišev, ki oodo skupno z mladimi sedli moHa v- dolgih letih x in mesecih rt šolske klopi.
V	letošnjer letu stopanj« -ji** šolsko leto z mnogimi željami in hotenji. Pr u • ...ti je resolucija zvezne Ljudske skupščine o strokovnem izobraževanju. Čeprav vemo, da bo to dolgotrajen in zahteven proces, se bomo že na začetku .avzeli, da dosežemo čimprej določeno preusmeritev v strokovnem izobraževanju, in sicer sistem, ki bo sposoben zadostiti potrebam vse bolj dinamičnega razvoja države. Razumljivo je pa, da izvajanje resolucije ni samo stvar šolskih in prosvetnih organov. Za to široko akcijo bo treba zajeti tudi člane Zveze komunistov, Socialistične zveze, sindikatov in drugih organizacij, ki naj bj tudi razpravljali o strokovnem izobraževanju kadrov v komuni ter ocenjevali določene probleme skozi prizr stališč resolucije.
V	letošnjem šolskem letu nadaljujemo z reformiranjem osnovne šole. Pred šolske odbore postavljamo nove in nove odgovorne naloge. Reševanje izključno materialnih problemov šol ne sme biti bistveno vprašanje r.a vsaki seji odborov in ovira za drugo prav tako pomembno vlogo. Šolski odbori posebno pa šolske skupnosti, kot organi družbenega upravljanja morajo zavzeti aktivno mesto v šoli.
pbdobje po VII. kongresu tel je izredno bogato tudi po pehih na izobraževalnem podu med odraslimi. Sam kongres ZKJ j« tudi razčistil Pojme na področju izobraževanja odraslih in je v splošnem mkonu o šolstvu dana pravna Osnova za Izobraževanje slednih. Tako so v zakonu našle Šesto tudi naše delavske univerze. Delavske univerze so se v preteklem obdobju trdneje Oblikovale in razvile v pozeb" % institucije za izobraževanje teraisllb. Postale so poklicne Ustanove s poklicnimi delavci. Te ustanove So šele na začetku Svojega razvoja, vendar so kljub temu doseže,ni rezultati več fcot zadovoljivi za vse obstoječe oziroma ljudske univerze, v Sloveniji pa še poee-tfcj zadovoljive za naše zasav-*ke in posavske kraje.
Analize izobraževanja v pretekli sezoni to najbolj zgovoT bo potrjujejo. Še posebej to dokazujejo programi izobraževanja za novo sezono, ki so jih Savske delavske univerze že 'zdelale in ki po svoji obsežno-*ti zgovorno potrjujejo ne sa Oto upravičenost ustanovitve teh Institucij, temveč tudi ve-®ko zanimanje, k! vlada med državljani za posamezne oblike 'zobraževanja, ki so jih delavce univerze začrtale za novo tezono.
PROSTOVOLJCI ZA ALZIR Zunanji ministri arabskih dežel prejšnji teden razpravljali za ?&Pniml vrati o alžirskem problemu. Podpredsednik alžirske vlade JJeikasem predlaga prekinitev di-Momatskih stikov s Francijo. Ko •o govorili o alžirskem vprašanju, "> razpravljali tudi o sodelovanju Arabskih držav in celo o pošiljanju Prostovoljcev v Alžlr.
PRIPOROČAJO KENNEDVJA Izvršni odbor ameriške sindikalne zveze AFL - CIO je sporočil, da se strinja s kandidaturo Johna Jtennedvja in Lindona Johnsona, kandidatov demokratske stranke *a predsednika in podpredsednika Ž&A. Hkrati je izvršni odbor pri-PoroC.il članom zveze, ki jih Je n JHijonov, da glasujejo za kandidata demokratske stranke.
KUBA PRIPRAVLJENA NA
enakopravna pogajanja z ZDA
, Kubanski zunanji minister Roa le na konferenci zunanjih mlnl-5*tov organizacije ameriških držav J San Josčju zavračal obdolžttve S&A in dejal, da je Kuba priprav-"ena na enakopravna pogajanja z JDa, seveda če ta pogajanja ne Oodo pod gospodarskim in politič-»im pritiskom. Sedaj je najpomembneje to, je dejal Roa, da Preprečimo, da bi Kubo zapletli v hladno vojno med VVashingtO-0om in Moskvo.
JUŽNOAFRIŠKA UNIJA
ukinila izredno stanje Pne 26. avgusta Je pravosodni Minister Južnoafriške unije Eraz-OlUs izjavil, da Je južnoafriška *\»da sklenila z 31. avgustom ukl-Piti izredno stanje v deželi, _Ki so ^ uvedli po neredih v letošnjem Jarcu. Erazmus je dejal, da so sc [Prtnere v državi izboljšale v to-Pko, da ni več potrebno imeti iz-rednega stanja, da bt ohranili red.
P°D ZASTAVO OZN V KONGU -Vseh oboroženih sil pod zastavo UZN je v Kongu 17.0001 ljudi. Generalni tajnik OZN Hammarskjo-e<d je imel več sestankov s člani Posvetovalnega odbora v Kongu, J, katerem so predstavniki držav, ?> »o postale svoje čete v Kongo. ?■» teh sestankih so razpravljali ? Problemih vojaške narave in pa S drugih oblikah pomoči Lumum-b°vi vladi.
109 MILIJONOV Ve. .CEV V ZDA
..Kakor poroča iz ZDA informa-rj'"« služba ameriške vlade, ki Je ?bJavila volilne sezname za pred-'Očniške volitve v ZDA, ki bodo ! letošnjem novembru, je vseli T°Uveev vpisanih 109 milijonov.
^SLANICA NIKITE HRUSCEVA OLIMPIJADI
»Sovjetski premier Hruščev Je ob JPVorUvi XVII. olimpijskih iger v 11'biu poslal poslanico, ki jo Je na-JP^ii na udeležence. V poslanici gppdarja, da Je manifestacija rto-tradicija v piednarodnem šport-^ gibanju. Olimpijski ogenj vži-auh prijateljstva, poziva na la tekmovanja ter doprinaša -Utrjevanju miru ln medsebojne-razumevanja. Pri utrjevanju ».tbojnega zaupanja imajo po llruščeva športniki veliko
Razveseljivo 3© nadalje dejstvo, da smo s postavitvijo poklicnih ustanov za izobraževanje Odraslih prežii s kampanjskega, aktivističnega načina Izobraževanja na sistematično, organizirano izobraževanje.
Vsekakor pa velja opozoriti na nekp zelo važno vprašanje, ki je bilo izraženo v pretekli sezoni. Ustanovitev delavskih univerz ne osvobaja političnih in družbenih organizacij vsakodnevnih vzgojnih nalog, obravnav tekočih in za organizacije svojstvenih problemov. Znati moramo ločiti izobraževanje ln vzgojo. Zaradi tega bodo delavske univerze prevzemale v prihodnji sezoni vedno bolj odgovorne izobraževalne naloge, društva in družbene organizacije pa naj sferbe za vsakodnevno notranjo vzgojo članstva.
Tako »o v programih delav skifa univerz začrtane zelo odgovorne naloge na področju Ideološko-političnega in druž-beno-efconomsfceiga izobraževanja. To sta dve področji dejavnosti, ki bosta preko večernih političnih šol. mladinskih šol, šol za delavsko samoupravljanje, seminarjev ln tečajev ter marksističnih krožkov nudili našim državljanom, članom ZK, SrZDL. sindikatom, organom samoupravljana« potrebno znanje za uspešno opravljanje funkcije upravljavca.
Na področju splošnega in strokovnega izobraževanja so se tudi že razvile oblike usposabljanja državljanov na njihovih poklicnih in delovnih mestih. Programi v polni meri odražajo skrb za izpolnjevanje nalog, ki so bile postavljene pred delavske univerze na VII. kongresu ZKJ ln V. kongresu SZDL Jugoslavije. Tako Imajo na primer v Trbovljah večerne oddelke Strojne tehniške sred-
mjg šote in elektrotehniške srednje šole, ekonomske srednje šote, večerno osemletko, večerno administrativno šolo, kat bo omogočilo mlajšemu kadru, da «1 bo pridobil potrebno strokovno znanje za uspešen razvoj in napredek svoje tovarne.
Vsekakor pa morajo gospodarske organizacije na področju strokovnega izobraževanja prevzeti bolj odgovorne naloge. Izobraževalni centri v podjetjih bi morati izdelati temeljito analizo potreb po strokovni izobrazbi, ki morajo sloneti Ro Izčrpni proučitvi potrebnega strokovnega znanja za posamezno delovno mesto. Tako Izdelani programi potreb strokovnega izobraževanja bodo rodili zaželene uspehe in bodo vsKla-jeni z duhom reforme strokovnega šolstva ter ustrezali postavljenim nalogam v resoluciji Zvezne ljudske skupščine »O strokovnem Izobraževanju«. Ne pa kot doslej, da le večina programov bila izdelana zato, da so se lahko trošila sredstva odstopljenega ’ dela sklada za kadre. Delavske univerze bodo lahko v aktivni pomoči gospodarskim organizacijam odigrale pomembno instruktorsko-usmer-jalno vlogo pri sestavi programov gospodarskih organizacij.
Tud; na poljudno znanstvenem področju predvidevajo programi nove oblike dela; šole »a
Ipd
nizacijatka utrditev glede na sistematično delo v posameznih sektorjih dela z angažiranjem kadrov, ki bod0 zraven upravnikov skrbeli za poglabljanje podajanja snovi in tem. Več pedagoškega dela s predavatelji ipd. Vee to je pa seveda tudi vezano na materialno utrditev delavskih univerz. MI ne moremo iti v izobraževanju odraslih tnimimo uporabljanja sodobnejših metod, ki niso več samo verbalne, ampak marajo biti tudi avdiovizualne. Zato so
potrebna sredstva, ki jih pa same delavske univerze ne morejo ustvariti, ker izobraževanja ne moremo in n« smemo komercializirati.
Zlato je potrebno pravilno razumevanje vloge delavskih univerz, nuditi jim je treba zadostno materialno bazo za uspešno razvijanje njihovega izobraževalnega poslanstva. Z isto resnostjo jih moramo podpreti in jih vzporedlti z osta-lifttl rednimi Izobraževalnimi iostdtuefjorrrt.	i.
10 let delavskega samoupravljanja v Cementarni Trbovlje
Trboveljski cementarji bodo v sobto, 3. septembra, praznovali 10. obletnico delavskega samoupravljanja v spomin n* 17. september 1950. leta, ko je delovni kolektiv prevzel podjetje v upravljanje.
3. septembra bo v domu Svobode-Zasavje slovesno zasedanje delavskega sveta, v kulturnem sporedu bo pa pel tudi moški pevski zbor »Zarja«. Udeležencem seje bodo tudi predvajali reportažo z magnetofonskega traku o poteku izdelave cementa.
Delovni kolektiv trboveljske Cementarne bo jubilej pričakal z lepimi delovnimi uspehi, saj kljub rekonstrukciji stalno presega predvidene planske obveznosti.
Rade čani za svoj praznik
Radečani bodo letošnji krajevni praznik slovesno proslavili. Podoživeli bodo še enkrat Sase, ko so Nemci izselili desetine in desetine radeških in okoliških družin v številna koncentracijska taborišča, a 80 se 9. septembra 1945. leta spet srečno vrnili v svoj domači kraj. Mnogih ni bilo več nazaj v rodno mesto. Tisti pa, ki so se po dolgih letih ie vrnili, so spet zaživeli v kraja, na katerega jih je v taboriščih vejalo toliko lepih in prijetnih spominov in želja. ,
Radeče so prijetno mestece oh Savi. Če p rjav počasi, pa vendar prodira tudi novo v ta svet pod
plavalcev trboveljskega Rudarja Hi domače Papirnice, nogometni turnir med Jevnico, Sevnico in Radečami ter mfanjša tekmovanja med domačimi športniki.
Na večer pred praznikom Ra-
deč bo v domu Svobode slavnostna akademija posvečena temu prazniku. Nh njej bodo nastopili tudi domača godba na pihala in odseki radeške Svobode. Na slavnostnem zborovanju, ki bo v dneh praznovanja.
bo govoril zb m n im predstavnik Socialistične zveze.
Radeška mladina bo dala letošnjim prireditvam iob krajevnem prazniku svoj pečat. Njene prireditve so bogat© in zanimive.
TELEGRAMI
starše^ šole za življenje	__	Le^ asfaltirana cesta,
ki bodo zraven predavanj obo „	„„„„ -„Io
gatlle obzorje naših držjavlja-
Posebna naloga, ki stoji v bližnji sezoni pred nami, je pa vsekakor nadaljnja organizacijska in materialna učvrstitev delavskih univerz v Zasavju in Sloveniji sploh. Orga-
Visoka gosta na obisku
V TRBOVELJSKI STROJNI TOVARNI
V petek, 26. avgusta, popoldne sta obiskala Strojno tovarno Trbovlje pomočnik sekretarja zveznega Izvršnega sveta za industrijo, inž. Alojz Dular in sekretar Izvršnega sveta Slovenije za industrijo, inž. Viktor Kotnik.
Gosta sta se mudila v Strojni tovarni dlje kot dve uri in sl v spremstvu direktorja tovarne, tov. Franca Slapnika, ogledala vse tovarniške prostore in konstrukcijski biro. Gosta sta se o ureditvi tovarne in o poteku dela pohvalno izrazila.
Zanimala sta se še za tekoče investicije in za investicijski program in izrazila mišljenje, da bi lahko trboveljska Strojna tovarna v perspektivi ustvarila letno 15 milijard dinarjev družbenega bruto produkta, glede na velike potrebe po rudarski mehanizaciji. Gosta pa sta se nadalje zanimala za organizacijo in delo Združenja RUDIS in za možnost izvoza kompletnih rudarskih objektov na Bližnji in Daljni Vzhod.
Po ogledu trboveljske Strojne tovarne sta si ogledala visoka gosta še Trbovlje in se razgovarjala s predsednikom trboveljskega občinskega ljudskega odbora, tovarišem Martinom Gosakom.
v prihodnjih letih nova šola, hotel, stanovanjske hiše in vrsta drugih objektov, bodo še bolj olepšali to malo zasavsko mestece.
Prireditev, ki so jih pripravili Rad e čani za svoj krajevni praznik, ni malo. Pričele se bodo v nedeljo 4. septembra, in se nadaljevale skozi ves teden do prihodnje nedelje 11. septembra. V tem času bodo posebno zanimiva športna srečanja in tekmovanja med radeškimi in ostalimi športniki iz Zasavja. Tako so na programu tekmovanja v lahkosti etiki, plavtvlne tekme z udeležbo najboljših
HRASTNIK. — Na področju hrastniške občine bodo v bližnji prihodnosti konference članov Zveze komunistov po območjih stanovanjskih skupnosti. Na konferencah bodo predvsem antallzir.aH dejavnost in pro--bleme stanovanjskih skupnosti.
•
ZAGORJE OB SAVI. — Na razširjeni seji občinskega odbo ra Socialistične zveze v Zagor ju so razpravljali in sklenili, da je nemudoma sklicati iniciativne odbore za ustanovitev no vih krajevnih organizacij So cialistične zveze.
TRBOVLJE. — V zadnjem času so gospodarske organizacije na območju trboveljske občine posvetile vso pozornost izobra zevanju zaposlene delovne sile.
V litijski predilnici za 10-letnico delavskega samoupravljanja
9. septembra 1950. leta sio litijsko Predilnico prevzeli v upravljanje delavci. 10-letiii jubilej bodo praznovali prihodnje dni. Za slavje so se skrbno pripravili. Na sam jubilejni dan bo slovesna seja delavskega sveta, na kateri bodo podelili priznanja; 18. in 25. septembra' pa bosta gostovali v Litiji Drama in Opera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Predstavi bosta za člane delovnega kolektiva brezplačni, nanje pa bodo povabili tudi upokojence litijske Predilnice. Računajo še, da bo ob 10. obletnici delavskega samoupravljanja izšla že prva številka glasila delovnega kolektiva Predilnice Litija.
Tako se je število visokokvalificiranih delavcev povečalo z® 28 odstotkov, število nekvalificiranih delavcev pa zmanjšalo za 31 odstotkov.
•
LITIJA. — V torek, 6. septembra bo v Litiji 19. redna se ja občinskega ljudskega odbora. Na seji bodo poslušali odborniki poročilo sveta za šolstvo za leto 1959 in problematiko šolstva za leto 1960 ter razpravljali in sklepali med drugim tudi o urbanistični ure dltvi mesta Litije in o zazidal nem načrtu za desni breg Save
•
HRASTNIK. — Hrastniške go spodinje so se razveselile no vice, da bo mesarsko podjetje z Dola odprlo v Hrastniku svojo poslovalnico. Mesarsko pod jetje je na dobrem glasu po kvaliteti in izbiri mesa.
•
ZAGORJE OB SAVI. — Izvršni odbor občinske Socialistične zveze v Zagorju je v razpravi o perspektivnem načrtu gospo darskega razvoja zagorske ob
čine sklenil razpisati anketo med občani, v kateri naj bi leti prinesli svoje predloge to priporočila za vse gradnje, ki naj bi jih zajel perspektivni načrt.
CEMS-ENIK. — Prejšnjo soboto je bil za prebivalce našega kraja pravi praznik. V prenovljeni dvorani Prosvetnega doma smo prvič gledali nor-malnotračni celovečerni film. Ker je kinoprojektor naš, bomo lahko v prihodnje redno gledali predvajanje filmov.
4564 0SEB PREJEMA POKOJNINO
Podružnica OZSZ Trbovlje (za območje občin Trbovlje in Hrastnik) izplačuje pokojninske dajatve skupaj 4564 osebam. Letošnje prvo polletje so pri podružnici izplačali za osebne pokojnine nekaj nad 310 milijonov dinarjev, za družinske pokojnine Pa nad 100 milijonov dinarjev. Povprečna osebna pokojnina znaša na trboveljski podružnici 19.387 din. družinska pa 8.459 din.
SKUPŠČINA PODRUŽNICE ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V TRBOVLJAH
ZOPET so SE ODPRLA $OLSKA VRATA, ZLASTI CAS POČITNIC JE KONČAN. NOVE SKRBI 89129 NASTALE NE SAMO ZA OTsSSkE, TOTI ZA STARŠE IN UČITELJE. SLIKA PRIKAZUJE SOLO V TURJU V HRASTNJSKI OBOZNi
Poročilo o delu podružnice Zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah ni rodilo pričakovane razprave. Vsekakor ie bilo premalo debate © finančnem poročilu, Ali je izjava nekega diskutanta res utemeljena, da bi bila razprava obširnejša, če bi z vsemi sredstvi razpolagala podružnica, ne pa okrajni zavod? Delno vsekakor, ker se vedno bolj In bolj poudarja potreba ustanovitve občinskih zavodov za socialno zavarbva •nje. Po drugi strani pa ta trdi tev ne bi bila v celoti uteme ljena glede na to. da bi odbo ri podružnice pač morali pos.a mezne postavke bodi temeljito proučiti ter skupščini analizirati strukturo posameznih členov. Zastopniki zavarovancev morajo biti o vseh teh elementih natančneje in izčrpneje poučeni. ker je treba, da se zavarovancem na bodočih zborovanjih le-teh koriščenje oz. trošenje vplačanih prispevkov zadostno obrazloži.
Kar se tiče odborov, je bila 'mestna združitev odbora za dravstvo in odbora za preven-!vo. da se izognemo dvakratnemu obravnavanju določenih idev s čimer se pospeši reši-ov vsakokratno aktualnih urašanj.
Razprava o poročilih se (e predvsem omejila na naslednja
vprašanja!
Glede izostankov od dela smo slišali kritično pripombo o velikem porastu teh izostankov v nekaterih podjetjih, o čemer poročamo v drugem članku. Isto velja za izostanke zaradi delovnih nezgod. Zato je skupščina priporočila komisiji za HTZ, da posebej prouči !o vprašanje v prizadetih podjetjih.
Posebej so na skupščini ob-uvnavali vprašanje vskdadltev pokojnin to je odpravo starih in novih upokojencev, kar je bilo še nosebej poudarjeno za tetozniške delavce.
Tudi glede pavšali zacij prispevkov podjetii je bila izražena želja, da se le-ta ne urejajo za nazaj, temveč vnaprej.
Poročilo podružnice je obravnavalo še vrsto važnih vprašanj, o katerih bomo 9a pisali.	t.
VREME
ZA CAS OD 1. SEPTEMBRA DO 11. SEPTEMBRA: Okrog 4. septembra nagne-nje b krajevnim padavinam. Sicer bo lepo vreme trajalo nekako do 7. septembra. Kasneje nestalno s pogostimi padavinami in tudi močno ohladitvijo.	Dr. V. M,
ŠIBA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TRBOVLJE
Odprava regresa za mleko
ANALIZIRATI JE TREBA STANJE V TRGOVINI IN GOSTINSTVU TER POLITIKO NAGRAJEVANJA V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH
Polletno poročilo v realizaciji družbenega plana trbovlj-ske občine na zadnji seji obeh zborov občinskega ljudskega odboca Trbovlje ni naletelo na
ne po količini prehrambenih artiklov.
Zato je tudi umesten sklep, da se v najkrajšem času analizi ra stanje v trgovini ln tudi
zadovoljiv odrtčv odbornikov v gostinstvu, da se napravi te-
tov ln skladov obratnih sredstev gospodarskih organizacij v komuni. Iz obeh poročil sledi ugotovitev, da je stanje obratnih sredstev še dokaj ugodno v občini, boljše v industriji,
obeh zborov. Na zasedanju so meljit pregled nad poslova- slabše pa v obrti in drugih ko-
cine, odlok o zavarovanju rodovitnih plasti zemlje na gradbenih in industrijskih površinah, odlok o ustanovitvi sklada za uporabo presežka po zaključnem računu o Izvršitvi proračuna za 1. 1959, odlok o določitvi tarife za odvoz smeti in odpadkov, odločbo o ustanovitvi podjettja »Komunala Trbovlje«. odločbo o razširitvi
Iz dohodka tega podjetja v oS* činski družbeni Investicijski sklad, ki se tovarni prepusti kot posojilo za udeležbo na tečaju.
Prav tako je bilo dano poro-štvo STT za Investicijsko P®" sojilo ter odobreno Investicij' sko posojilo Iz občinskega drui' benega Investicijskega sklada.
Na skupni seji obeh zborov
odborniki ugotovili, da poročilo njem v podjetjih ln o potrebah munalnih organizacijah. Zato predmeta poslovanja trgovske _ j6 občinski ljudski odbor rar _i___	j.i l—■	«... i- —.j.	__________ i.	__m	ea nodletia Tobak Trbovlje. »osi, SnUnnoii ai-ov+ori« Avto-
sicer ugotavlja dejanski položaj, ne analizira pa posameznih elementov, kot so to proizvodnost, delitev dohodka, de
trga ter tudi o notranji organizaciji trgovine. Ob tam je podpredsednik ObLO tov. Jože Jager opozoril na potrebo
lltev čistega dobička in oseb- ureditve najemnin lokalov. Tu
nega dohodka. Te postavke bo treba v prihodnje vsekakor podrobneje razčleniti in je spričo tega umesten sklep, da se člmprej izdela analiza nagraje-
je težiti za nadialjnim Izboljšanjem trgovskih prostorov. Prereč je nadalje problem anuitet, ki jih plačujejo trgovska podjetja, predvsem pod
je občinski odbor sklenil, naj ga Podjetja T°bak Trbovlje, oddelek za finance stalno opa-	^l0 burna je bila debata _°
zuje položaj s temi sredstvi,	uredbe 0 dolo*ltvi naJ'
da bo lahko pravočasno opo-	cen za odkup mleka, v
zarjal gospodarske organizacije kaferl odborniki obeh zbo- Miroslava Kukmana. Imenovaa na odpravo morebitnih napak rov ^glasovali odpravo regresa je bil tudi poravnalni svet sta' in boljšo po4ltiko na tem pod- obL° za mleko, ročju.	Zbora sta nadalje sprejela
Oba zbora sta v naslednjem poroštveno izjavo za investlcij-
rešii dolžnosti direktorja Avto-prevozništva Trbovlje tov. Sta' neta Kosca ln Imenoval za vr Šilca dolžnosti direktorja tov*
novanjske skupnosti »Zasavje* ter razrešen dolžnosti upravi' telj osnovne šole na Partizan-
sprejela odlok o določitvi or- sko posojilo Iz splošnega lnve- skem vrhu zaradi odhoda v
vanja v komuni, ki naj spored- jetije »Prvi junij«, ki v precejš- Sana, ki daje soglasje za upo- stidjskega sklada za Cemen
no prouči proporce delitev dohodka v okviru določene gospodarske organizacije na osnovi produktivnosti dela. Vsekakor so bile na zasedanju upravičene pripombe, da se v znatno večjem razmerju višajo
nji meri vplivajo na kalkulacijo. namreč na višje cene po-trošnih predmetov.
Posebno pozornost bo treba v prihodnje posvetiti tudi politiki Investicij, lcar je predvsem značilno za gostinstvo. Te je
rabo sredstev iz sklada za hiš- tara© Trbovlje ter sklep o na popravila na področju <*- oprostitvi plačevanja prispevka Perhaj.
JLA, za upraviteljico te šol® pa Imenovana tov. Barbara
NAŠ KOMENTAR
osebni dohodki kot pa se veča kajpak treba vlagati zlasti tam.
Tudi člani Lovske družine na Izlakah so Imeli v počastitev letošnjega občinskega praznika svojstveno prireditev pri svoji lovski koči na Vrhu nad Zagorjem. Ob tej slovesnosti so razvili svojo lovsko zastavo, nato so se pa ob dobri pijači in srnjakovi omaki veselili pozno « noč. zastavi je botroval predsednik ObLO Zagorje ob Savi Rado Taufar. Na sliki: namestnik pokrovitelja, Tone Ašič izroča zastavo predsedniku LD Izlake, Francu Kokalju.
(Foto: R. Palčič)
realizacija podjetij.
Pri ostalih poglavjih poročila je vredno podčrtati predlog sveta za družbeni plan ln finance, ki priporoča svetu za blagovni promet, da posebno prouči ugotovitve k poročilu, da namreč podjetja, kj oskrbujejo prebivalstvo z zelenjavo In ostalimi prehrambenimi predmeti, ne zadovoljujejo njegovih potreb, ni po kakovosti
IZ DELA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI V HRASTNIKU
Socialistična zveza pred novimi nalogami
V torek, 23. avgusta je bil v Hrastniku skupini sestanek predsedstva SZDL s predsedniki krajevnih organizacij Socialistične zveze in krajev-nil odborov. Sestanka sta se udeležila tudi sekretar okrajnega odbora SZDL Ljubljana Janez Zemljarič ln sekretar dbčMnskega komiteja ZKS v Hrastniku Marijan Orožen.
Razprava na tem sestanku je potekala predvsem okrog dosedanjega dela krajevnih organizacij Socialistične zve-
mokracijo. Menijo celo, da gozdne takse in hišnine niso ukrepi, ki se nanašajo tudi nanje. Takšna svojstvena na-ziranja teh ljudi prav gotovo niso v skladu z našo stvarnostjo. Povedati jim je treba, da njihovo mnenje še ni javno mnenje članov SZDL in vseh vaščanov, pa čeprav so v to prepričani.
Na dejavnost odborov so v precejšnji meri vplivali tudi kadrovski sestavi. V prihodnje, predvsem pri volitvah v
Socialistične zveze in opozoril, da se te ne smejo zapirati v ozek krog ter reševati le vprašanja. ki jih je postavil krajevni odbor ali stanovanjska skupnost. Ko je govoril o sekcijah, je dejal, da te ne smejo nadomestovati družbenih organizacij in cčlo društev, temveč se morajo ustanavljati le za reševanje določenih
vprašanj. Sekcije so obtfka
tl«	niso zagotavljate sredstev za
dObro zavedatL° Težišče dela vzdrževanje- obnavljanje in “J"”?,upravljanje stanovanjskih in
°b‘ ostalih zgradb, kaj šele njiho-činski organizaciji SZDL.	vo amortizacijo. Živahne raz-
V zvezi z živahno razpravo	v skupščinskih ter osta-
so na sestanku sprejeli vrsto organi.h 0 stanovanjski re-sklepo\ za prihodnje delo kra-	jn n0ivem sistemu finan-
jevn h organizacij SZDL v sjranja stanovanjske izgrad-hrastmški občini.	nje ter novi stanovanjski za-
Zakaj hišine?
V zadnjem času se je precej čevali ničesar v občinski sta- njih, so občinski ljudski odbo* zasebnih lastnikov stanovanj- novanjski sklad. Razumljivo ri znižali občnske doklade n*
dohodnino od kmetijstva. V hrastniški občini se je na primer ta dohodnina znižala z* tri milijone dinarjev, medtem ko se bo v občinski stanovanjski sklad steklo od hišnih kmetijskih lastnikov stanovanjskih zgradb te milijon in pol dinarjev letno.
Hišnina torej ni neki »novi« davek, kot so mnogi posamezniki razumeli ta ukrep. Ob vsem tem gre te za vsklajeva-nje občinskega stanovanjskega ov	v sklada. v katerega so se doslej
najemnine iz družbenih sta-	iz n?jem'
ki er bodo vplivale na reall-a-cllo. V gostinskem podjetju »Majolka« je na primer opaziti, da se je promet navzlic velikim Investicijam v prvem polletju t. 3. povečal za 11,7®/», v podtetlu »Dalmatinska klet« pa zs 73,5%.	s kih hiš v naših zasavskih ob- je, da je bilo treba to nesoraz-
Oba zbora »ta na zasedanju činah spraševalo, zakaj bodo merje nekako vskladiti. nosiuHala poročilo direkc!Je tudi oni plačevali hišnino češ. Z uredbo o hišninah je pri-Narodne banke tn direkcije Ko- »saj so hiše naša lastnina«. — šlo torej do spremembe v do-munalne banke o stanju kredi- Ob pravilnem tolmačenju so hcdninah zasebnih stanovanj-
zasebni lastniki razumeli ta skih hiš. Uredba določa, da je ukrep, ki jih v bistvu ni po- treba zasebne stanovanjske hi-stavil na slabše mesto, tem- še oceniti po kategorijskem več v določeno razmerje z ko_ ali točkovnem sistemu. V hra-ristniki družbenih stanovanj. stniški občini so se na primer Do stanovanjske reforme v odločili za boljši točkovni ^si-naši državi je moralo priti, stem. Najemnina zasebnega kajti stare administrativne na- stanovanja se je ootemtakem jemnine še zdaleč niso ustre- določila na isti način kot pri zale dejanskemu stanju v na- družbenih stanovanjih. Kakor ši stanovanjski politiki, ker znano, odpade 50 odstotkov
novanj na amortizacijo. Pri stanovanjih zasebnih lastnikov se računa teh 50 odstotkov kot osnova za obdavčenje oziroma kot hišnina, ki se prav tako steka v občinski stanovanjski sklad, za amortizacijo. Po vsem tem ostane še vedno tri četrtine izračunane najemnine zasebnim lastnikom, ena
ze, krajevnih odborov, volitev nove odbore krajevnih «rga-
v nova vodstva krajevnih organizacij ter ustanavljanja podružnic in sekcij.
Na zadnjih sestankih odborov krajevnih organizacij SZDL in krajevnih odborov se je pokazalo, da so ti organi po kongresu SZDLJ precej dobro razgibali svojo dejavnost. Odbori SZDL so bili na primer bolj delavni po vaseh kot pa v samem Hrastniku in Radečah. Nekateri odbori krajevnih organizacij Socialistične zveze pomagajo skupno s krajevnimi odbori reševati probleme svojih vasi. Tako na primer oba odbora v Žebniku vodita akcijo vaščanov za gradnjo ceste, ki bo stala več kot deset milijonov dinarjev. Vaščani bodo na prihodnjem zboru volivcev sprejeli uzakonjeni samoprispevek, za kar so že zaprosili občinski ljudski odbor Hrastnik, da ga uveljavi. Odbor SZDL v Vrhovem nekoliko zaostaja za iniciativo vaščanov, ki so prispevali za gradnjo šole že preko dva milijona dinarjev in materiala.
Določeno stagniranje 1» pa ©paziti n. pr. v delu krajevne organizacije SZDL in krajevnega odbora na Mirnem, kjer nekaj posameznikov s svojimi neumestnimi potezami zavirajo in pobijajo dejavnost članov obeh odborov. Ti vaški sebičneži sl čestokrat čisto po svoje krojijo socialistično de-
ni zacij SZDL. bo treba težiti za tem, da se ti odbori pomla-de, da pride vanje več mladih ljudi in tudi žena.
S prostori za te organe gre tudi tokrat bolj težko, vendar se bo to vprašanje postopoma uredilo. Težje bo s temi prostori v samem Hrastniku, kjer za daljši čas ne bo mogoče dobiti ustreznih prostorov za krajevne organizacije Socialistične zveze.
V	hrastniški občini bodo imeli volitve v nove odbore krajevnih organizacij SZDL do 15. oktobra t. 1. Na krajevne konference so se že po vseh organizacijah pričele prve priprave, posebno okrog kadrovskih sestavov novih odborov. ki jih bodo v letošnjem letu tudi pomladili. Do teh konferenc bodo po vseh organizacijah uredili evidenco članstva, vpisovanje novih članov, ustanovili podružnice in sekcije ter pripravili perspektivni plan krajevnih odborov. Krajevne konference in volitve v njihove odbore bodo torej tudi pričetek širokega in razgibanega pokongrešnega dela Sociali slišne zveze v' Hrastniku.
V	razpravo je posegel tudi sekretar okrajnega odbora Socialistične zveze Ljubljana Janez Zemljarič, ki je poudaril vlogo krajevnih organizacij
Človek - človeku
nin družbenih stanovanj.
MLADINCI IN MLADINKE, KI IMAJO VESELJE DO IGRANJA
DPD Svoboda Trbovlje ll vabi mladince od 4. razreda osemletke naprej, kj imajo veselje do igranja v tambura-škem zboru, da se priglasijo v to novo ustanovljeno sekcijo-Priglasitve sprejema vsak dan
kon, so prinesle bistvene spremembe v naše stanovanjsko četrtina gre pa v omenjeni gospodarstvo. Naredili smo sklad. Ta četrtina je pa pov-prehod iz prejšnjih admini- sod, tudi pri starih hišah, še strativnih na ekonomske ozi- vedno precej manjša, kot je roma stroškovne najemnine. 6,5-odstotno povišanje meseč-Po sprejetju stanovanjskega nih dohodkov. Hišnine se v V restavraciji v Litiji. Sobota dopoldne. Mize v manjšem zak°na v	fkuP-	^»Snjem letu plačujejo kot od 1,7. do 19. ure v klubu Svo-
restavracijskem prostoru samevajo. Toda samo do prihoda f^ m s° občinski ljudski od- akontacija v bonih in denarju, bode Trbovlje tov. Aškerc,
drueega iutranieer vlaka iz zidanmoške strani	bon za{elr z izvajanjem tega Hišnine so posegle potemta- unravnJk kln. . r
drugega jutranjeg, vlaka iz ziaanmoSKe strani.	akta. g tem	se je tu_ kem tudi med zasebne kmete upravnik Uuba' Ce 1)0 P"*1**
Tedaj vstopijo tudi oni. Možakar, star blizu sedemdeset di vrednost nove stanovanjske valce, ki niso zaposleni v pro- šencev dovolj, bodo ustanovil! let, težko je hodil in se je moral opirati spotoma na palico, najemnine dvignila na dejan- izvodnji, imajo pa kljub te- dve skupini, za mladinke in Ona, kakih 39 do 40 let; starost ji je težko prisoditi, ker je sko vrednost posameznih sta- mu stanovanjske zgradbe. Se- mladince posebej. Vale bodo skoiro pozabila nase. In še najmlajša dva, Sonja in Boris. novanj.	veda morajo tudi ti plačevati	....	^ .	.
„	...	M	t J	. ..	. Da pa bi prehod na nove hišnino v občinski stanovanj- rcdno ,vsak teden dvakrat.
Napotijo se proti mizi, ki ..e ob vhodu v sosednji prostor, ekonomske najemnine ne pri- ski sklad. Da pa hišnine ne bi ~ Priglasitve sprejemajo d0 Spotoma zagleda mala Sonja na sosednji mizi košaro, polno Zadel v tolikšni meri koristni- v tolikšni meri prizadele tudi 15. septembra 1960. svežih, zlatorumenih, dišečih žemljic. Kako poželjivo so ji kov družbenih stanovanj, so se začeli pogledi uhajati proti žemljam.	povečali osebni dohodki zapo-
Pristopd natakar. Želijo. Možakar: — Jaz1 bom malo pivo, sl.en^b ffl lodstotkov, pokojninam več denarja. Ona: — Dva deoi vina se mi bo kar pri- J1111® pa tudl za nekaj odstot-- - -	-	-	- -	K	kov. To povišanje je pripada-
lo tudi zasebnim
leglo. In za mala dva — nk. Saj nista žejna in ne lačna.
Sonja, kaj se venomer obračaš drugam? Nasmeh na licih in na ustih male deklice je hipoma zginil. Kaj — tudi v te tako vabeče žemlje na sosednji mizi ne smem več gledati?
Na kratko po domovini
lastnikom stanovanjskih hiš in je bilo izraženo v bonih, ki jih bodo lahko pričeli vnovčevati za gradbeni material po letu 1962. Ta ukrep je bil potreben predvsem zaradi tega, ker domača industrija gradbenega
Otožnost male deklice je pozneje, ko ga je ona že krepko srknila iz kozarca in ulila z vinom tudi otroka, ki pa se nista zmenila za to vabo,, doumel stari.
- Sonjica, boš žemljo? Kako zapeljivo vprašanje, pa kaj, materiala za sedaj le ne more ko je bila vmes spet ona. — Poslušaj, saj otroka nista lačna! zadovoljiti niti potreb v red-Oči malih so pa govorite drugače.	ni stanovanjski gradnji. Do le-
Možakar je začel zbirati po žepih denar. Natanko toliko Mc^eteSete°fndurtrHV» ga Je še nabral, da je otrokoma kljub vsemu kupil žemlji.	te lndustnje znatn0
Ona ni rekla ničesar, v dušku Je Izpila ostanek vina iz kozarca.
Mala dva, Sonja in Boris, sta pa kakor največjo poslastico jedla vsak svojo svežo, zlatorumeno žemljico.
povečale.
Če se povrnemo nazaj na najemnine, vidimo, da se 50 odstotkov vsake najemnine steče v občinski stanovanjski sklad, ostalih 50 odstotkov pa hišni sveti uporabljajo za
Mala, navadna žemljica, ki Jo lahko kupiš v vsaki gostilni in v marsikateri	trgovini, je bila tistega dne	v	očeh	Sonje	upravljanje in vzdrževanje
in Borisa vse poželenje in sla. Morda tega	ne	bo	več,	ko bo	stanovanj. Zasebni	lastniki
ženska spoznala,	da sta tudi otroka tu in’	da	Je	bolje, spiti	stanovanjskih hiš	pa kljub
ga kozarec manj.	Ze zaradi njiju dveh.	povišanju dohodkov	niso pla-
P0 SVETU
Dogodki v takoimenovanl »črni« afrikl, kjer se položaj v Konga le zdaleč ni normaliziral, so postavili nekoliko v ozadje dogajanja na dragih poljih mednarodne šahovnice.
Medtem ko je v Kongu prav zadnje dni spet prillo do krvavega incidenta med četami OZN ln vojaki kongoške armade (le intervenciji etiopskega generala, ki je v sestavu čet OZN, gre zasluga, da ni imel Incident resnejših posledic in smrtnih žrtev), svet še vedno premišlja o nedavnem memorandumu, ki so ga prebrali kot nekakšno napotilo za želje zahodnonemške vojske, v resnici pa predstavlja načrt pruskega generalnega Itaba (ki ga po določbah o kapitulaciji Nemčije ne bi smelo biti), kako obnoviti na v*ej liniji moč in učinkovitost zahodnonemške vojske, ki je že danes najmočnejša armada v Atlantskem paktu, to je v vojaški organizaciji, ki naj bi bila jamstvo Evropi in sveta, da se Nemčija (bolje; zahodna Nemčija) ne bo nikoli več spravila na agresivni pohod.
Takoimenovanl memorandum je sestavil viceadmiral Ruge, ki so ga Britanci leta 1945 zajeli (viceadmiral je ošabno, z viteškim križcem okrog vratu in v paradni uniformi odkorakal v ujetništvo). Dokument formulira generalske zahteve glede atomske oborožitve zahodne Nemčije In priporoča vladi, kaj naj stori, da bo dveh generacij že tretjič ponavlja.
v mesebojnih odnosih.
V memorandumu namreč ne smemo gledati samo manifestacije aktivnosti zahodnonemškega militarizma
načrt, izražen v memorandumu, iz- Rehabilitacija in politično nveljav- vomo pogledali dejstvom v oči se veden. Memorandum, preden so ga Ijanje vojaške kaste, ki je Nemčijo bo za ves svet res začela ledena doba prebrali pred vojaškimi enotami, je in z njo ves svet v dobrem polsto-videl obrambni minister Strauss; letju že dvakrat pahnila v krvavo kancler Adenauer ga baje ni videl, uničevalno vojno, je veliko pre-
vsaj tako pravi bonnsko uradno spo- več resna stvar, da bi jo bilo mogoče __ _________________OB ___________
ročllo, strinjal pa se je z njegovo jemati samo s formalnim moralizi- in vsega tistega, kar v Nemčiji stoji vsebino, ki mu Jo Je referiral ranjem češ, kako Je to sploh mogo- za njim. Memorandum je znamenje, obrambni minister.	če, da v demokratični državi vojaki da nastopa mednarodna desnica na
Ko Je nastal halo tudi med za- učijo politično oblast o tem, kaj je vsej fronti. V Londonu namreč hodnimi zavezniki, Je Bonn pohitel treba napraviti. Nevarnost, ki naata- vztrajno trdijo, da zahodnonemški
generali ne dajejo svojih »atoimkih-Intervjujev in pobud samo na lastno pest, marveč ob tihem vzpodbujanju šefa Atlantskega pakta, ameriškega generala Lorisa Norstatla. Seveda tudi on ni sam. marveč je za njim washingtonski Pentagon, ki je ja pred našimi očmi sedaj, je toliko ©ostal simbol - najbrže ne čisto brez
Pruski memorandum
s pojasnilom: kancler se je sicer strinjal z vsebino memoranduma, ni
pa soglasen s tem, da so memoran-	...	. .	________________________
dum objavall prav sedaj. Vprašali so med igrače, marveč ža rakete z Ijivega, v okviru mednarodnih" od-obrambnega ministra Straussa, če se atomskimi glavami, ki naj bi bile nosov seveda. Britanski list »Tribu-strinja s tem, knr je povedal Adenauer, in Strauss je odgovoril: »-Dr.
Adenauer se v vsem popolnoma strinja z menoj.. .-* In ker se Strauss popolnoma strinja s tem, kar so povedali In napisali njegovi generali, sledi, da se nai’'šja izvršna oblasi v zahodni Nemčiji — kancler — strinja s Ustim, kar generali »svetujejo-politični oblasti.
Ni treba znova opozarjati na nevarnost, s katero se igrajo zahodni
zaveznik!, ko tako mlačno jemljejo sosede in ostali svet zavarovali pred
večja, ker ne gre več samo za orožje, razloga - za vse, kar Je na Zahodu ki sodi po modernih pojmovanjih že trdega, konservativnega in nepopust-
stacionirane v zahodni Nemčiji. Ne ne« na primer piše, da je hotel gre samo za dejstvo, da bodo Nemci, ki so v kratkem obdobju dvakrat prekrili Evropo z vislicami in pogorišči, imeli v svojih rokah tako nevarno orožje; kakor hitro ga bodo imeli, bo namreč uveljavitev njihove politike ’ »na robu vojne« samo šc
Pentagon, se pravi ameriški vojaški krogi. Izvajati preko Bonna pritisk na Belo hišo, ki bo jeseni menjala gospodarja, naj člmprej »raketizira-zahodno Evropo. »Raketizacija« zahodne EvrOpe, pa bi pomenila, da bo vsaj za dolgo dobo imela moč atom-vprašanje časa:	Iz Bonna vejejo skega orožja prednost pred kon-
NAFTNO POLJE PRI ELLEMIRU V BANATU Številnim nahajališčem nafte v Jugoslaviji se je pridružila prejšnji teden prva vrtina na bogatem naftnem polju pri Ellemiru v Banatu. Samo lz te vrtine bodo dnevno dobili SO ton nafte.
Banat pa Ima še več bogatih nahajališč nafte. Zaloge nafte pri Klklndl cenijo na 9 milijonov ton, zemeljskega plina pa na 3 milijarde kub. metrov. Razen tega pa so nahajališča nafte še v Melenovcu, Boki, Plandlštu ln Jermenovacu. Proizvodnja nafte v Banatu raste lz leta v leto. Lani so dala naftna polja Banata 92.000 ton nafte, letos jih bodo dala - kakor pričakujejo — žo 160.000 ton. So pa dane vse možnosti, da lz banaškib naftnih polj dobimo letno 200.000 ton nafte .
1
2
LETOS 20.000 AVTOMOBILOV Proizvodni načrt Jugoslovanskih tovarn proizvajalcev avtomobilov ln motornih vozli predvideva, d* bodo letos Izdelali 6600 tovornjakov, 1670 avtobusoVi 11.000 osebnih avtomobilov, 60.700 motorjev, 100 tri' ciklov ln 30 trolejbusov. V primerjavi s proizvodnjo lz prejšnjih let Je to znaten porast.
Naša avtomoollska Industrija proizvaja danes vs« vrste prevoznih sredstev. Izdelki naše avtomobilske Industrije se pa vse bolj uveljavljajo tudi v svetu, s»J so Jugoslovanski izdelki vzbujali na mednarodnih sej' mlh vso pozornost, tako v Plovdivu, Poznanju, Barceloni, Damasku, Solunu In drugje.
Tudi v avtomobilski IndustrlU stalno narašča pro* lzvodnja. V Jugoslaviji bodo tako že 1965. leta Izd**
go
lall 9000 tovornjakov
32.000 osebnih avtomobilov.
V	BELTINCIH BODO ZGRADILI STEKLARNO
V	Beltincih nameravajo graditi steklarno, ki bo Izdelovala stekleno posodo. Za to Imajo že pripravljen Investicijski program. Letno bodo v Beltincih Izdelali 30 milijonov steklenic. Precej steklenic bo rabilo .radensko slatinsko podjetje.
Beltinska steklarna bo uporabljala zemeljski plin, ki ga je v Pomurju dovolj.
3
4
simptomi ledene dobe. Ce tisti, ki trdijo, da so vzeli zahodno Nemčijo
atraktivnimi diplomatskimi razgovori, pred katerimi se vsak dan
proces, ki sc v kratkem obdobju
v Atlantski pakt zato. da bi njene odpirajo nova področja zapletenih
problemov, ki jih bo treba člmprej razrešiti.
nemško agresivnostjo, v kratkem ne bodo bolj realistično ln bolj odgo-
GABROVSKA PREDELOVALNICA PRVI ZADRU2N> OBRAT TE VRSTE V SLOVENIJI
V	Gabrovki v litijski občini Je predelovalnic* sadja, ki je prvi zadružni obrat take vrste v naši r** publiki. Obrat Je neprecenljivega pomena za tau>' kajšnjl sadjarski tn vinogradniški okoliš.
V	Gabrovki suše, destilirajo sadje, grozdje k* gozdne sadeže In povrtnino. Predelovalnica zadrug®« Gabrovki v litijski občini bo letos razstavila svoje •*! delke na mednarodnem sejmu vina ln «»rfn!h soKO« v Ljubljani.
PREMALO PROSTORA NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU
Takšnega zanimanja za mednarodni zagrebški velesejem, kot Je letos, še ni bilo. Svojo udeležbo Je Že doslej priglasilo nad 30 držav, med njimi jih bo Imelo kar devet lastne razstavne paviljone. Svoje razstavno paviljone Imajo v Zagrebu ZSSR, 08SR, ZDA. Pol)skn Vzhodna tn Zahodna Nemčija, Avstrija. Italija ln Grčija.
Prvič pa bodo razstavljale na zagrebškem velesejmu Buba, Mehika. Kanada ln Tunis.
5
6
17.000 OTROK NA LETOVANJU
Ljubljanska okrajna zveza prijateljev mladine i°Ji letos <8 obmorskih In 31 gomkib taborov za letov»«J šoloobveznih otrok. V juliju ln avgustu Je letovalo^ vseh taborih 17.000 otrok Iz ljubljanskega okraja. “ otrok je vtem času zdravstveno letovalo
V	SOBOTO BODO ODPRLI VI. MEDNARODNI
VINSKI SEJEM V LJUBLJANI
V	soboto, 3. septembra, bodo odprli v Ljubljen VI. mednarodni vinski sejem. Na sejmu razstavil-vina 15 držav.
Letos bo tudi razstava sndnlh sokov In pa IV. ae-Jem »Embalaža 60-\ Mednarodni vinski sejem bo odprt do *. septembra, obiskovalci Izven LJiihllane pa Imajo pri potovnnju na sejem po železnici 25 odst.
popusta.
POGOVORI
MIMOGREDE
Srečujemo ga vsak dam. Na avtobusu. Najprej na lo-alni progi, nato štirinajst dni na poti Hrastnik—Trbovlje—Ljubljana in nazaj. Kot sprevodnik na avtobusih dela te več kot enajst tet- Pri trboveljskem Avto-Prevozništvu je zaposlen te nekaj let. Jelko Kupček je bil v letošnjem letu prvikrat izvoljen za predsednika delavskega sveta v tem podjetju.
Na račun trboveljskega Avtoprevozništva je bilo izrečenih že precej besed in Pritožb. Povprašali smo ga, s kakšnimi objektivnimi in neobjektivnimi težavami se bori podjetje.
■— Trboveljski potniki se upravičeno pritužujejo nad našimi prevozi v Trbovljah. Ena izmed objektivnih vkolnosti za slabo stanje v Hebnem prevozu je prav gotovo slab avtobusni park,
-..
I GA POZNATE? TO JE PA .VTOSPRE VODNIK JELKO.
• katerim razpolaga naše Podjetje in ki ne ustreza Potrebam sodobnega prevoza na lokalnih in medkrajevnih progah. Pred letom dni smo ponesrečeno kupili dva Ikarusa, ki sta stala 28 ‘milijonov dinarjev. Za popravila teh dveh avtobusov smo doslej porabili že štiri milijone■ dinarjev. Če bi imeli takrat, ko smo kupovali Ikarusa, vsaj še dva milijona sredstev, potem bi imeli danes v Trbovljah precej bolje urejen osebni Prevoz- Za ureditev zares dobrega prevoza so pa nedvomno potrebni predvsem za samo Trbovlje tako imenovani mestni avtobusi. Razen tega je treba urediti še nekaj stvari pri nas samih. Kdaj bo do tega prišlo, ne Vem.
In ostale okolnosti?
— V našem podjetju je disciplina in red bolj na slabem. Glede tega še nismo prišli na zeleno vejo. Zaradi tega je seveda precej upravičenega negodovanja med potniki.
Sprevodniška služba ni lahka, posebno ne v poletnih mesecih, ko so avtobusi skoraj vedno nabito polni. Potrebno je precej truda in Iznajdljivosti, da sprevodnik lahko pobere med potniki voznino.
— To delo je še bolj otei-kočejio pri naših avtobusih, kjer potniki hkrati izstopajo in vstopajo pri sprednjih •n zadnjih vratih. Kljub temu smo pri nas uvedli tekmovanje med samimi sprevodniki.
Sicer pa upam, da bodo o našem osebnem prevozu nastopili le boljši časi, tako da bodo zadovoljni potniki Pa tudi mi.
Izza ovinka je pripeljal *Ikarus« in Jelko se je z njim odpravil na pot.
PROBLEMI GOSTINSTVA V TRBOVLJAH
Povišane cene kvaliteta ista
Promet v gostinstyu v Trbovljah je v letošnjem prvem polletju porastel v primerjavi z lanskim polletjem za 27%, letošnji plan so Pa v gostinstvu prekoračili za 15%. Na večji promet v gostinstvu ie vplivalo na eni strani znižanje maloprodajnih cen alkoholnih pijač, na drugi strani pa povečanje dohodkov prebivalstva.
Daši so se obveznosti pri prometnem davku na alkoholne pijače zmanjšale, so maloprodajne cene alkoholnih pijač v zadnjih mesecih letošnjega prvega polletja le previsoko porasle. Enako je tudi pri pivu. Na splošno so potrošniki pričakovali, da se bo na račun
povišanj izboljšala kvaliteta vin, vendar tega razen redkih izjem niso opazili.
Problem v gostinstvu v Trbovljah so še vedno poslovni prostori in pritikline. Tl prostori po veliki večini ne ustrezajo sanitamo-hlgienskim predpisom, zlasti ne toaletni prostori, katerih vzdrževanje je pogosto pod vsako kritiko — prav tako tud! sami gostinski prostori, ki marsikje niso čisti, da ne omenjamo umazanih namiznih prtov, na katere nalet! gost v številnih gostiščih v kraju. Nadaljnji pereč problem je, da se večina trboveljskih gostišč ne mara ukvarjati s pripravo toplih jedil — češ:
Zdravstvena služba v Litiji
Zdi se num prav, da enkrat pišemo tudi o problemu zdravstvene službe v litijski občini. Kakšno je stanje v zdravniški ambulanti, dobro vedo tisti, ki se zatekajo po zdravniško pomoč, kaže pa, da pristojni čini-telji le še nibo storili vsega, da se to slluije omili, kljub njihovemu prizadevanju, da z razpisi za zdravnike zagotovijo potreben zdravstveni kader.
V soboto, 27. avgusta, je bilo v lStijkki ambulanti preko 55 bolnikov, ki so čiakall na sprejem. Vsi stoli v čakalnici so bili zasedeni, bolniki so čakali tudi na hodniku, pred samimi vrati v ordinacijo se je pa gnetlo gotovo več kot 15 pacientov. Takoj je biflo videti, da tu ne velja izrek: — Kdor prej pride, prej..., temveč da pride na vrsto najprej tisti, ki sl s komolci prej pribori vstop v ordinacijo, brž ko sestra odpre vrata, ne glede na to, da so v čakalnici matere z majhnimi otroki In težki bolniki, ki bi vsekakor morali imeti prednost. Krivdo za tako stanje pa ni iskati le v nediscipliniranosti čakajočih, temveč tudi v tem, da tu ni organiziranega sprejema. Ce je že vedno toliko bolnikov, bi se dfilo pomagati vsaj na ta način, da bi sestre bolnike sprejemale po vrsti. V ta namen bi lahko klicale bolnike po imenih Iz predloženih zdrav stvenih knjižic ali bi pa delile zaporedne številke.
Telia problema pa ne bi bilo. če bi bila vsa zdravniška mefcta zasedena. V Zdravstvenem do mu v Litiji je stalni zdravnik dr. Franc Lebinger, medtem ko je dr. Kazimir Vrtačnik že več mesecev ah bolniškem dopustil. Dispanzer za žene pa tudi ni ma stalnega zdravnika, odkar se je dr. Ančka Perme odselil« v Ljubljano. En sam sploSui /dnevnik v taki občini, kot je 1'ti.VKa, s tako obsežnim in težko dostopnim torenom, kjer je preko 16.500 priblvalcev, res ne more uspešno opravljati svo je službe, zato bo treba kadrov sko vprašanje rešiti v najkraj šem času.
Obl.O Litiji je za omlljcnje stanja v zdravstveni službi že precej storil, saj Je ZD Litija v letu 1958 dodelil dve družinski stanovanji In eno samsko sobo, štipendira medicinsko sestro in babico, prav tako je pa tudi v
novih blokih, ki so še v gradnji, zagotovil stanovanja za zdravnike. Torej je naloga upravnega odbora in uprave Zdravstvenega doma, da ponovno razpiše prosta mesta za zdravnike ter izposluje prt okrajnemu ZSZ v Ljubljani, da se kaitert izmed štipendistov zaposli v Litiji ali se kako drugače v najkrajšem času reši vprašanje zdravniške službe v Litiji.
PRECEJ DELAVCEV NA KOPALIŠKO KLIMATSKEM ZDRAVLJENJU
Komisija za kopališko klimatsko zdravljenje pri podružnici OZSZ Trbovlje je v prvih šestih mesecih letos (do aprila meseca tudi za območje občine Zagorje ob i Savi) odobrila 433 zavarovancem kopališko klimatsko zdravljenje kot nujno v 1 primeru pa kot koristno; v 73 primerih je pa komisija odklonila tako zdravljenje.
Letos je precejšnjemu številu otrok odobreno klimatsko zdravljenje kot nujno potrebno.
naše poslovanje jd predvsem prodaja alkoholnih pijač. Ce govorimo o jestvinah v naših gostilnah, lahko rečemo, da ti v njih postrežejo lahko le s tako imenovanimi »konci« (kot pravijo v Trbovljah kranjskim klobasam), nadalje s salama ali sirom, tu in tam morebiti s hrenovkami In še kje morda s čevapčiči. Vse premalo- pa je po trboveljskih gostiščih izbire po drugih jestvinah, posebno če si gostje zažele kai toplega. Obrat družbene prehrane pri Počivavšku ne more zadostiti vsem potrebam v kraju, tudi ne vode-nska restavracija, kjer sedaj po odpravi rednih abonentov lahko ješ samo še »a la carte«. Posledica tega ukrepa so prazni lokali...
Ce pogledamo razmerje prodanih pijač in jestvin v trbo-vejskih gostilnah, opazimo razmerje 70 :30, ki nam pove, da bi to razmerje ob dobri volji gostincev lahko znatno Izboljšali. — Spet drug problem gostinstva v kraiu je prodaja brezalkoholnih pijač. Po navadi jih največkrat ni na razpolago — sedaj ni sifona, drugič spet ne kisle vode. Pogosto gost ne more dobiti kokte, prav tako ne drugih brezalkoholnih pijač, ki bi jih lahko bilo na preteik, saj je sadnih sokov ln drugega dovolj.
Tudi vprašanje kvalificiranih delovnih moči v gostinstvu postaja vedno bolj pereče. Te se raje zaposle v industrijskih podjetjih, kjer bolje zaslužijo, gostinstvu pa se umikajo. Kvalifikacijski sestav delovne siie v gostinstvu se je močno poslabšal. Tako se je stanje nekvalificiranih delavcev v gostinstvu povečalo za 50%. viso kokv-aliflciranih pa znižalo za 17%. Temu primerna je zato tudi postrežba v vrsti trboveljskih gostinskih lokalov. — Obilo vprašan! je v gostinstvu, o katerih bo treba resno razmišljati. predvsem pa dati gostinstvo v roke ljudem, ki Imajo zato potrebno kvalifikacijo.
MALA ANKETA MED HRASTNIŠKIMI GOSPODINJAMI
SEMENJ ŽELJA
KAJ SO POVEDALE HBASTNiSKE GOSPODINJE NAŠEMU REPORTERJU 0 PRESKRBI V HRASTNIKU? — SMO IN NISMO ZADOVOLJNE Z NJO. ZDI SE NAM, DA JE PREMALO TRGOVIN. SLABA IZBIRA S TKANINAMI IN MANJŠIMI PCTR0ŠN1M1 ARTIKLI. CENE VIŠJE KOT V TRBOVLJAH IN REKI. MESO IN HRASTN1ŠK1 MESARJI: DA IN NE. DOLSKI SO BOUŠl. Z ZELENJAVO GRE, KRUHOM TUDI. MLEKA BOLJ MALO, MLEČNIH IZDELKOV NI V MLEKARNAH. DA BI ŽE BIL POTROŠNIŠKI CENTER m — VEČJA IZBIRA! TOKRAT SAMO ODGOVORI HRASTN1ŠK1H GOSPODINJ.
Sobota. Tržni dan. Srečavali smo hrast-niške gospodinje in jih nekaj ustno anketirali. Hitele so zdaj v trgovino, zdaj v mesnico, tržnico, mlekarno in potem domov h kuhi. Naša akcija je stekla pri Steklarni in se končala na »rudniku«. Hrast-niške gospodinje so takole povedalo o preskrbi :
Gospodnja S. C. je prva potožila:
— Nak, s preskrbo pa že nisern zadovoljna. Najprej v trgovini, kjer se mi zdi, da tu in tam še vedno strežejo po obra-' zih. Cene pri -Pečniku^ in -Kemični" so nekaterim potrošnim artiklom, n. pr. popru in konservam z ledvičkami, različne, pa čeprav je to Isto trgovtko podjetje. Zato moramo v Trbovlje in druge kraje. Z mesarji in mesom nisem zadovoljna. Drobovine ne dobim. Ce hočem boljše meso. potem je treba že zgodaj zjutraj čakati v repu. Mleka je bolj malo, Prodajalki pri Steklarni se mudi. Ob osmih že zapre mlekarno. Mlečnih Izdelkov ne dobiš v mlekarni. V trgovini včasih, vedno pa ne. Z zelenjavo kar gre, le premalo je je. Jajca bi bila lahko cenejša in ne pokvarjena. Upam. da bomo tudi v našem -koncu« dobili kaj kmalu potrošniški center.
Potrošnica iz Kemične z natovorjenim vozičkom »fasunge« pripoveduje:
— Zdi se mi, ds ie v trgovini pri »Kemični- postrežba najboljša. Škoda bi bilo, če bi to trgovino opustili. Zal v Hrastniku nimamo dobre izbire tekstilnega blaga. Nekaj sicer dobiš na rudniku, kjer je edina trgovina s tekstilom. Pri »Pečniku« imajo blago le za vsak dan. Z meščan sem kar zadovoljna, le čakanje v -repu« je odveč Pa teletine ne dobiš! Ce jo hočem imeti za moža. ki Ima dieto, potem mi preostane edino Dol. Meso in mesarji na Dolu so boljši kot v Hrastniku. Precej Hrastnlčank hedi na Dol po meso. Žive perutnine za zakol ne dobiš na našem trgu. Jajčka so po 23 din. Veste, ista cena kot v Reki. Branjevke prodajajo kot se jim zljubi. Cene prilagodijo cenam iz zelenjavne trgovine. Zelenjavo dobimo lahko vsak dan. Preskrba z njo je letos boljša kot lani. Mleko dobivam pri kmetu. Pogrešam več mlečnih izdelkov, posebno masla. V mlekarni pri Steklarni ga ne dobiš. Potrošni-
ški center bom spoznala, ko bo v resnici dograjen.
Gospodinja J. Iz Spodnjega Hrastnika je skromna in nezahtevna potrošnica. Zadovoljna je s tem, kar dobiš v hrastniških trgovinah:
— Veste,* sem kar zadovoljna š postrežbo pri »Pečniku«, je dejala našemu reporterju. Kupujem v tej trgovini. Tekstilno blago dobim za svoje potrebe tudi pri -Kosmusu«. Razumete, nisem mlada In ne potrebujem boljšega blaga. Mesa ne kupujem mnogo, le enkrat tedensko. Ne morem se pritoževati glede njega. Tudi mleka ne kupujem. Zelenjava je dobra in vsak dan.
Napotili smo se v zgornji del Hrastnika. Ustavili smo najprej gospodinji M. in P.
— Nismo tako zahtevne potrošnlcp Z mesom smo kar zadovoljne. Seveda, na Dolu je boljše, toda pot do tja je dolga. Drobovine pri nas ne dobiš velikokrat. Zelenjava je letos kar dobra. Mlečne izdelke dobimo v delikatesni trgovini, v mlekarni jih ni.
Ko smo jih povprašali, če trgovsko podjetje v Hrastniku dostavlja kupljeno blago, posebno ob plačilnih dnevih, na dom, sta obe gospodinji zmajali z glavo: — Tega pa ne veva.
Pred delikatesno trgovino v Zgornjem Hrastniku se je zbralo okrog našega reporterja precej gospodinj, ki so »udarile« tokrat samo na slabe strani.
— Tkanin pri nas ne dobite po želji Torej moramo romati v sosedne kraje, predvsem pa v Trbovlje in Celje. Sicer pa v naših trgovinah ne dobite niti gumbov, belila, pa še vrste drugih artiklov.
Mesarji so mesarji. Meso je nedvomno boljše na Dolu kot pri nas v Hrastniku. Tudi s kostmi, ki jih dobimo pri mesu, nismo zadovoljne, povrh tega pa večkrat veljajo tudi obrazi. Tudi s tehtnico ni vse v redu.
Cene v hrastniških trgovinah so menda najbolj visoke v Zasavju. Na dom ne dobimo s trgovin predvsem -fasunge«, čeprav bi to želele.
Zelje hrastniških gospodinj so majhne. Prisluhnimo jim. Zadovoljstvo bo na eni in drugi strani. Ali ne?
-pb-
ZASIUGA VSEGA DELOVNEGA KOLEKTIVA ZA USPEH:
Delovna disc plna se je izbolišala
DELA PRI NOVI OPEKARNI V TRBOVELJSKI ELEKTRARNI LEPO NAPREDUJEJO, SEDAJ ZAKLJUČUJEJO SVOJA DELA ZIDARJI, SO PA NA DELU MONTERJI IN OSTALI. CE BO SLO VSE PO SREČI, POTEM BO LETOS IZ NOVE OPEKARNE IZŠLA PRVA OPEKA IZ POSKUSNE
PROIZVODNJE
Naši delovni kolektivi so že krepko posegli v dnlgo pOlovl-co letošnjega gospodarskega leta ter večina od njih spet uspešno izvršuje svojo družbe no nalogo kot v prvem pollet ju. Na Rudniku Trbovlje-Hrast-nik' je bila realizacija družbe nega plana v letošnjem 1. polletju za 7% večja kot lani In za 10% boljša, kot jo predv! deva letošnji proizvodni načrt. Na zvišanje proizvodnje Je predvsem vplival novi jamski obrat na Dolu pri Hrastniku, v katerega je delovni kolektiv rudnika v zadnjih letih vložil večino svojih investicijskih sredstev. Brutoprodukt rudnika je bil v letošnjih prvih šestih mesecih v primerjavi z letim obdobjem lani za 4% viš-
NAGRAJEVANJE V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH V LITIJSKI 0BC1N1
Nagrajevanje po enoti proizvoda
Nov način nagrajevanja zaposlenih se Zadnje čase vse bolj uveljavlja tudi na Območju občine Litija. Medtem ko bodo v»* Štiri Industrijska podjetja v občini *# v kratkem času nagrajevala po enoti Proizvoda (v Predilnici ln v Lesni Industriji že nagrajujejo, v Tovarni usnja ln *Tzna v Šmartnem pripravljajo vse za Uvedbo nagrajevanja, v KresntSkl industriji apna se pa Sele pripravljajo na Ovotibo tega načina), tudi v ostalih gospodarskih organizacijah prehajajo lz zastarelih načinov nagrajevanja na nove. V "Sovini v litijski občini Je n. pr. vpeljalo nagrajevanje po učinku ln zaposleno Osebje tako nagrajujejo po ustvarjenem Prometu. Zaposleni so pa tudi udeleženi Pri presežku prometa, ki Je določen za /Jako trgovinsko poslovalnico. V zadruž-fuStvu Imajo s tarifnimi pravilniki urejeno razmerje med skladi In osebnimi Odhodki. Med obrtnimi podjetji pa imajo r® sedal samo nekatera podjetja normira dela.
.Pri manjših gospodarskih organizacijah J*1 bilo nujno uvesti Se sttinulatlvneJSe j® za uvedbo novih oblik nagrajevanja "bll](e nagrajevanja. Vendar pravijo, da Precejšnja ovira pomanjkanje strokovne-J* kadra za izdelavo sistemov nagrajeva-vr*. Sicer bi pa bilo mogoče tudi ta pro-nekako zadovoljivo reSltl. tfK®r Imajo v Predilnici ln v Lesni lndu-kakor smo že omenili, izdelana pra-IJonika o nagrajevanju po enoti prolzvo-*n po njih že nagrajujejo zaposlene "klavce ln uslužbence, smo se odločili Sl oba pravilnika ln sistema podrobneje Pl£k«žemo,
*nano je. da so v
. LESNI INDUSTRIJI V LITIJI
?1«U 1956 uvedli za posamezne prolz-lo?*ne enote obračun proizvodnje. V letu il57 so v tem podjetju Izdelali obračun za gruženo podjetje (po priključitvi žagar-obrata Zagorica ln stavbarsko-ml-jj*rskega obrata Šmartno), ki Je dal osnovne Pokazatelje posameznih proizvodnih w°|- Po združitvi obratov -so v podjetju ,®uall delo po učinku.
vse večjo pobudo sindikalne organl-^“Je m delavskega sveta podjetja so v
letu 1959 Izvršili delno priprave za uvedbo spodbudneJSega sistema nagrajevanja. Izvedli so decentralizacijo materialne službe ln obračuna osebnega dohodka, istočasno so pa dali večjo samostojnost posameznim proizvodnim enotam. V druš polovici lanskega leta Je delavski svet že sprejel sklep, da se prične uvajati sistem nagrajevanja po enoti proizvoda s pomočjo zunanjih strokovnjakov (Ingblroja lz Zagreba). S tem v zvezi Je bila sklenjena zadevna pogodba; ker Je pa zaradi nepredvidenih ovir delo zastalo, so pozneje pogodbo po sklepu delavskega sveta odpovedali.	1
Po uspcSni premostitvi vseh nepredvidenih ovir ln glede na nujnost uvedbe cpodbudneJSega načina nagrajevanja (v podjetju Je bila zaradi nizkih prejemkov fluktuaclja delovne sile) Je delavski svet na pobudo sindikalne podružnice ponovno razpravljal o novem načinu nagrajevanja ln sklenil, da začne z obračunom In nagrajevanjem po enoti proizvoda. -Imenovana Je bila strokovna komisija lz * vrst članov delovnega kolektiva, katere naloga Je bila proučiti možnosti ln Izdelati sistem nagrajevanja po enoti proizvoda.
Zaradi različne proizvodnje (podjetje se sestoji iz petih ločenih obratov z različno proizvodnjo) se Je podjetje razdelilo na 5 proizvodnih ekonomskih enot (fumlrskl obrat, mizarski obrat, obrat venecljanka, žaga ln frlzarna) ln splošno ekonomsko enoto (v katero Je zajeta uprava podjetja s pomožnimi obrati: kovinska delavnica In transportna skupina).
Po teh proizvodnih ekonomskih enotah opravljalo obračun po enoti proizvodi od 1. Januarja dalje. Kot enoten pokazatelj za obračun proizvodnje so vzeli za vse ekonomske enoti ekvivalentno Število normiranih ur (EN3). Za osnovo nagrajevanja po enoti proizvoda so vzeli količinske ln kvalitetne pokazatelje ter osebni dohodke za leto 1939. Pri Izračunu eko nomske enote furntrskl obrat so pa lipo ; leva 11 rekonstrukcijo obrata tako, da si črednost enote proizvoda - ENS - znl .ali za odstotek povečanja vloženih osnovnih sredstev v primeri z ustvarjeno proizvodnjo.
Tako so v Lesni Industriji v Litiji Izdelali pravilnik o nagrajevanju po enot! proizvoda z vsemi potrebnimi tabelami in pokazatelji. O pravilniku so razpravljali na sejah delavskega sveta ln upravnega odbora ter na sestanku delovnega kolektiva ln ga tudi osvojili. Istočasno z izdelavo pravilnika o nagrajevanju po enoti proizvoda so pa izdelali dopolnilo k obstoječemu pravilniku o normah z namenom, da se na proizvodnih režijskih mestih zaposlene ljudi zainteresira ln stimulira za člmvečjo sterilnost tako, da se nagrade s povprečnim doseganjem učinkov celotne pripadajoče ekonomske enote.
Da bi pa dosegli čimrentabllneJSe poslovanje ln da obenem zainteresirajo ljudi, ki delajo na neproduktivnih delovnih mestih, so uvedli režijsko normo v obliki odnosa ustvarjenega čistega dohodka proti ceJotnemu dohodku, ki je bil dosežen v letu 1959, kar sodi za 100-odstotno osnovo. Po režijski normi se stimulira zaposleno osebje v splošni ekonomski enoti. Izdelali bo pa tudi razpredelnico odstotne udeležbe glede na to, da neproduktivna režijska delovna mesta ne prispevajo enako k ustvarjenem odnosu čistega dohodka proti celotnemu dohodku.
Za prvo polletje letošnjega leta Je že Izvršen obračun po pravilniku, lz. katerega Je razvidno, da se je povečala proizvodnja, zaradi česar so posamezne ekonomske enote prejele tudi večji osemurni dohodek (tako proizvodne ekonomske enote:	turnirski obrat 19.47"/., mizarski
obrat U.28*/«. venecljanka 12,15”., žaga 26.06"/. ln frlzarna 19.37"/.; splošna ekonomska enota pa 20,01*/.). Ods)eJ bodo obračunavali osebni dohodek redno mesečno. V primerjavi z lanskim letom so se v Lesni Industriji povečali osebni do hodk! za 24.7*/..
V litijski Lesni Industriji bodo v pri oodnje sistem nagrajevanja po enoti proizvoda še Izpopolnjevali na osnovi praksi 'n nadaljnjih razglabljanj. Poleg višji storilnosti bodo vse bol) upoštevali tudi 'nižanje( poslovnih strošl-bv. Zanimivi Je še dodati, da Je podjetju uspelo kljub zvišanju osebnih dohodkov za 24,7*/« Iz-
boljšati razmerje med osebnimi dohodki tn skladi od 78:22 v letu 1959 na 70,2 :t9,8 po Izvršenem obračunu ta I. polletje letos. jasno je, da so razen tega, da so zaposleni dobili višje osebne prejemke, dobro gospodarili in dali ustvarjeni dohodek tudi na sklade. Pri vsem Je treba še upoštevati, da podjetje zaposluje letos samo 90*/. delovne sile, kakor Je bilo določeno s planom.
Med tovrstnimi lesnimi podjetji v naši republiki je Lesna industrija Litija med prvimi Izdelala pravilnik o nagrajevanju po enoti proizvoda.
Tudi v
PREDILNICI V LITIJI
nagrajujejo po enoti proizvoda. S pripravami za uvedbo tega načina nagrajevanja so pričeli že 1958. leta na pobudo okrajnega sindikalnega sveta. Tako so že za lato 1959 sprejeli pravilnik o nagrajevanju po enoti proizvoda, ki pa zaradi težav na tržišču ni obveljal. V pravilnik so namreč vnesli realizirane enote proizvoda. Teh pa ni bilo, ker ni bilo dohodkov (Izdelki na zalogi). Kljub temu so pa vseskozi spremljali obračun. Zato so za lete 1950 na podlagi že dobljenih Izkušenj lah ko Izdelali pravilnik o nagrajevanju po enoti proizvoda. Za enoto proizvoda so vzeli v litijski Predilnici bazni kilogram s posebnimi faktorji; v pravilniku pa iprotl popravljajo vse pomanjkljivosti ln protislovja, ki se pojavljajo. Pravilnik o nagrajevanju po enoti proizvoda v tem podjetju fe nima povsem dokončne ob Uke, ker menijo, da bo mogoče šele sča-“oma Izdelati popolnejši ln naJdosIednCS '■Istem nagrajevanja po enoti proizvoda
Kakor smo že navedli, so vzeli v Pre-iilnlci za enoto proizvoda proizveden' bazni kilogram. Za osnovo 50 pa vzeli 1 inskem le*u lprolzvedene bazne kilo (rame In Izplačane osebne dohodke. Taki •redstavlja bazni kilogram vrednost 6‘ llnarjev - bruto. S to vrednostjo se oh-i-ačuna mesečna proizvodnja, ki predstav-la maso za Izplačilo osebnega dohodka Z Instrumenti tarifnega pravilnika potem to maso razdelijo na posamezne sektorje tn oddelke (vseh oddelkov Je 15), znotraj
oddelkov pa še na Izmene. Posameznim oddelkom pripada z. Instrumenti določena masa ne glede na to, koliko ljudi Je bilo zaposlenih. Tako se je dogodilo, da so imele skupine v Istem oddelku, ki delajo pod Istimi pogoji, za 3 do 4 tisočakov različne osebne dohodke. In vzrok: storilnost. Tam pa, kjer ni mogoče meriti storilnosti v proizvedenih baznih kilogramih. to le v pomožnih obratih, ki jih je osem, Je pa določeno tudi število delovnih ur.
Ob razgovoru so nam v predilnici povedali. da v podjetju praktično ni več mogoče večati proizvodnje, ker so vse kapacitete že Izkoriščene. Storilnost pa Je mogoče večati le na ta način, da se Iste količine prej proizvedejo pri manjšem številu zaposlenih, v letošnjem letu so v prvih šestih mesecih v podjetju zvišali proizvodnjo za 21.9’/. (v primerjavi 9 prvim polletjem lanskega leta), dohodek za 37*n ln čisti dohodek za 40.3*/.. Osebni dohodek se Je pa povečal za 27*/. (za ilustracijo navajamo, da Je znašal povprečni mesečni osebni dohodek zaposlenega v letu 1959 16.204 dinarjev, v prvem poleletju letos pa 20.617 din). Število zaposlene delovne sile se .k- v Istem odbdobiu zmanjšalo za 74.
ZarAmiva Je še ugotovitev, da Je porasla proizvodnja prej v efektivnih kilogramih na uro od januarja do junija povprečno mesečno za 33.3*/. (tako januarja za 31.6'/. in Junija že za 48.0*/.). V Istem razdobju se !e pa Izboljšalo tudi razmerje med osebnimi dohodki ln skladi Medtem, ko Je bilo to razmerje še 1959. icta 69.3 : 30 7, 1e po prvem poleletju 57.7 ; 32.3.
V Predilnici nas )e še zanimalo, lz ka-'erjh sredstev Izplačujejo dopuste ln osta-'e opravičene Izostanke od dela Povedali •o nam. da prt Izračunu mase Izločijo 11-idstotni znesek, ki ga potem porabijo za plačilo državnih praznikov, dopustov, /rednih plačanih dopustov Itd. To pa 'Uto. da le večja storilnost v vsakem po--tledu bolje nagrajena. Zato ni čudno, če e Predilnica Litija med vsemi 23 tekstilnimi industrijami v naši državi s storilnostjo skoro na najvišjem mestu.
ji ter za 6,5% večji, kot j« predvideno v planu. Tudi narodni dohodek je bil letos za 16% večji kot v prvem polletju 1959 oziroma ža 4% večji, kot predvideva letošnji finančni načrt. Število zaposlenih se je v podjetju v letošnjem pr vem polletju zmanjšalo za 0,63%, medtem ko je produktivnost v primerjavi z lanskim letom porrstia za 7,3%
Močno se je na Rudniku Tr-hovlje-Hrastnik izboljšala tudi delovna disciplina, sai so bili izostanki od dela v letošnjem prvem polletju za 13,15% manjši kot v istem času lani. Sama prodaja premoga je potekala izredno ugodno ter so zaloge premoga minimalne. Kolikor jih je, so le-te predvsem zaradi pomanjkanja železniških vagonov. Zmanjšala se je nadalje poraba potrošnega materiala. Da se je čisti dobiček rudnika povečal za 20%, je predvsem zahvaliti delovnemu kolektivu, ki dosega letos večji delovni učinek, na drugi strani je pa ta dohodek tudi rezultat ugodnih razmer na tržišču.
Zelo veliko pozornost posvečajo na rudniku strokovnemu izobraževanju delavcev, saj se je v podjetju močno spremenili kvalifikacijski sestav kolektiva. Tako je danes na rudniku 49% več visokokvalificiranih delavcev ln 35% več kvalificiranih delavcev kot v istem obdobju lanskega leta.
Rudnik je v letošnjem prvem polletju realiziral 49.53% planiranih investicij. Od predvidenih sredstev so v podjetju vložili lb5 milijonov dinarjev v jamske Investicije, v opremo 237 milijonov ter v poslovne zgradbe in montažo 24 milijonov dinarjev. Od teh investicijskih sredstev odpade na posolila le P8 milijonov dinarjev,
1 Potek proizvodnje na rudnl-I ku je letos povsem zadn-mljlv \ ter Izpričuje visoko delovno I zavest njegovega kolektiva. Ta zavest ie porok da bodo planske naloge, ki !1h kolektivu nalaga lCošnii družbeni plan, v polnem obsegu izvršene. In kot vse kaže tudi prekoračene.
4$ NAROČNIKI ZASAVSKEGA tj TEDNIKA IMA IO PRI MAMB OOt.ASin *» OSMRTNICAH IN 7.AHVA-• LAH 50-ODSTOTNI PCPTJ8*
Praznik prijateljev psov
Marsikateri trboveljski domačin se je že z očmi obrnil na hribček nad Blagovico In se vprašal, kdo neki si je tamkaj postavil svoj > i. Tudi nas je gnala radovednost ln stopili smo bliže, da si ga edamo. No, že od daleč smo ali pasji lajež, tako da smo se ‘ s strahom približevali. Pa strah bil Odveč, kajti ti štirinogi člo-ovl prijatelji so bili dresirani 1 ' so se pokoravali ukazom svo-gospodarjeV.
’ 'red nami se je pokazal lepo vnani prostor sredi gozda z ma-liišico. Človek kmalu ne bi Verda obstaja pravzaprav sredi ta tako čeden prostor. Opazili
0	tudi, kako nekateri vadijo
Iz razgovora s predsednikom da za vzrejo športnih in služ-lih psov, tovarišem Cerkom smo ■deli, da si je klub v glavnem .darniškim delom In s podporo isti zgradil ta prostor in si po-•'vil ta dom. Klub obstaja že tri
1	in je njegov namen vzreja - 'ortnih In službenih psov. Za ta-
delovanje je pa nujno potre-■'■'n dresurni prostor s pritiklinami. Prejšnja leta so člani kluba v lili in urili pse po raznih trav-i ih okoli Trbovelj, kar seveda ni bilo primerno, pa tudi člani i se na ta način niso mogli lati. Zato so se lansko leto od-lrčili, da si postavijo potreben dom resurnlm prostorom, tako da bo 1 ’ ib res lahko dobro in pravilno
delal. Člani so si zavihali rokave in si v kratkem času postavili dom in uredili primeren prostor. S tem bo klub lahko razširil svoje delovanje in sprejel pod svoje okrilje še več članov — to Je prijateljev psov.
Do sedaj je klub le sodeloval na razstavah in vzredil nekaj čistokrvnih psov. V leto 1959 je oddal JLA 10 mladih psov, ki jih le-ta potrebuje v službene svrhe.
Sedaj, ko imajo člani tega kluba svoj dom In potreben prostor za vaje, imajo v načrtu, da bi dobili poklicnega dreserja, ki bi vedno vadil in učil živali. Tako bi se--tavili svojo ekipo, ki bi bila sposobna samostojno nastopiti. To je sicer težko in dolgotrajno delo. toda po vsem, kar so že do sedaj storili, smo prepričani, da jim bo
'"M ta namera uspela.
V nedeljo, 4. septembra dopoldne bodo imeli trboveliskl prijatelji psov svoj praznik. Ta dan bodo slovesno odprli svoj dresurni prostor in dom. Istočasno bo tudi ocenitev psov.
Članom kluba želimo obilo uspehov v njihovem prizadevanju, prijatelje kluba pa vabimo, da se - te slovesnosti.
30-191 kliče 02
LITIJA 02 (Postaja LM Litija) :
V	sredo, 17. avgusta, je bila ob
13. url manjša prometna nesreča :	križišču Ponoviške in Cankar-
,eve ceste v Litiji. Kolesar Jože
: rkovšek iz Litije, Valvazorjev trg 9, je s preveliko hitrostjo pri-. ijal v križišče in se zaletel v i .-orni avtomobil JNA F-6856, ki n je upravljal Ilija Jovičič, in rivozil v križišče preveč po levi rani ceste. Kolesar je pri trče-i u dobil lažje telesne poškodbe, ra kolesu Je pa za 5.000 din škode.
V	ponedeljek, 22. avgusta, se je ob 6.30 uri logar Mirko Jerič pe-lal po cesti II. reda s kolesom iz r'oravč v službo. Pri Pustovem i: linu so se med vožnjo zlomile
■ lice, zaradi česar je padel in >bll hujše telesne poškodbe. Na : olesu je škode za približno 3.000 (Jnarjev.
V	petek, 26. avgusta, je bila ob 13 30 uri na križišču v Uštju pri
nartnem prometna nesreča. Vozil k osebnega avtomobila H-2205B, Uka Križišnik je pripeljal v ne-•r -egledno križišče preveč po levi •trani ceste in je tako prišlo do čepja z invalidskim osebnim av-imobilom S-15926, ki ga je uprav-I ni Anton Knez. Na vozilih je za ifl.ooo din škode.
V	nedeljo, 28. avgusta, Je bila prometna nesreča ob 15.43 uri na
stri II. reda v Jablanci. Ta cesta ie za promet z ostalimi vozili v času, ko vozi tu avtobus z redne progre Ljubljana — Gabrovka, za ostali promet zaprta. Kljub temu e pa tega dne peljal po njej voznik tovornega avtomobila JNA t-7243. Zaradi ozke in nepregledne ceste Je prišlo do trčenja z avtobusom S-3286, ki vozi na progi Ljubljana - Gabrovka tn ga je upravljal Jože Sešek. Na avtobusu ie za približno 80.000 din škode.
ZAGORJE 81-002
(Postaja LM Zagorje ob Savi):
V	sredo, 24. avgusta, Je bila prometna nesreča na Lokah pri Zagorju- Voznik tovornega avtomobila S-12269 Jože Nučič je vozli iz smeri Trojane proti Zagorju. Na Lokah je pred tovornjakom prečkala cesto Nevenka Popovič. Voznik tovornega avtomobila zaradi -labih zavor ni mogel vozila takoj ustaviti, zadel je deklico in zapeljal čez njo. Nevenka Popovič je dobila hude telesne poškodbe tn so Jo prepeljali v bolnišnico.
Istega dne je bila manjša prometna nesreča na Cesti Borisa Kidriča. Kolesar Viktor Šink se Je s kolesom zaletel v vprežni voz, potem ko Je voznik vprežnega voza vozil nekaj časa po sredi ceste, nato pa nenadoma zavil v levo.
S tem je zaprl kolesarju cesto, da je ta padel. Kolesar Viktor Šink je dobil lažje telesne poškodbe; otrok, katerega je peljal na kolesu, pa hujše telesne poškodbe.
V	petek, 26. avgusta, Je bila prometna nesreča v Potoški vasi. Iz 5meri Potoške vasi proti Zagorju je pripeljal po tiru s 14-tonsko akulokomotivo Rado Kepa. Na križišču, kjer prečka železnica cesto, se je v akulokomotivo zaletel voznik jeep avtomobila s-4400 Rudolf Drnovšek. Voznik avtomobila Rudolf Drnovšek je prt nesreči dobil lažje telesne poškodbe, na avtomobilu je pa za približno 60.000 din škode.
V	soboto, 27. avgusta, je pa bila prometna nesreča na cesti Loke -Zagorje. Voznik tovornjaka S-13418, last kmetijske zadruge Cemšenlk, Martin Klopčič, je vozil vinjen in pred gostilno Rakar ni dal dovoli prostora motoristu Josipu Vukma-nlču za varno srečanje. Motorist je tako zadel ob steber cestne ograje, pri tem se Je pa lahko telesno poškodovala sopotnica Milka Vukmanič.
RADEČE 11-902
(Postaja LM Radeče):
V	četrtek, 25. avgusta, Je bila prometna nesreča pri Cementarni t Zidanem mostu. Iz smeri Celje je proti Zidanemu mostu privozil Bogomir Konič iz Gračnice z motornim kolesom. Ko je pripeljal do Cementarne v zidanem mostu, je prehiteval po desni strani ceste kolesarko Marijo Rebernik iz Sir-ja. ko se je le-ta umaknila tovornjaku, ki je bil pred Cementarno. Ko Je kolesarita zapeljala nazaj na desno stran cestišča, se Je vanjo zaletel motorist. Pri tem Je dobila kolesarka kompliciran zlom desnega gležnja in je bila odpeljana v celjsko bolnišnico. Motorist Je vozil po cesti s preveliko httrost-jo - 60 km na uro, čeprav je 20U metrov pred krajem, kjer se Je pripetila prometna nesreča, prometni zssk, da je treba hitrost zmanjšati ne 30 km na uro.
V	ponedeljek, 22. avgusta. Je izvršil samomor v dopoldanskin urah upokojeni železničar Janez Jazbec, star 63 lei Loške gore. Na mizi v kuhinji je pustu pismo, g katerim se je poslovil od sina -edinca, na kraju pa napisal, da ga naj iščejo v kleti - zidanici, kjer je napravil samomor zaradi bolezni.
V	sredo, 24. avgusta, je izvršil samomor med opravljanjem službe logar Adolf Grozman iz Radeč, v vasi Brunk se Je ustrelil z lovsko . puško - risanico v obraz tako, da | je krogla izstopila na temenu glave. Pokojnik je zapustil ženo In dva otroka; Je pa že dalj časa močno bolehal na želodcu in ledvicah.
TRBOVLJE 02 (Postaja LM Trbovlje):
HRASTNIK 81-602 (Postaja LM Hrastnik):
Na območju LM Trbovlje ln Hrastnik v preteklem tednu nt bi- j Z nesreč.
SODELOVANJE DRŽAVLJANOV IN LJUDSKEGA ODBORA V LITIJI
Krajevni samoprispevek je najuspešnejša oblika reševanja problemov
V	zadnjem času so na področju litijskega občinskega ljudskega odbora s krajevnimi samoprispevki, ki so jih potrdili zbori volivcev in občinski ljudski odbor, rešili že prene-kateri pereč komunalni problem. Po prvih nspehih sodelovanja ljudskega odbora in samih državljanov s samoprispevkom so volivci že sprejeli to obliko reševanja lokalnih in komunalnih problemov za najuspešnejšo in tako že skoro v vsakem kraju, v vsaki vasi, skušajo urejevati probleme z lastnimi silami.
V	proračunu litijskega ljudskega odbora niso točno določena sredstva za sodelovanje ob reševanju posameznih pobud državljanov. Pač pa ljudski odbor, ko uvidi potrebo ali pa željo, prispeva nekaj sredstev, ki potem tvorijo osnovo za zbiranje lokalnih prispevkov — knajevnega samoprispevka.
Za ureditev vodovoda v LITIJI in Šmartnem ljudski odbor ni imel zadosti finančnih sredstev. O gradnji te prepomembne komnnalne naprave so razpravljali že dalj časa, ni pa bilo nikoli zadosti finančnih sredstev. Zato Je ljudski odbor predlagal na zborih volivcev uvedbo krajevnega samoprispevka, ki so ga volivci potem tudi sprejeli. Določiti »o, da bodo glede na velikosit stanovanja in na količino pohabljene vode plačali od enote to je od stanovanja) po 7000 do 14.000 din. Vzporedno z gradnjo vodovoda urejajo v Litiji tudi kanalizacijo; za to gradnjo Pa niso uvedli krajevnega samoprispevka.
Na BREGU pri LITIJI so volivci razpravljali o nujnosti gradnje gasilskega doma, v katerem bi bili še prostori za družbene organizacije. Gasilski dom je že skoraj dograjen, svoje prostore so pa v njem dobili razen gasHcev le mladinska organizacija, organizacija SZDL, itd. Ob gradnji so ta-mošnji volivci sprejel! sklep o krajevnem samoprispevku, gradnjo so pa podprli litijski ljudski odbor in gospodarske organizacije.
V	GRADIŠKIH LAZAH »o tamošnji volivci s krajevnim
samoprispevkom, o katerem so razpravljali in ga potrdili na zboru volivcev, že skioro dogradili vodovod, občinski ljudski odbor Litija je pa k tej gradnji prispeval 700.000 din. Tudi v KOSTREVNICI gradijo manjši lokalni vodovod s sredstvi krajevnega samoprispevka in s pomočjo okrtajnega odbora za male asanacije in ljudskega odbora Litije (skupni prispevek 1,200.000 din).
v Šmartnem pri litiji
so prebivalci na več zborih volivcev razpravljali o potrebah gradnje nove osnovne šolle, o čemer smo v našem listu že pisali. Delovni kolektivi in ostali prebivialci tega kraja so sprejeli na zboru volivcev in na sestankih v podjetjih sklep o krajevnem samoprispevku. Za gradnjo šole boto tako prispevali šest in pol miijona dinarjev.
V	nekaterih drugih krajih razpravljajo volivci na zborih volivcev o gradnjah krajevnih cest. Prebivalci teh krajev so s prostovoljnim delom in s pri-spavki njih samih in litijskega občinskega ljudskega odbora že zgradili nekaj krajevnih cest.
V	GABROVKI so volivci na več zborih volivcev razpravljali o problemih tamošnje šole. Ker niso imeli učitelji primernih stanovanj (ali pa jih sploh ni bilo) so se dogovorili, da ustanovijo odbor za gradnjo stanovanjske hiše za tamošnje učiteljstvo. Prebivalci so se obvezali prispevati za gradnjo 3 in pol milijone dinarjev, stanovanjska zgradba je pa že v tretji fazi gradnje.
Na enak način so na zborih volivcev sklepali o izvedbi predlogov tudi na področju nekaterih krajevnih odborov: na PRIMSKOVEM so s pomočjo občine in z lastnimi sredstvi napeljali elektriko in telefon; v GRADIŠČU ln ZAVRŠNIKU gradijo krajevni vodovod; v KRESNICAH in v JEVNICI pa pripravljajo vse potrebno za pričetek gradnje krajevnih vodovodov: na VAČAH so pa na zboru voflivcev in na več sestankih sklenili, da olepšajo kraj, ki je znan po vsej domovini zaradi izkopanin iz ilirske
dobe, imia pa vse možnosti za razmah turizma.
Volivci litijske občine so že sprejeli to obliko reševanja lokalnih problemov za najuspešnejšo in zato sedaj skoraj povsod skušajo na podoben način reševati določene komnnalne probleme. Litijski občinski ljudski odbor Pa že razmišlja, da bi na podlagi teh pobud in dosedanjih uspehov dela in aktivnosti krajevnih odborov zagotovil vsem krajevnim odborom osnovni znesek za reševanje krajevnih komunalnih problemov. Tako bo sproščeno še več pobud, saj Ima vshk k.-aj, vsaka vas in vsako naselje svoje probleme, ki jih bo treba rešiti. Samo s sredstvi iz proračuna litijskega občinskega ljudskega odbora vseh teh vpra šlmj ne bi bilo mogoče rešiti. To prebivalci vedo in razumelo
Litijski občinski ljudiski odbor je pa fudi že razmiš jal, da bi krajevnim odborom v celot! prepustil vzdrževanje in ureja • nje krajevnih cest. pokopališč Sejmišč in drugih takih komunalnih objektov, pomembnih za prebivalstvo posameznih k . s. Jev.
1957 KMETIJSKIH ZAVAROVANCEV
Ob koncu junija letos je bilo na podružnici Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah 526 nosilcev zavarovanja in 1597 zavarovanih oseb iz kmetijskega zavarovanja. Do tega časa ni bilo zavarovanih le še 8 odstotkov oseb.
Kmetijski proizvajalci so z zadovoljstvom sprejeli zakon q zdravstvenem zavarovanju. Za razširjeno zdravstveno zavarovanje za zdaj še ni kakega večjega zanimanja. Tudi sicer menijo, da za sedaj še ne kaže uvesti V občinah Trbovlje in Hrastnik razširjenega zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev.
Vse kaže, da se kmetijski proizvajalci precej poslužujejo novih ugodnosti, saj je tako samo trboveljska podružnica OZSZ v treh mesecih (april, maj, junij) plačala za zdravstveno varstvo nad 700.000 dinarjev.
(%\aici nam pišejo
IZ L1TUE IN OKOLICE
V Kresniškem vrhu veliki nasadi. - V Kres-niškem vrhu izredno lepo uspeva sadno drevje, zato bo KZ Kresnice na tem predelu zasadila na 20 ha zemlje sadno drevje.
Mamolj. — Prejšnjo nedeljo so se na Ma-
molju zbrali v prostorih osnovne šole posestni* ki ter sklenili, da bodo prostovoljno pomaggll pri ureditvi šole oziroma pri ometu fasade piti ureditvi okolice šolskega poslopja. Z deli so pričeli takoj ln Jih pretekli teden skončalL
S TROJAN
Na Trojanah so pred dobrima dvema mesecema ustanovili pitališče telet sivorjave pasme. Trenutno jih imajo 71, računajo pa, da se bo njihovo število kmalu povečalo, saj redi kmetijska zadruga Trojane na Flribih 18 brejih plemenskih telic iste pasme. Teleta krmi tov. Režun dvakrat dnevno z močnimi krmili ter
pridobi vsako tele dnevno 1,70 kg na teži.
Pitališče so ustanovili na ponudbo Kmetijske poslovne zveze Sipk — Kamnik in bodo preko nje teleta tudi prodajali, ko bodo dosegli težo 400 kg. Za uspešno pitanje tako imenovanih *-baby beef- so na Trojanah dani vsi pogoji, zato uspeh gotovo ne bo izostal.
!Z ZAGORJU 0E SAVI
TOMBOLA NA IZLAKAH. - V nedeljo. 4. septembra, bo s pričetkom ob 14. url na Izlakah TOMBOLA, ki jo prireja odbor za gradnjo vodovoda na Izlakah. Pripravljenih je 12 tombol in 350 ostalih dobitkov. Moped, ki je prva tombola, bo v nedeljo prav gotov privabil na Izlake precejšnje število Igralcev na srečo.
ZAPORA CESTE ZAGORJE-SLACNIK. - S
30. avgustom bodo v Zagorju ob Savi zaprli za ves promet cesto HI. reda Zagorje-Trbovlje zaradi modernizacije in rekonstrukcije ceste. Avtobusi zagorskega »Avtoprevoza«, ki vzdržujejo zvezo na rednih avtobusnih progah Trbovlje-Ljubljana ln Trbovlje-Bled, so pričeli voziti včeraj iz Trbovelj za Savo v Zagorje. Na tem odseku vozijo mali avtobusi, uvedeno je pa novo avtobusno postajališče nasproti garaž -Avtopre-voza« na Cesti zmage, kjer moralo potniki za Ljubljano ln Bled presesti v večje avtobuse.
IZLAKE - ŠPORTNI CENTER. - Na pobudo KošarkrSke zveze Slovenije ln v sodelovanju s Turističnim društvom Zagorje so se pred dnevi sešll na Izlakah sekretar Košarkarske zveze Slovenije In član Okrajne zveze za telesno vzgojo
Ljubljana, Mitja Lavrič s še dvema članoma komisij OZTV Ljubljana, Brane Vipotnik, predsednik Občinske zveze za telesno vzgojo Zagorje; ..astopniki Turističnega društva Zagorje ter člani odbora za gradnjo športnih izgrišč na Izlakah.
Na sestanku so predvsem razpravljali o pobudi Košarkarske zveze Slovenije, da naj bi ne Izlakah zgradili sodobno košarkarsko Igrišče, ki bi ga lahko uporabljala posamezna košarkarska moštva za priprave na tekmovanja. Ob razpravi za zgraditev košarkarskega Igrišča so pa sklenili, da bodo na Izlakah zgradili športni center, zametek tega pa naj bi bilo Igrišče za košarko ln odbojko, ln sicer tako, da bi Igrišče za košarko pričeli graditi že letos na prostoru Južno od Medijskih Toplic. Ostale športne naprave se se bodo pa urejevale postopoma. V kratkem bodo projektanti Izdelali načrte za gradnjo tega športnega centra. Tako računajo, da bodo Igrišče za košarko dogradili verjetno še letos, prihodnje leto pa naj bi zabetonirali še ploskev košarkarskega igrišča.
Upati je, da bodo Izlake nad Zagorjem postale zraven že znanega letovišča Medijskih Toplic tudi znan telesnovzgojni center v Sloveniji.
IZ TRBOVELJ
=
Trboveljčani v Slovenskem Javorniku. - Prvi v Sloveniji so imeli obračun svojega dela Svo-bodarji lz Slov. Javornika. Na občnem zboru v soboto so sprejeli program dela za bodočo sezono, med drugim tudi, da prihodnje leto pričnejo z gradnjo kulturnega doma. Se v nadalje bodo obdržali tesne stike s Svobodo iz Trbovelj n. Občnega zbora Svobode v Javorniku se je udeležila tudi delegacija članov Svobode iz Trbovelj II.
Klub in knjižnica v Svobodi II Trbovlje zopet odprta. - 2e od 20. avgusta dalje je zopet odprta knjižnica Svobode Trbovlje II, in sicer vsak torek in petek od 17. do 19. ure. Knjižnica bo še v teku septembra nakupila večje število knjig, predvsem mladinskih. — Tudi klub Svobode Trbovlje II je sedaj odprt vsak dan od 17. ure naprej. V klubu so za sedaj televizijske oddaje, obiskovalci pa lahko Igrajo šah, karte ter berejo časopise ln revije. Odbor pripravlja za bližnjo sezono bogat program kluba. V načrtu so razna predavanja, razgovori ln drugo.
Nov lutkovni oder v Svobodi Trbovlje H. -V poletnih mesecih so v klubu Svobode Trbovlje n uredili nov oder za predvajanje lutkovnih predstav. Takoj ko se bo pričel šolski pouk, bodo na odru začeli z rednimi vajami, tako da bodo možne lutkovne predstave vsako nedeljo, od 9. do 10. ure dopoldne. Ob 10. url bodo po
navadi mladinske oddaje na televiziji, v kinu s* pa pričnejo redno vsako nedeljo od 11. septembra dalje filmske matineje.
Zanimanje za olimpijske Igre v Trbovljah. ■-Odkar redno oddaja televizijski oddajnik na , Kumu, so lokali, v katerih Imajo televizijske aparate, polni vnetih gledalcev, zlasti za olimpijske igre v Rimu. Tako je možno gledati televizijske oddaje v Svobodi Zasavje, v Svobodi Trbovlje II, v gostilni Špane, SD Rudarju pri Kepi, v gostilni pri Ameršku v čakalnici rudniškega jamskega obrata Trbovlje, v Mehaniki ln še drugod. Oddaje so Jasne ln čiste ter Je reden sprejem televizijskih oddaj mogoč ne samo v Trbovljah, ampak tudi v Zagorju. Hrastniku in Radečah.
Kje je škropilni avto? - Te dni, ko so bili
lepi dnevi in je pritisnila, huda vročina, so si Trboveljčani zaželeli, da bi kdaj pa kdaj prišel na cesto škropilni avto.
Na cesti je treba odstraniti nepotrebne drogove. - Sedaj ko je v Trbovljah urejena nov« modema cestna razsvetljava ln so delavci podjetja Elektro - Trbovlje že odstranili električno napeljavo na betonskih drogovih na desni strani ceste od Dimnika do šole v Trbovljah II. Drogovi sedaj samevajo ob cesti ln bi bilo prav; da se čimprej odstranijo, ker so v napoto prometu ln kazijo podobo kraja.
IZ HRASTNIKA
S hrastniške ceste. - Dela na hrastniški cesti hitro napredujejo. V kolikor bodo v redu prihajale kocke, bodo dela na prvi etapi ceste pri kraju že prihodnji mesec. Zdaj trenutno preurejuje(o ln regulirajo potok Boben pri tržnici, kjer bodo že v kratkem speljali novo traso. Dela hitro napredujejo tudi pri novem cestnem mostu prt RUcklnovem mostu.
Seja ObLO Hrastnik. - 6. sept. bosta po daljšem času ponovno zasedala oba zbora občinskega ljudskega odbora Hrastnik. Na dnevnem redu Je tokrat poročilo sveta za zdravstvo. Vzporedno s tem bodo odborniki razpravljali še o sodelovanju hrastniške občine pri gradnji bolnišnice v Trbovljah ln zdravstvenega doma v samem Hrastniku. Razen tega bodo odborniki obravnavali nekatere pomembne odloke občinskega ljudskega odbora Hrastnik.
Zbori volivcev. - V hrastniški občini bodo v času od 20. do 27. septembra zbori volivcev, kjer bodo predvsem razpravljali o perspektivnem planu krajevnih odborov ln stanovanjskih skupnosti. V kmetijskih področjih se bodo pa še pogovorili o agrotehničnem minimumu.
V tem času bodo prvikrat tudi zbori volivcev v proizvodnih enotah, ki jih doslej v hrastniški občini še ni bilo. V zvezi s temi zbori volivcev bodo spremenili tudi občinski statut.
Pričeli so z delom. — V stanovanjskih skupnostih hrastniške občine so v zadnjem času le pričel) z bolj razgibanim delom, kot je bilo to v preteklih mesecih. Poprej so na sestankih teh skupnosti govorili predvsem o finančnih vprašanjih hišnih svetov. To Je bila tudi edina točka dnevnega reda, s katero se Je pričela in končala seja skupnosti. Niti seminarji ln ogledi skupnosti v Zagrebu, ki so se jih udeležili tudi predstavniki iz hrastniške občine, niso razgibali precej časa skupnosti Zdaj pa kaže, da se le-te vedno bolj razvijajo ln postajajo vedno bolj aktivne. Tako v Radečah že raz-.mlšljajo o ustanovitvi raznih servisov ln obratov, rešujejo pa tudi določena socialna vprašanja. Delo je razgibala tudi stanovanjska skupnost na rudniku v Hrastniku, kjer so se zavzeli za urejanje otroških Igrišč, ki jih v tem predelu močno primanjkuje Pri reševanju tega vprašanja bodo sodelovali skoraj vsi prebivalci te stanovanjske skupnosti.
IZ RADEČ
Televizija tudi v Radečah. — Minuli četrtek so Imeli Radečani priliko videti televizijske oddaje s programa RTV Ljubljana. To Jim Je omogočila uprava hotela “Jadran-, ki je kupila odlično glasbeno omaro, kombinirano s televizijskim sprejemnikom ter UKV radio aparatom. Tako imajo sedaj domačini priložnost spremljati televizijske prenose z Olimpijade v Rimu. Športniki ln ostali so sedaj zadovoljni, ker lahko vsak dan gledajo potek olimpijskih iger po televiziji.
Precejšen obisk v kopališču. — Letošnje po-
et) e Je kopališče v radeškl Papirnici vedno polno obiskano. Seveda ga pa ne obiskujejo samo domačini, temveč tudi tuji gostje. Vendar vsakega kopalca moti nekaj: zakaj so za kopanj« določene tako različne cene? Ob delavnikih stane kopanje 30 din, ob nedeljah ln praznikih P» 50 din. V drugih krajih Je vedno enotna cena 1* din. Obiskovalci radeškega kopališča upajo, da se bo vstopnina kmalu znižala. Pripomba ured.: kolikor nam je znano, so zadevne vstopnice po drugih krajih dražje.)	O. F.
NA DNU PARIZA
Od kod ste pravzaprav?* se )e zanimal nekdo.
»Iz Jugoslavije.*
»Kje je ie to? Aha, nekje ob Črnem morju, mar ne?*
(To vprašanje se bo zdelo marsikomu neverjetno. Toda že Bismarck je dejal, da je Francoz «gospod, ki ne pozna zemljepisa». Primožu se je nekoč pripetilo, da ga je celo profesor na Sorboni nagovoril kot Jugoslovana z besedami: -Vašo deželo poznam... Bil sem še pred vojno v Pragi (!), in to je zelo lepo mesto!*)
»Ne, nekoliko bolj proti zahodu, ob Jadranskem morju.-
»Kaj ne, da pri vas opravljajo tudi težka dela ženske, moški pa skrbe samo za potomstvo?-
»Ne, tako hiido ni. Moški im ženske delajo, samo zaslužek je bolj sla b.-
»Se slabši kakor pri nas?« je vprašal Louis.
»Da, še slabši.«
Primoi je opazil, da je okrog Louisa posedlo več delavcev temnejše polti — dva Malgaša* in trije Ma-rokanci. Videti je bilo, da so posebno dobri prijatelji.
Medtem je zacingljal zvonec in vsak se je vrnil k svojemu delu: eni so polnili steklenice pri brnečih in škropečih strojih kakor Primož, drugi so čistili prazne na vrtečih se kr-' tačicah na motorni pogon, tretji so jih skladali na kupe ali prenašali polne zaboje v skladišče.
Za. kosilo je bilo eno uro časa. Delavci so posedli na ista mesta kakor prej med oddihom. Nekateri so potegnili iz torbe opoldanski obrok kruha tn prigrizkov, drugim »o pri-
nesle žene in hčerke gorko kosilo. Tudi mlajše žene so imele uvele, utrujene, skoraj starikave obraze, zdelame od revščine. Pač pa se Primož ni mogel načuditi izredni lepoti dekleta, ki je prinesla kosilo Louisu.
Primož je šel jest v delavsko restavracijo onkraj ceste. Hitro je sprevidel, da je hrana tam slabša in dražja kakor v študentskih gostiščih in se ni več čudil, da so samski delavci ostajali rajši pri torbah s kruhom in sirom.
Naročil je biftek z ocvrtim krompirjem (pomme frite, francoska narodna jed) in se ozrl okrog sebe. Po modrih platnenih oblekah gostov in iz njihovih razgovorov je spoznal, da so to delavci — specialisti, ki si še lahko privoščijo hrano v restavraciji. Primož je opazoval zdaj gole stene, zdaj popackani namizni prt in oškrbljene kozarce ter je tedaj v duhu zagledal tisto prekrasno dvorano v hotelu »Ritz-, vso okrašeno z marmorjem in zrcali, kjer je mednarodni študentski krožek (ki so ga finansirali predvsem ameriški študenti) prirejal vsako leto bankete; bogato obložena miza se je lesketala od srebra in kristalne posode, in na krožnik si je tedaj nadeval vse drugačne dobrote!
Da, poskus je vsekakor zanimiv. Zdaj se je koma) lahno pogreznil pod vrhnjo plast — kaj bo šele na dnu Pariza!
Tako so minevali dnevi In pomlad ni bila več daleč. Ko se je Primož
* Malagache = domačin z otoka Madagaskarja, ki je bil tedaj še francoska kolonialna posest.
nekega večera odpravljal proti postaji podzemeljske železnice, da bi se vrnil domov, se mu je pridružil Louis in mu dejal:
»Veste, za svoj god sem vas mislil povabiti v nam, pa bo prišlo tudi neka) takih sosedov, da se ne bi mogla nič pomeniti Ali ne bi hoteli priti že prej, kar v nedeljo popoldne? Oh, nič posebnega ne pričakujte! Kozarec vina bova spila in kakšen prigrizek se bo tudi našel.-
»Kaj bi tisto, saj bom doma kosil; pač pa me bo veselilo, če lahko prebijem nedeljsko popoldne pri francoskem tovarišu.-
-Prav. Upam, da vas ne bo nič motilo, če boste našli pri francoskem tobarišu tudi dva gosta iz francoski h kolonij ?*
»Nasprotno — še bolj zanimivo bo!-
»No, potem se pa pripeljite v nedeljo ob treh z Metrom* do končne postaje na severu mesta. Čakal vas bom pri izhodu.*
Primož se je v nedeljo ob pol treh res vkrcal na postaji Passg v Metro, prestopil na križišču Chatelet proti severu in se nekaj minut pred tretjo uro pripeljal do končne postaje. Odhitel je po stopnicah navzgor in stopil venkaj na prosto. Okrog njega je vrvela pisana množica nedeljskih l>otntkov. Iz predmestja so se ljudje vozili v center na običajni nedeljski sprehod po velikih bulvarjih — Parižani iz sredine mesta so se pa usipali iz podzemlja na svetlo in se odpravljali i a Izlet v okolico.
Komaj je Primož dobro pogledaI naokrog, je že stopil preden) Louis Tessier — t®*6® s« je pital njegov
tovariš iz pivovarne. Bil je postaven, kakih štirideset let star človek s prikupnim obrazom in živahnimi očmi.
Stisnila sta si roke in Tessier je odvedel gosta skozi predmestje proti nekdanjim pariškim utrdbam. — Sonce je dobilo medtem nekaj moči ln jasno osvetljena pokrajina je ležala pred njima kakor na dlani; po ozki stezi sta odkorakala vzdolž wtrdb, obraščenih z nizkim grmičevjem. V daljavi, onkraj železniškega nasipa, so štrleli kvišku tovarniški dimniki. Zapuščeno ozemlje ob utrdbah je bilo tu in tam posejano z očrnelim zidovjem razdrapanih hiš Zavila sta na desno, si utirala pot skozi kupe kamenja, zabojev ln smeti, in kmalu sta se znašla sredi gosto naseljenega sveta. Zadišalo je po bencin«, katranu, dimu in živalskih odpadkih. Ponekod so iz obupnih stanovanjskih brlogov kukale ven plašne oči. Razbite Šipe so bile zadelane s cunjami ali papirjem.
»Za nalašč sem napravil majhen ovinek, da ste lahko nidelf, kako še danes stanuje lepo število francoskih delavcev. Nekateri sploh nimajo stalnega stanovanja. Vsako noč sproti plačujejo ležišče v skupnih prenočiščih. Saj res — ali ste že videli naš novi živalski vrt v Vin-canskem gozdu?*
•Sem.*
»In kako lepo stanujejo tam razne Hvali in zveri, in kako skrbno jih pitajo! Kajpada, zanje pobirajo vstopnino, delavci pa niso tako pri-
* Metro = pariška podzemeljska železnica.
vlačni, da bi kdo plačeval za ogled njihove revščine! Ha, ha, ha! Vsekakor ste videli značilen kos rdečega pasu.*
»Rdečega pasu?*
»Da, delavska naselja okrog riža so meščani krstili za -zone r<*" uge» — rdeči pas. Pravijo, da je leglo prekucuhov.-	...
Polagoma so se podrtije umakni
čednejšim zgradbam. Zanemarjena
pot se je spojila z gladko cesto Louis se je kmalu ustavil pred n ko, podolgasto hišico.
»Tukajle stanujem,- je dejal DT uis in medtem se je na Pra(?,1iilša pokazala njegova hčerka — ***,. dekle, ki je nosilo Louisu brano pivovarno. Imela je goste kostanj ve lase, bleščeče oči so ji pa °sve Ijevale nenavadno lep obraz-»Renata,* ji je rekel Louis, stavljam ti tovariša Jamarja ie ^ goslavije; midpa bova kar sedle, ^ pa ta čas poskrbi, da miza ne ostala prazna,-	ntp-
Renata se je Primožu prijazno ^ smehnila, mu segla v roko hitela po svojih opravkih. ft-Louis je gostu odprl vrata.!Lf fff prosto, a okusno urejeno sobjj*'' posadil za mizo ln pripombne »Takle je moj dom. Pa	iz-
mislite. da sem si ga prislužil ^ vovarni. Moj oče je bil Molf p je trideset let pritrgoval od uf^cO-si je na stara leta nostani* ju«
Zena mi je lani umrla tn

s hčerka ostala sama laz sen} čen strugar, toda našo stroko za tako prizadela, da sem se udinjati pivovarni-
(Dalje pr'*100
OD SIREDE DO SREDE

PRVENSTVO SLOVENIJE V PLAVAN JU V BAZENU CELULOZE V KRŠKEM
Triglav prvi - Rudar drugi
mmmm
Jimmmmmmmmm
Preteklo soboto Je bilo v organizaciji PK Celuloza v Krškem Sansko prvenstvo v plavanju. Prvenstva se je udeležilo 10 ekip, to je 278 plavalcev ln plavalk iz Vse Slovenije. V nekaterih disciplinah je nastopilo tudi okrog 50 tekmovalcev, zato delo sodniškega zbora ni bilo lahko. Kljub nekaterim težkočam so se pa plavalci Potrudili in v celoti dosegli štiri nove slovenske rekorde. Juška "odlesnikova iz Trbovelj Je na 400 hi etrov prosto izboljšala štiri leta star rekord Koncllijeve (5:50,0) sko-no za tri sekunde. Plavala je 5:47,2, vmesni čas na 200 m prosto je pa tudi nov rekord s časom 2:44.0. Tudi Tominškova (Ljubljana) je za desetinko sekunde Izboljšala svoj rekord na 200 m prsno. Mešana štafeta Rudarja na 4 X 100 m Je pa “ha za več kot sekundo hitrejša kot pred tremi leti plavalke Tri-Sžva in je k temu prvenstvu prispevala še en rekord.
Na startu so razen olimpijcev manjkale tudi Koncllijeve (T). Horvatova (L) ln Breskvarjeva (Cel.). Toda njihov nastop verjetno ne bi Vplival na končno razvrstitev posameznih ekip. Triglavu Je kljub temu nesporno pripadalo 1. mesto, r te pa s precejšnjim naskokom zasluženo osvojil drugo mejo. o poteku tekmovanja In podrobnostih bomo poročali prihodnjič, danes pa posredujemo samo rezultate:
ŽENSKE: 400 m prosto: X. Podlesnik (R) 5:47.2 (slovenski rekord). *■ Koritnik (R) 5:52,6, 5. Butkovec (R). 7. Trtnik, 8. Florjane.
200 m prsno: 1. Tominšek (LJ.) 2:08,1 (nov rekord), 2. Kočar I. (R) 3:11.2. 3. Peterman (Lj.) 3:16,8, 4. Butkovec (R) 3:18,5. 9. Petrič (R) 2:30.3.
loo m metuljček:	1. Kočar (R)
1:29,8, 2. Tominšek (Lj.) 1:31,4, J. Butkovec (R) 1:33,0, 7. Kavšek (R) 1:42,4.
100 m prosto: 1. Podlesnik (R) 1:15.6. 2. Koritnik (R) 1:17,4, S. Trtnik (R) 1:17.4. 7. Strnad (R) 1:20.6. 2' Florjane (R), 9. Kočar I. (R).
4 X 100 m mešano: 1. Rudar I. 2:44,1 (nov slovenski rekord v pojavi: Podlesnik, Butkovec, Kočar L Koritnik), 2. Triglav 6:01,6, 5. Rudar II 6:24.3.
100 m hrbtno: l. Podlesnik (R) 1:24,8. 2. Čolnar (Tr) 1:30.9, 3. Kotar M. (R) 1:31.1, 5. Strnad (R) 1:34.9, 6. Florjane (R), 10. Koritnik 'Rudar).
4 X 100 m prosto; 1. Rudar 1 5:18,8 (Koritnik, Trtnik, Strnad, Podlesnik), 2. Rudar II 5:23,4 (Florjane, Butkovec, Kočar L, Kočar M.).
Stanje v točkah: Rudar 13.106, Triglav 10.475, Ljubljana 9.387, Celuloza 8.918, Neptun 4.811 itd.
MOŠKI: 100 m prosto: 1. Košnik (Tr.) 1:01,5, 2. Brinovec 1:02,3, 5. Burja (R) 1:04,2, 10. Irt (R) 1:06,1.
1500 m prosto: 1. Brinovec (T) 19:45.5, 4. Burja (R) 20:48.8, 5. Irt (R) 21:09,6.
100 m hrbtno: 1. Gorš.^ (L) 1:11,2. 11. Zelenšek 1:20,5.
408 m prosto: l. Brinovec (T) 4:49,7, 4. Irt (R) 5:08,5 (nov klubski rekord), 6. Burja (R) 5:14,2.
200 m prsno: 1. Pelc (L) 2:49,3, 11. Amon (R) 3:05,2, 15. Jagodič (R) 3:07,7.
200 m metulj:	1. Brinovec (T)
2:49,0, 3. Čibej (R) 2:58,4, 7. Burja (R) 3:03.9.
4 X 200 m prosto: Triglav 9:49,9, 5. Rudar 10:17,7.
4 X 100 m mešano: Triglav 4:49,0, 5. Rudar 5:09,7.
Končno stanje moških in ženskih ekip:
Triglav 28.150, Rudar 27.054, Ljubljana 24.666, Celuloza 24.341, Neptun 15.828, slede Prešeren (Radovljica), Fužinar (Ravne), Ilirija (Ljubljana) ln Piran.
Triglav, Rudar ln Ljubljana so za dosežena mesta prejeli pokale v trajno last.
USPEHI RADEŠKIK PAP1RN1ČARJEV NA IX. ŠPORTNIH IGRAH
Na IX. športnih igrah papirniške industrije LRS, k1 so bile v Vidmu-Krškem od 10. do 18. avgusta t 1., so v vseh športnih disciplinah nastopili tudi radeški papimfčarji. Največ;', uspeh je dosegla ženska ekipa v atletiki z osvojitvijo prvega mesta v precej močni konkurenci. Častno so se borili tudi nogometaši, ki so izgubili samo prv0 tekmo proti KoHčevu (1 : 2), pozneje pa so premagali Videm—Krško z 2 : 1, Sladki vrh z 1 : 0 in Vevče s 4 . 0. S tremi zmagami ln z nafl-boljšo razliko v golih so radeški nogometaši zasedli 2. mesto.
Moška atletska vrsta je bila v skokih in tekih odlična, medtem ko je v metih dosegla slabši uspeh. V teku na 100 m Je Novak dosegel pr/o mesto, v skoku v višino, je bil Hiršek drugi, v troskoku stal Hiršek in Uhan dosegla 3. in 4. mesto V teku na 1500 m Je bil Ribič tretji. Skupno so radeški atleti osvojili 3. mesto.
Prijetno so presenetili tudi ša-htsti. ki so dosegli tretje mesto Slabše so se uvrstili kegljači, igralci namiznega tenisa in odbojkar;!. Plavalna ekipa Je v hudi konkurenci zasedla 3. mesto.
Letošnje športne Igre slovenskih p »Pirniče rjev so Radečanom dokazale. da so njihove iportne sile dovolj močne, da se lahko
merijo z ostalimi sorodnimi kolektivi. Treba je samo več načrtnega dela ln intenzivnega treninga, pa bodo uspehi mnogo boljši.
Na kraju samo še to; radeška športna ekipa Je bila na teh igrah na; bolj disciplinirana ter spodobna v vseh pogledih.
KGŠARKA
SREDA, 31. avgusta
8.05 Zbor donskih Kozakov, 8.35 Dunajski napevi, 9.00 S sprejemnikom na dopust (spored zabavne glasbe). 11.00 Izbrali smo za vas,
12.00	Veselo opoldne z Vaškim , kvint., 12.40 Otroci pozdravljajo 13.30 Zborovske skladbe Marka Taj-čeviča, 14.35 OD' popevke do popevke, 15.40 Zabavni orkester RTV Beograd. 17.20 Parada plošč, 18.45 Radijska univerza - dr. Ilija Stamejčič: Družbeno upravljanje in moralna odgovornost delavcev,
21.00	xvn. olimpijske Igre v Rimu.
ČETRTEK, 1. septembra
8.30 Majhen koncert mladih francoskih ln avstrijskih pevcev, 9.00 Za vsakogar nekaj (spored zabavne glasbe), 9.40 Zbor Tine Rožanca p. v. Franceta Pertieria. 11.30 Oddaja za cicibane. 12.00 Nekaj narodnih z ansamblom Srečka Dražila, 12.25 Zabaven opoldanski spored. 13.50 Vedri zvoki, 16.20 Igramo za vas, 17.10 Petdeset minut turizma in melodij, 18.30 Športni tednik,
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 XVII. olimpHske Igre v Rimu.
PETEK, 2. septembra
8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani - Aliče Dalgliesch: Pogumna deklica. 9.00 Olasbeni vg-rlete (ponovitev), 10.40 Plesni zvoki,
11.00	Trio Maksa Kovačiča, 12.00 »Dobra volja je najbolja« (spored pesmi za otroke), 12.23 Hammond orgle v ritmu, 12.40 Domači napevi
Izpod zelenega Pohorja, 13.30 Melodije po vašem okusu, 15.40 Pole Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skobemeta, 16.00 Humoreska tega tedna - Roda-Roda: Hišna zabava. 16.20 Melodije, za razvedrilo. 17.10 Razgovor z volivci. 18.15 Igra vam Kmečka godba, 20.00 Otroške pesmi tulih mojstrov poje sopranistka Zlata Ognjanovič, 20.15 Tedenski zunanjepolitični preglšd, 21.00 XVII. olimpijske igre v Rimu.
SOBOTA, 3. septembra
8.05 Pozdrav z gora, 9.00 Zbori o borbi in delu. 10.10 Od tu in tam. 11.30 Družina in dom. 12.25 Zabaven opoldanski spored. 14.30 Prireditve dneva, 16.00 Na platnu smo videli, 16.20 Priletno popoldne (spored zabavne glasbe). 17.10 Parada plošč. 18.00 Umetne in narodne pesmi poje ženski zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja. 20.09 Revija jugoslovanskih pevcev. 20.50 Godala v ritmu, 21.00 XVH. olimpijske igre v Rimu, 21.30 Za prijeten konec tedna, 22.15 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 4. septembra
7.15 Izletnikom na pot!, 8.00 Mladinska radijska igra - Aleksander Marodič:	Sivko z Jadrana, 8.30
Mladi pevci - mladim poslušalcem, 8.45 z vedro glasbo v novi teden, 10.00 Se pomnite, tovariši... - Peter Šatur: Zavezniški pilot, 10.30 Radi jih poslušate. 11.30 Mitja Kreft: Srebrni trak (reportaža), 13.30 Za našo vas. 13.45 Koncert pri vas doma, 15.30 Zbori Miroslava Vilharja in samospevi Ka-mila Maška, 16.00 Melodije za
vas, 18.00 Šport ln glasba, 20.05 Glasbeni variete, 21.00 Športna poročila, 22.15 Ples ob radijskem spre-emnlku.
PONEDELJEK, 5. septembra 8.05 Operetni zvoki, 9.00 Od tu lh tam, 10.10 S sprejemnikom na dopust (spored zabavne glasbe), 11.35 Igra violinist Uroš Prervoršek, 12.00 Zenski kvartet Kluba koroških Slovencev, 12.25 Zabaven opoldanski spored. 13.30 Narodne pesmi in plesi iz Dalmacije, 15.40 »O, le prid’, moj fantič.. .«, 16.20 Majhni zabavni ansambli, 17.10 Šoferjem na pot!, 18.40 S knjižnega trga, 21.00 XVII. olimpijske igre v Rimu, 21.30 Melodije raznih dežel.
NOGOMETNO TEKMOVANJE ZA POKAL MARŠALA TITA
ZASLUZENA ZMAGA PROTI IZOLI
RUDAR : IZOLA 1:0 (0:0)
Rudar Je v pokalni tekmi nasto-»Ju v Izoli, kjer Je pa kljub zmagi prikazal slabo igro. Taka ocena Sre predvsem na račun mnogih Neizkoriščenih priložnosti, tako da •° • se morali gostje kljub veliki
premoči zadovoljiti s tesno zmago. Gol je dosegel Irt v 78. min.
V Trbovljah so pa v nedeljo Igrala tri moštva in dosegla tri zmage. Pionirji Rudarja so premagali Svobodo (Kisovec) z 1:0, mladinci so zmagali v tekmi z Odredom z 2:0. Rudar 3 je pa odpravil Svobodo (Kisovec) s 5:0.
TEKMOVANJE ZA POKAL V ROKOMETU ZMAGA RUDARJA V SLOVENJ GRADCU
Budar : Partizan (Slovenj Gradec) 25:20
. Ekipa Rudarja je bila pretekli phen na skupnem treningu v Ve-‘«nju, kjer so se fantje priprav-
ljali za nastope v republiški ligi. V nedeljo pa so v pokalni tekmi v Slovenj Gradcu premagali domačega Partizana in se tako uvrstili v naslednje kolo.
Pojasnilo
Oddelek za gospodarstvo In komunalne zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Trbovlje pojasnjuje,
da so bile naknadno Izdane odločbe o višini stanarine tudi za stanovanje, v katerih stanujejo jami lastniki (lastniki družinskih stanovanjskih hiš ali posameznih delov stavb v državljanski — privatni — lastnini).
S temi odločbami se je lastnikom za stanovanja, ki jih sami uporabljajo, sporočilo razen višine stanarine In drugih podatkov tudi, koliko znaša del stanarine za amortizacijo stanovanja in koliko znaša del stanarine za stroške upravljanja in popravil stanovanjske hiše oziroma stanovanja, v vednost.
Na podlagi teh odločb lastniki ne bodo plačevali nikakršno stanarine, temveč so jim podatki v teh odločbah Potrebni med drugim na primer za vložitev davčnih prijav za odmero dohodnine od stavb, ker se od kosmatega (bruto) dohodka od posameznih stavb, odbijejo stroški za upravljanje In popravila, to je, da se med čiste dohodke »d stavbe ne šteje del stanarine za stroške upravljanja In popravil in jo oproščen dohodnine od stavbe.
V kolikor pa nekateri od omenjenih lastnikov za določeno dobo uživajo davčno oprostitev, pa Jim je z dostavo navedenih odločb, za eventualne primere že znana vrednost lastnega stanovanja.
(Iz pisarne Oddelka za gospodarstvo In komunalne zadeve ObLO Trbovlje)
Tudi drugo kolo v republiški košarkarski ligi Rudarja, ki je kot gost nastopil proti »Mariboru-, ni prineslo uspeha. Domačini so bili boljši in tako zasluženo osvojili obe točki z rezultatom
Maribor : Rudar 78:57 (34:21) Rudar se Je domačinom le nekaj časa upiral, toda na razplet dogodkov pod koši je vplivalo to, da gotovo niso bili najbolje razpoloženi, saj so v Maribor prispeli z veliko zamudo in tako drugi polčas odigrali v največji opoldanski vročini. Krivda za zamudo pade na Avtoprevoznlštvo Trbovlje, ker avtobus v nedeljo zjutraj ni ustavil na redni postaji pri restavraciji in sta le dva košarkarja še pravočasno ujela vlak. Ostali so pa prispel iv Maribor z avtom kasneje in neogreti nastopili proti dobri vrsti Maribora. Domači so ■lahka dosegli veliko prednost, katero je Rudar kmalu znižal, toda pozneje je tako v napadu kot v obrambi popustil. Za Rudarja so nastopili:	Virt (12), Otopal (10),
'•»Ikavrh (5), Poličnik (7), Tavzelj (10), Hočevar (2) in Sčurk (11).
ŠAH V RENKAH
Dne 21. t. m. so se v Renkah ob Savi pomerili na 6 deskah v povratnem dvoboju zagorski ša-htsti In pripadniki JLA. ki grade Zasavsko cesto. Daši zo bili Zagorjani precej oslabljeni (brez Bertonclja ln Lisca), Jim je vendar uspelo obdržati dvoboj neodločen 3;3. Na prvi deski Je pripravil veliko presenečen; e Zagorjan Ivo Hribovšek, ki Je po 5-urnem boju premagafl mojstra Lukiča ter se mu tako oddolžil za poraz v Zagorju.
Posamezni izida- Hribovšek — Lukič 1:0: Gregel — Husejnovič remi; Bajde — Colbašič 0:1; Železnik _ Brankovič 0:1; Leibenič-nik . Mlšovflč 1:0.
Ker je bila partija na 1. desfct zanimiva, jo posredujemo. BELI; Hribovšek, ČRNI- Lukič.
1. d3 d5. — 2. Šf3 Sf6. - 3. g3 C5. — 4. Lg2 Sc6. — 5. 0—0 e5. — 6. c4 d4. — 7. Sbd 2 Ld6. — 8. Sg5 0—0. — 9. e4 de e. p. — 10. fe Sg4. - 11. Sde4 Le7. — 12. Sh3 Le6. — 18. Shfz Sh6. — 14. Sc3 f5.
—	16. Ld6 Dd7. 1«. e4 f4. — 17. gf ef. — 18. Dh5 KhO. — 19. L:e6 D:26.
—	20. SdB g5. •— 21. Sc7 Df6. — 22. S:afi g4. — 23. Sc7 g3. — 24. hg Dg7. _ 25. g4 Sd4. — 26. Sd5 6e2 + . — 27 Kg2 Ld6. — 28. Tgl Sg3. — 29 Dh4 Se2. _ 30. Thl f3+,
—	»1. Kfl Sg3 + . — 32. Kel S:hl —
33. D:h6 Dd4. - 34. D:hl In črni se je vdal v 51. potezi.	I- H-
NOGOMETNO SREČANJE
v Zagorju
Zaslužena zmaga Proletarca
V pripravah na pričetek tekmovanja v ljubljanski nogometni pod-zvezi sta se v nedeljo popoldne srečali na stadionu v Zagorju nogometni enajstoricl hrastnlškega
•"a ln domačega Proletarca. Zasluženo so zmagali domačini s ):i (2:0). Domači nogometaši so v prvem delu igre dobro začeli ln nevarno napadali vrata gostov in po zadetkih Kordeža in Starca pri-M v vodstvo z 2:0.
Tudi v drugem delu Igre Je bila pobuda na strani domačih, ko so po Tomšetu dosegli še dva gola, >otem so pa popustili tako, da so ■ostle po srednjem krilcu dosegli častni gol.
Pred okoli 200 gledalci Je tekmo dobro vodil Lebeničnik iz Zagorja.
Važno obvestilo
Vse bralce in naročnike »Zasavskega tednika« ponovno obveščamo, da sta se uredništvo in uprava »Zasavskega tednika« preselila iz prostorov na Trgu revolucije št. 28 v nove prostore v poslopju družbenih organizacij na Trgu revolucij* n (n. nadstropje).
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ZASAVSKEGA TEDNIKA« TRBOVLJE
VSEM USTANOVAM IN ZAVODOM V OBČINI TRBOVLJE
Zadeva: izmera Save med Litijo in Zidanim mostom -izmera prečnih profilov reke Save Geodetski zavod LRS v Ljubljani nam je posial okrožnico naslednje vsebine, ki vam jo v prepisu posredujemo s tem, da obvestite z njeno vsebino vse člane vašega kolektiva, da ne bi prišlo do morebitnih nesreč na Savi zaradi del, ki jih izvaja Geodetski zavod LRS po naročilu ELES.
Sporočamo vam, da smo se po naročilu Elektrogospodarske skupnosti Slovenije lotili izmere Save med Litijo in Zidanim mostom. Razen drugih meritev smo na tem odseku začeli z izmero prečnih profilov reke Save. V ta namen je v času izmere profila napeta tik nad vodno globino jeklena vrv.
Prosimo, da opozorite vse, ki se kakor koli vozijo ali splavarijo na tem odseku, da so pri vbžnji zelo previdni. Kraj dela je označen z rdečimi opozorilnimi znaki. Vrv je močno napeta in je udarec lahko smrtno nevaren.
Tajništvo ObLO Vrbovlje
VSEM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM, USTANOVAM IN DRUŽBENIM ORGANIZACIJAM!
Ribiška družina Trbovlje je vložila v potok Trbo-veljščico' po svojem gospodarskem načrtu za leto 1960 dne 19. t. m. večjo količino matičnih rib »ameriških postrvi« v skupni vrednosti preko 600.000 din. Da ne bi prišlo do kakih — za ribiško družino in ostale organizacije neljubih vprašanj (n. pr. zastrupitve po raznih , odplakah, zlasti spuščanja v potok raznih strupenih snovi, kot je apno in drugo ali nedovoljen lov teh rib), opozarjamo in prosimo vse organizacije, ustanove In državljane, naj opozore svoje kolektive na čuvanje tega zaroda v naši edini vodi Trboveljščici. Pred leti In tudi letos se je že pripetila taka nesreča, ki je uničila ves zarod v potoku od stadiona »Rudarja« navzdol.
Ribiška družina sodi, da ni samo njena naloga vlaganje in čuvanje ribjega naraščaja v že tako slabi in umazani vodi, temveč je to vprašanje vseh nas, vsega našega gospodarstva In državljanov, ter upa, da bo naletelo na ugoden odmev in razumevanje. Posebno še opozarjamo investitorje in gradbena podjetja, ki grade razne objekte ob vodi, naj pazijo, da ne pride do zastrupitve vode z apnom. Vsa vodstva Šol in vzgojnih ustanov pa prosimo, naj opozore otroke, naj ne pobijajo rib v potoku s kamenjem itd.
Ker prične teči varstvena doba po zakonu o slad-, kovodnem ribištvu (Uradni list LRS št. 22-128/58) in pravilnika za izvajanje zakona s 1. septembrom 1960 ter traja do 1. maja 1961, prosimo vsa podjetja in organizacije, da naznanijo vsakogar, ki bi ga v tem času zasačile, da lovi ribe v potoku, Ribiški družini Trbovlje.	(
Predsednik RD Trbovlje
Rojstva
HRASTNIK: Jera JANC, Hrastnik 225. hčerko.
LITIJA: Ana TAUFEIJ, Graška cesta 3. hčerko.
ZAGORJE: Dragotina ULE, Pod-lipovica 13, sina.
TRBOVLJE: Ljudmila STRADAR Hrastnik, hčerko:	Pavla ŠKRI-
NJAR. Piran, sina; Barbara ERJAVEC, Zagorje, hčerko; Martina BOŽIC. Trbovlje, hčerko: Ana KORITNIK. Hrastnik, sina:	Danica
POTOČNIK. Zagorje, sina; Ljudmila DRAGAR. Hrastnik-Dol hčerko; Olga POVS C. Hrastnik, sina; Rozaliia GORSAK. Trbovlje, hčerko; Ana LOMSEK. Trbovlje, sina; Ivana HORVAT. Trbovlie, hčerko; Martina ŠKORJANC. Hrastnik -Dol, sina: Ana VRBOVŠEK. Hrastnik. sina: Mira KLEČ, Trbovlie, hčerko: Ivana ŠIMENC. Hrastnik, hčerko: Jožefa RAVNIKAR, Hrastnik, sina; Marija CAMER, Trbovlje, sina.
BREŽICE: Antonija HOTKO. Ga-berje36. hčerko:	Marija HAClC,
Hrastje 19. sina, Justina KUHAR, Zaboršt 4, hčerko:	Ste-
ftca HOSTELAN. Radakovo štev. 17. hčerko; Neža OGOREVC, Cur-novec 18. hčerko: Jožefa. Vel. Obrež 80. sina: Marica BRKOVIC. Brestanica 74. hčerko: Marija KOZOLE. Presladol 54. hčerko: Mirila MATOZ. Gorica 9. sina: Frančiška ROSTOHAR. Brege 3. sina; Rozalija KUNEJ, Železno 2, sina.
TELEVIZIJA
SREDA, 31. avgusta EVROPOV1ZI JA: 14.53 Olin* ptjske igre: Filmski pregled -Tekmovanja v atletiki, BEOGRAD: 19.15 Reportaža o Kongu, 20.00 TV dnevnik, ZAGREB: 20.15 TV helikopter - reklamna oddaja, 20.30 Prenos javne zabavne glasbene oddaje, BEOGRAD: 21.30 Portreti in srečanja, EVROPO VIZI JA:	30.11
Olimpijske Igre: Plavanje — filmski spored ln predtekmovanja v boksu.
CETRTeIc, 1. septembra EVROPOVIZIJA: 14.53 Olimpijske igre: filmski pregled — predtekmovanja v atletiki, BEOGRAD: 20.00 TV dnevnik, LJUBLJANA: 20.15 »Suženjska ladja« - TV film iz serije INTERPOL. EVROPOVIZIJA) 31.08 Olimpijske igre: Plavanje in filmski pregled.
PETEK, 2. septembra EVROPOVIZIJA: 14.53 Olimpijske igre: filmski pregled -atletika, BEOGRAD: 20.00 TV dnevnik, 20.15 Državljan FLRJ - dokumentarna oddaja, EVROPOVIZIJA:	20.30 Olimpijske
Igre: filmski pregled in plavanje.
SOBOTA, 3. septembra EVROPOVIZIJA: 14.53 Olimpijske Igre: filmski pregled -veslanje in atletika, BEOGRAD) 20.00 TV dnevnik, LJUBLJANA) 20.15 TV kiosk — reklamna oddaja, 20.25 »Zelja za nebom« — angleški celovečerni film, EVROPOVIZIJA: 22.00 Olimpijske igre: filmski pregled - polfinale v boksu - plavanje in finale za waterpolo.
POROKE
HRASTNIK! Porok ni bilo.'
LITIJA: Ciril KURENT, delavec, Gabrije In Marija PARKELJ, delavka. Jevnica;Valentin PARKLELJ uslužbenec, Golišče 5 in Bogomira NAGODE. uslužbenka, Jevnica: Metod STRMLJAN. rudar. Dolgo brdo 38 in Ida HRIBAR, delavka, Kandrše 3: Anton MALEC. delavec. Mala Sela 13 ln Marjia DO-LES. delavka, Mala Sela 13.
ZAGORJE: Porok ni bilo.
TRBOVLJE:	Janko OŽBOLT,
strugar, Trbovlje in Marija BALOH. delavka, Trbovlje:	Marko
PRAŠNIKAR, študent, Trbovlje ln Sabina JERMAN, zlatarka, Trbovlje: Avguštin LAZNIK, str. ključavničar iz Hrastnika in Marija -Magdalena SMODlS. blagalničarka iz Trbovelj: Oskar BALOH, strugar iz Trbovelj in Marija KUDER, delavka iz Trbovelj.
BREŽICE:	Franc ZNTDERSlC,
avtomehanik iz Črnca 65 in Helena KRALJ, uslužbenka iz Za-kota 43: Anton ŽNIDERŠIČ, nnlie-delec ir Črnca 65 In Jožeta BER-TOLE. polledelka iz Brežine 193.
SMRTI
HRASTNIK:	'Uršula MIKLIČ.
Studence 2. slara 77 let:
LITIJA:	Ignac KOPRIVNIKAR,
Podšentiur 2, star 59 let: ZAGORJE: Franc U-NTKAR. nno-koleni rudar iz Mdlheima. star 68: Marita ZAJC. Podlipovica 12. stara 85 let .
TRBOVLJE: Franc SMODTS Inv. iinnkntenen. Trbovlie. star 52 let; Alot»i5a UMEK. druž. uookntenka iz Trhovelt. stara 79 let: Rudolf KALAN, upokolene« tr TrboveU. «tar 81 let: Jernei A.TDTSEK. upo-ko'enpe ir Trbnv-l'* ®t»r RQ let,.
BREŽICE: Antnn KOVAČIČI. upo-^■ofo-ner \7 Brežic. Čolnarska pet 5. star 79 let.
KINO
KINO »SVOBODA« TRBOVLJE II: 31. avgusta amer. barv. cinem. film »LJUBI ME ALI PUSTI ME«; 2.-5. septembra amer. barv. einem film »TRIJE SILAKI«; 6. in 7. septembra amer. film »OBTF.ŽIUNA PRIČA«. Predstave ob 17. in 19.
KINO »SVOBODA-ZASAV-JE« V TRBOVLJAH: 2.-5. septembra amer. barv. film »RAZKOŠNA LADJA«; 10.—12. septembri smer. barv. film »V POMLADI ŽIVLJENJA«. Predstavo:	v sobni o ob 17., v ne-
deljo ln ponedeljek ob 17. in 19.15, za mladino v nedeljo ob 15. url.
KINO »SVOBODA II« V HRASTNIKU: 31. avgusta in 1. septembra amer. film »DVANAJST JEZNIH MOŽ«; 3.-5. septembra amer. barv. VV film »TETOVIRANA ROŽA«; 7. septembra jug. film »KOTA 995«,
ZAHVALA
Ob težki izgubi ljubega in dobrega moža
JANEZA MEDVEDA izrekava vsem, ki so sočustvovali z nama in ga spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti, iskreno zahvalo.
Posebno se zahvaljujeva upravi rudnikla Mežica, govornikom iz Mežice in Trbovelj za tolažljive besede, delavski godbi, pevcem Zarje, gasilcem Mehanike, njegovim sodelavcem h Prevalj, sosedom in šte-vi) n im darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki so nama izrazili sožalje
Žalujoča žena Berta in Her-mian z družino.
OBVESTILO
Vpisovanje otrok v vse otroške vrtce v Trbovljah bo samo v četrtek in petek, to je 1. in 2 septembra 1960 od 8. do 12. are.
Prednost pri vpisu imajo otroci zaposlenih in socialno ogroženih staršev, v starosti otrok od 3. do 14. leta.
V vrtcu Dijaški dom In Vode bodo otroci lahko prejemali kosilo in malico, ter pod nadzorstvom preživeli 6a«, ko je mati v službi.
Stanovanjska skupnost Trbovlje
MALI OGLASI
VABILO
Kam v soboto, 3. septembra? V Jevnico v Zadružni dom, kjer bo od 19. ure dalje
VELIK PLES
ob glasbi trla Rudija Bardor* ferja, znanega s četrtkovih večerov Radia Ljubljana.
Na razpolago bodo pr/<vsl ra vipavska vinja, dolenjski cviček, ocvrte piške in še dinge dobrote.
Vljudno vabimo skrfne viže!
Dne 26. avgusta 1960 ob 14. url se je zgubila ženska rdeča volnena jopica v avtobusu, ki vozi na progi Ljubljana—Zagorje— Hrastnik. Prosim poštenega najditelja, da jo odda sprevodniku avtobusa.
I
j
o *
#5	"===■
C
«6
<9^
Pk
$
Sl
r <
O 3
Vi
85. — Zdaj Je splav plul mimo oddaljenega brega na drugem bregu reke. Nekaj brlečih luči je izdajalo, kje leži. Mesto je spalo mirno spanje onkraj široke vodne planjave In ni vedelo o dogodkih, katerim smo bili pravkar priča. »Črni maščevalec« je še vedno stal na svojem mestu s prekrižanimi rokami ter sl močno želel, da bi ga vsaj zdaj videla Becky. Prav gotovo bi Ji postal zopet všeč«..
86. — Okrog dveh ponoči je splav pristal kakih sto petdeset metrov nad zgornjim koncem otoka. Dečki so bredli po vodi sem in tja, dokler niso spravili svojega tovora na varno. K majhnemu splavu je sodilo tudi jadro, ki so ga razpeli kot šotor med grmovjem, da so bile njihove zaloge pod streho. Sami so pa sklenili, da bodo spali ob lepem vremenu pod milim nebom, ker se pač tako spodobi piratom.
87. - Zanetili so ogenj kraj velikega hloda, ki je ležal kakih dvajset ali trideset korakov daleč v mračni globini gozda. Potem so si spekli nekaj slanine v pekaču. Porabil) so skoraj polovico krušne zaloge, ki so jo prinesli s seboj. — Tako Imenitno se jim je zdelo gostiti se v gozdu neraziskanega in naneselje-nega otoka, daleč od človeških bivališč. Sklenili so, da se ne bodo nikdar vrč povrnili v civilizacijo.
vse na po-
Kmetijska zadruga Trbovlje
sprejme v službo lesnega manipulanta Pogoji: ustrezna šola za ta poklic, ali vsaj nekaj prakse v gospodarstvu in poznavanju lesnih asortimentov — Plača po tarifnerh pravilniku in po učinku. — Nastop službe Po dogovoru.
Podjetje »Pekama in slaščičarna« v Trbovljah prodaja naslednja osnovna sredstva:
Z konja . s kompletno opremo ln t Z vprežna voza.
Ostala pojasnila dobite v upravi podjetja.
88. — Ko so pospravili zadnji košček slanine in no.iedli zadnji Jibrok kruha, so se »Črni maščevalec«, »Rdečeroki-in »Strah morja« že precej n rujeni •leknii’ *• t»avo. »Ali nam ni lepo?« — 1» delal »-», — »K«’ bi nelil rekli fantje, če bi nas lahko videli!« je pripomnil Tom. — »Za svojo osebo,« Je dejal Finn. »si ne želim nič boljšega.« Pospali so kar okoli tlečega tabornega ognja.
Priprave za tekmovanje
Hrastnišk! Rudar je imel nekaj trening tekem s Kovinarjem iz Slor ln domačim Bratstvom. Tekme so pokazale, da je Rudar kar dobro pripravljen za letošnje tekmovanje in bo resno posegel po najvlšiem mestu v svojih podzvez-nl ligi.
Najprej so se Rudarjeve! Iz Hrastnika pomerili s Kovinarjem iz Štor in ga v prvi tekmi premagali s 4:1 (4:0). Tekma je bila predvsem v prvem polčasu živahna. v katerem je Rudar dosegel štiri zadetke.
V	četrtek je bil neuraden derby med Bratstvom in Rudarjem. V živahni Igri le zasluženo zmagalo Bralstvo 7 2:1 (0:0).
V	nedeljo pa sta odigrala v
Hrastniku svojo drugo tekmo Kovinar iz Štor in domači Rudar. Igra je bila slaba v prvem polčasu. v drugem Je pa Rudar zaigral znatno boli« tn dosegel pet golov, gostje pa enega. 7.a Rudarja so bili uspešni: Ridrrman 2, Zorčič t In Vrtačnik 1.	J. G.
TTR^El. §R
pripravlja
EICHMANN
PRED PROCESOM
V štirikotni rjavkasti trdnjavi sedi v majhni celici Adolf Eichmann, ki je pravkar končal zajtrk: kruh, margarina in čaj. Njegovo življenje je zelo enolično — štiri ure na dan dela, v tem času piše ali odgovarja na vprašanja, sicer pa je »prost«. V tem času lahko razmišlja, počiva in se spominja vseh stvari, ki so važne za proces in ki bo, kot trdijo v Jeruzalemu, najkasneje marca 1961.
Priprave za to veliko »prireditev« so zdaj že v polnem
teku. Ne samo pri javnem bil lahko proces, za katerega tožilstvu, temveč tudi z ozi- pričakujejo vsaj tisoč časni
rom na zunanjo organizacijo procesa. Tudi dopisniki, ki bi radi prisostvovali temu procesu, morajo do oktobra letošnjega leta zaprositi za akreditive, podvreči se bodo morali ostremu pregledu in
karjev in več tisoč drugih opazovalcev, gradijo sedaj z vso naglico zgradbo v novem kulturnem centru Jeruzalema Beth-haam (Ljudski dom).
Zgradba je tako urejena, da bo Eichmann vstopil v sodno
celi vrsti varnostnih ukrepov, dvorano skozi tajna vrata in jo To bi naj služilo temu, da bi skozi ista vrata tudi zapustil, nihče ne poskušal na Eich- ;n ga torej zunaj sodišča nih-manna za časa procesa kak- če ne bo videl. Minister za šen atentat ali kaj podobnega, pravosodje dr. Rosen je za-Ker v Jeruzalemu ni nobe- trdil, da ima Eichmann vse ne primerne zgradbe ,kjer bi možnosti pravnega varstva in
še celo več. kot je to sicer v
S filmskega sveta
KMAI/U SO NA SPOREDU VELIKI FILM »CENI ORFEJ«, NA SLIKI IZ TEGA FILMA M. DAWN. tihM BO KMALU NA SPOREDU V KINU DELAVSKI DOM V TRBOVLJAH
NOVA TEORUA OKSFORDSKEGA ZNANSTVENIKA
človekov prednik je morska opica?
Jogije in primerjalne anatomije na oksfordski univerzi, je pred kratkim objavil senzacionalno teorijo, Po kateri naj bi človek izviral iz danes že povsem izumrle vrstej tjulnov, ki so v zoologiji znani pod imenom morske opice.
Profesor Hardy je 30 let zbiral podatke, ki naj bi potrdili točnost njegove teorije. Po njegovih trditvah je v davni preteklosti velik del opic zarndi surove konkurence in borbe za življenje izrinjen iz gozdov, v katerih ni bilo dovolj hrane za tako veliko Stavilo živali. Te opice so se nastanile na morskih obalah in začele iskati hrano v morju. Njihov organizem je v popolnoma novih pogojih doživet v mnogih tisočletjih znane spremembe. Njihovo telo se je prilagodilo življenju v vodi. Naučile so se plavati, izgubile so dolgo dla-
ko, namesto katere so dobile kratko, gosto in mastno, ki jim je služila kot odličen izolator in zaščitnik pred mrzlo vodo. Ta dlaka je bila še bolj gosta in daljša na glavi za zaščito pred soncem.
Ker postane telo v vodi lažje, so se morske opice naučile imeti v vodi tudi pokončno lego, ki jim je omogočala lažje opazovanje okolice. Zarfcdi lažjega plavanja so se jim še posebno razvile roke in noge, prsti so jim pa postali še l«lj gibljivi in občutljivi v lovu na drobne ribe in v Iskanju malih školjk.
Po Hardyjevem mnenju so se te morske opice začele posluževati kamenja za odpiranje školjk in ostrig, in to je bil prvi korak k pridobivanju orožja in orodja.
Človek je razvil svoje možgane » izdelovanjem raznih
orožij, prejšnja doba njegovega življenja v morju mn je pta omogočila, da je Masneje zavzel dominantni položaj v prirodi: hodeč po zadnjih nogah in oborožen s primitivnim orožjem se je prednik našega človeka vrnil z morske obale v gozd, da ponovno osvoji izgubljeno »cesarstvo«.
valiera prejel tudi »Zmago francoskega filma« kot najboljši tuji igralec.
Velik uspeh Hitchcocka. —
Najnovejši film Alberta Hitchcocka »Psyho« |e naletel na veliko zanimanje v New Yorku.
Ta zanimiv film, ,v katerem skuša Hitchcock obrazložiti nenavaden psihološki problem, predvajajo istočasno v 20 new-yorških kinematografih. Podoben primer se je pripetil pred osmimi leti, ko so znani film »Največja predstava na evetu« predvajali istočasno v osmih kinematografih.
Ponudbe Bulajiču. — Dobit- izvedencev za mednarodno jezdeca« v režiji Johna Forda. njk »Zlate arene* je na letoš- pravo in da je v tem pogledu Kasneje bo pa igralec protago- njem festivalu v Pulju režiser njegova vest mirna, nist novega filma Alfreda »Vojne« Veljko Bulajič ima se-Hitchcocka. Te dni se je Ste-	številne ponudbe jugoslo-
wart vrnil v ZDA s kratkih po- vanskih filmskih podjetij za čitnic v Parizu, kjer so mu na snemanje filma »Kako imeno-mestnem županstvu podelili vay mesto«. Ta film je mame-srebmo kolajno mesta Pariza, ravalo izdelati podjetje »Ja-ker se je leta 1044 boril na čran«, sedaj pa sta kandidata francoskem nebu kot pilot zanj podjetji »Bosna film« in ameriškega letalstva In s tem beograjdlda »Avala«. V teh
Jean Gabln se poslavlja. —
Kot vse kaže, se bo priljubljeni . francoski filmski igralec Jean Gabin, zdaj zares poslovil od filma. Kot sam pravi, ne more delati na dveh krajih. Sam je namreč navdušen poljedelec in se bo raje posvetil teipu kot sedmi umetnosti. Jeana Gabina poznajo naši filmski gledalci predvsem kot karakternega Igralca, ki je upodobil že vrsto izredno uspelih filmskih kreacij.
Šestdeset filmov Jamesa Ste-\varta. — James Stewart bo v kratkem snemal svoi šestdeseti film z naslovom »Dva samotna
navadi po svetu. Tako bo na primer omogočeno Eichman-novim branilcem, da bodo dobili na vpogled vse materiale obtožbe, takoj ko bo obtožnica končana, in to je postopek, ki bi se zdel na primer v Angliji naravnost nemogoč, kajti obramba nikoli ne pokaže	*’
svojega materiala javnemu tožilstvu. Razen tega bo imel Eichmann možnost, da se proti obsodbi pritoži, česar na primer po razpravi v Nurn-bergu ni bilo.
Stroške Eichmannove obrambe bo nosila njegova družina. V zvezi z očitki, da Izrael sploh nima pravice soditi Eichmannu, je minister dr. Rose odgovoril, da je Izrael zahteval mnenje raznih
Vse govorice o tem, da Eichmanna motijo med spa-
njem, da gori v njegovi celici noč in dan luč, da nima niti minute zase, so nesmiselne, je zatrdil minister. Eichmann sedi sicer sam v svoji celici, ne govori z nikomer in razen , med zaslišanjem ne more postavljati vprašanj. Vendar ima vse možnosti, da si dela beležke, vsaka beseda pa, ki jo spregovori, je zapisana na magnetofonu in on to ve, ker stoji mikrofon na mizi pred njim. Eichmann tudi ima vsak dan možnost sprehoda, razumljivo pa je, da ga neprenehoma opazujejo. Svojo celico in kopalnico pospravlja sam, sam si dela posteljo in mu je očitno v pravi užitek, če ima lahko vse okrog sebe v najlepšem redu.
ŽE KOZARČEK KONJAKA ŠKODUJE
V Stockholmu se je zbralo 500 strokovnjakov na kongres, n» katerem so obravnavali vpliv alkohola na človekovo sposobnost pri deln. Prof. G- C. Drew, za psihologijo na londonskem vseučilišču, je imel referat z naslovom »Alkohol in avtomobil«. Angleški znanstvenik je prikfczal rezultate svojih poskusov, ko je šoferjem, ki so se prostovoljno priglasili za poikus, »doziral alkohol od 0,2 do 0,8 promila v krvi. Uge* tovii je, da pri šoferju škoduje tudi najmanjša količina alkohola, celo en sam k -.terček konjaka. Poizkusi so dokazali> da šofer z določeno dozo alkohola rine tudi na široki cesti vedno bolj v sredino ceste, ker alkohol »v njegovih očeh cesto oži«.
----DOMISLICE-------------------
»Zlvl nevarno/« — to je nasvet, ki ga zdaj ljudje le redko dajejo, zlasti odkar vedo, da danes na svetu ni več druge možnosti.
* • •
Pritoževati se zna vsakdo — toda le redkim je dano, da znajo kaj pohvaliti, ker je pač še marsikaj pohvale vredno.
• * *
Za radovedneže ni na svetu nič več izredno lepega, nič izredno dobrega, nič izredno vrednega.
• • •
Mladenič prične kaditi zato, ker bi se rad postavil, da je mož. Čez mnoga leta poskuša iz istega vzroka kajenje spet opustiti.
* * *
Ce danes srečate očeta in sina, je tisti z brado
zelo verjetno sin.	/
• • *
Pravo sposobnost koncentracije pokažete šele tedaj, če kot oče delate domače naloge sinu, ki medtem zraven vas posluša radio ali gleda televizijo.
• * •
Ce že naše sanje ne postanejo resnica, je vsaj neka) tolažbe v tem, da se tudi nočni strahovi ne uresničujejo.
• • •
Motijo se tisti, ki ženskam odrekajo bistroumnost. Tako je neka ženska rekla svoji prijateljici: »Soj ni tako težko pripraviti moža, da mi pomaga doma v hiši. Jaz svojemu možu rečem samo, da je pač že prestar za to...«
KOMU JE ČLOVEK PODOBEN
Učitelj pripoveduje v šoli o opici ter opozori otroke na podobnost med človekom in opico. Cez nekaj časa vpraša enega izmed učencev, katera žival je človeku najbolj podobna.
Učenec (v zadregi): — Človeku najbolj podobna je — svinja!
Učitelj: — Kdo ti je pa to povedal?
Učenec: — Moja mati večkrat pravi, da sem takšen kakor prase...
DOBER RED JE DOBIL
Sinko vinskega trgovca: — Danes sem pa dobil v šoli dober red v kemiji.
Oče: — Kaj si pa tako dobro znal?
Sinko: — Učitelju sem pripovedoval, kako se ponareja vino.
PRAVILEN ODGOVOR
V Soli razlaga učitelj učencem, da ima vsak človek kak poklic. Potem pa vpraša:
— Kaj je tvoj oče, Pepček?
— Mrtev.
— To je žalostno. Toda — kaj je bil tvoj oče, ko še ni bil mrtev?
— Ziv!
STRAŠEN OTROK
Mali Tinček pridirja v sobo, kjer se je zbrala vsa mamina družba, in zavpije:
— Mamica, otroci se bomo igrali zobozdravnika! Daj — hitro nam posodi tvoje zobovje!
prispeval k osvoboditvi Franclje. Med svojim bivanjem v Parizu je Iz rok Maurica Che-
VSE KRZNO PRODANO
Na letošnji mednarodni avkciji krzna v Leningradu so prodali okoli 3 milijone in pol kosov raznega krzna, to je skoraj vse, kar so sovjetski proizvajalci mogli ponuditi trgovcem. Letošnje avkcije se je udeležilo rekordno število trgovcev in sicer 200 predstavnikov raznih podjetij iz 23 držav. Zasavski ted	4
ŽIDOVSKE ARHIVE SELIJO V IZRAEL
Iz Hamburga in iz Schles-wig-Holsteina so nedavno prenesli v’Izrael židovske arhive iz 17. in 18. stoletja. Razen tega nameravajo preseliti židovske arhive iz Wormsa, Mun-chena in z Dunaja. Miinchen-ski arhiv hrani 380 let stare židovske listine.
PRVA RAFINERIJA V SIBIRIJI
dneh pa pričakuje Bulajič tudi odgovor iz Havane in je dvomljivo, če bo Bulajič sploh ostal v domovini.
Stij-je novi »AvsUini« filmi.
— Podjetje »Avala« iz Beograda snema trenutno kar štiri nove filme. Od tega so trije v barvah. Najzanimivejši je nedvomno »Karolina Reška« po znanem Gervaisovem odrskem delu. V tem filmu nastopa tudi več tujih igralk. Ostali filmi so »Ljubezen in moda«, »Prvi meščan našega mesta« in Bolje je znati«.
Festival na temo »Odporništvo«. — Nedavno tega se je v Ferrari zaključil 14-dnevnl festivai na temo odporništva. Na sporedu je bilo sedem celovečernih igranih in več kratkih ter dokumentarnih filmov. Med izbranimi filmi za festival so bili po en češki, ruski, poljski, ameriški, angleški, italijanski In francoski film.
LICENCA ZA VALJARJE
Kakor poroča agencija Astra, bo tovarna »14. oktober« iz Kruševca v Srbiji dobila 120
V Irkutsku v Sovjetski zvezi milijonov deviznih dinarjev za
Je 2. t. m. začela obratovati prva čistilnica nafte v vzhodni Sibiriji. Čistilnica še ni povsem dograjena in je začel obratovati le en del. Ko bel dokončana, bo to največja rafinerija v SZ in bo krila vso potrebe vzhodne Sibirije. Surovo nafto bo čistilnica dobila iz BaškirUe, od koder bo nafta prihajala do rafinerije
nakup licence za gradnjo posebnih valjarjev za gradnjo cest. Licenco bo srbsko podjetje odkupilo od francoske družbe »Albert«-
Iz istega vira zvemo, da je reško podjetje »Učka« dokončalo z instalacijami naprav, ki so jih kupili v Italiji in ki služijo za izdelovanje pijač. Moderne naprave bodo reške-
po 3700 km dolgem tifMissibir- mu podjetju omogočile polnje-skem naftovodu, ki pa še ni nje do 8 tisoč steklenic pijač dograjen.	na dan.
j^top {ihjuporkicl^
Potem, ko sem se pri trboveljskem občinskem poslopju spotaknil ob mlaj, ki so ga konservirali za prihodnje majske praznike, da bo takoj pri roki, in se zbal, da se ne bi od njega nalezel revmatizma, sem se odpeljal kar v Šmartno pri Litiji v gostišče »Maček«. Brž pa, ko sem stopil v lokal, me je smrad, ki je prihajal Iz stranišča, poučil, da je bolje, če odidem dalje. Zvečerilo se je že. Spotoma, ko sem stopal proti Litiji, sem opazoval na nebu satelit; ker nisem gledal na naprej po in na cesto, sem objel kup peska na križišču Levstikove In Grblnske ceste na pločniku. Od tega objema ml je ostal za spomin in opomin otekel nos, da sem potem v Litiji takoj videl, da Je treba prepleskati ter obnoviti napisno desko mesnice na Valvasorjevem trgu in bolje se ogniti gostilne Lindner, da te ne omamijo vonjave stranišča.
Ko sem se vračal proti Zasavju, sem spotoma poučil poštarja, ki bi moral v soboto, 20. avgusta, nesti pošto v Konjšlco, da je za to plačan, da trikrat tedensko prinese v vas pošto, pa čeprav ima eno samo samcato pismo. Kasneje sem šc v Zagorju na Prešernovi cesti, tam, od mostu naprej pomagal otročajem razbijati znak za zaporo ceste. Pa bi me kmalu nabili vozniki motornih vozil, ki zaporo ceste tako »strašno« upoštevajo. Bil sem jim pač na poti ln niso mogli divjati!
V Trbovlje sem prišel zgodaj zjutraj. Ker sem bil namenjen Itak proti Hrastniku, pa čeprav je bila nedelja, sem hotel kar počakati na jutranji avtobus pri vodenski restavraciji. Čakal sem pol ure, pa ni bilo nič. Z ostalimi sopotniki sem ugibal, ali bo prišel, ko sem le zaslišal znana glas avtobusa. Ker je bilo precej zamude, sc Je verjetno šoferju tako mudilo (drugemu namreč, ker je prvi zaspal), da ni imel toliko časa, da bi se ustavil pri restavraciji in naložil potnike. Ker sem tako, kot večina ostalih potnikov, zamudil vlak, sem šel proti Hrastniku, da bi se v teh dneh pasje vročine nailžll jogurta iz radeške mlekarne. Povedali so mi, da ne bo nič, ker še »ni v modi« za široko potrošnjo, kljub temu, da ga v Steklarni ln Kemični tovarni zaposleni dobijo vsak dan. Mislil sem si, če s tem ni nič, bo pa s čim drugim. Uro pred pričetkom kino predstave sem se postavil v vrsto za vstopnico za film »Velikan«, pa mi Je niso dali, pač zato ne, da so jo drugi, ki so prišli za mano, lahko dobili.
Iz Hrastnika sem se napotil v Krško na prvenstvo slovenskih plavalcev. Pa se ml Je zahotelo, da bi v Krškem tudi prespal. Lepo so se m! v botelu »Sremič« na Vidmu opravičili, da imajo zasedene vse sobe, pa sem sl mislil, bo že ltjc drugje kaj. Iz Krškega sem po telefonu poklical gostilno Zcmljak v Brestanici. Povedali so mi, da moram biti v gostilni do enajste ure zvečer, sicer ne bo nič. Ker pa vozi vlak iz Krškega proti Brestanici šele nekaj čez polnoči, nisem mogel pravočasno priti v Brestanico, ln sem tako ponoči lahko razmišljal še o tem, kako se Je imenitno voziti z vlakom Tako sem v četrtek potoval Iz Trbovelj do Zidanega mosta nič manj kot uro in pol. Vzrok za to Je iskati v »hitrosti« naših železnic. Tako sem zračunal, da bi prispel s tem vlakom pozneje v Beograd, kot bi prišli Busi na Mesec. Imenitna vožnja, a ne?
Pri reševanju te uganke obilo uspeha, vsem skupaj pa do prihodnjič lep pozdrav!	Vaš Pepče
I ROMAN V NADALJEVANJ1H
Skrivnost
dveh bratov
. Dick se je sarkastično nasmehnil.
»Sergeant Puttler vam lahko priča, da sem od volana svojega avtomobila naravnost odšel v vašo prijetno družbo.«
»In zakaj ne obdolžite mene?« je pristavil Puttler. »Bil sem vendar ves čas tukaj.«
Osmešen Gilder je gledal zdaj enega zdaj drugega. Bilo je nemogoče, da bi bila oba moža morda zaveznika, kajti Puttler je slovel, kakor mu Je bilo znano, za enega izmed najboljših uradnikov Scotland Yarda.
»Tokrat moram kapitulirati pred vami. Mr. Alford,« je pristavil (Hider in skomignil z rameni. »Vendar ne bom prej miroval, dokler ne bodo našli miss Gine.«
»Ne norite vendar, Gilder,« je dejal Alford s hripavim glasom. »Ce pam hočete pomagati, da jo bomo našli, mi bo to ljubo. Pomagajte — pa b<Uo kot prijatelj ali sovražnik. In če se vam posreči, da pripeljete Lislie dHne semkaj živo, potem se vam bom za to zahvalil na kolenih.«
Dickov glas je trepetal. V njegovih očeh je žarel sijaj, da ga tudi (Hider, akoravno je imel proti njemu predsodke, ni mogel napačno laaumeti. In ko mu je končno ponudil roko, jo je Alford stisnil tako ihočno, da ga je zabolelo.
Daši je Mary zatrjevala, da ne bo mogfc niti za trenutek zatisniti Odes, vendar ni bilo tako: komaj se je vlegla, že je spala, in sicer prav krepko. Leslie se je nasmehnila. Tudi ona je poskušala zaspati, vendar AJ imela sreče. Premišljevala je, kaj naj stori: ali naj vstane in začne brati ali naj prične šteti od tisoč nazaj. Z branjem ni bilo nič. ker v gobi ni bilo nobene knjige, čuvarja, ki je stražil pred vrati, pa spet ni Opala poklicati, da ji iz knjižnice prinese kakšno knjigo. Ni namreč marala, da bi se Mary ob tem zbudila. Tako ji ni preostalo drugega, kot <U ugasne svečo in se prepusti svojim mislim. Slišala je vsak udarec Ogrkvena ure. In ko je ura odbila eno, je bila vesela, kajti kmalu bo
dudTU glasovi 90 se slišali na gradu ponoči. Zdaj se ji je zazdelo,
da nekaj prasketa in šumi, zdaj je spet kaj počilo in zaropotalo. Leslie se je dvignila v postelji ln prižgala svečo.
Mirno je ležala na hrbtu. Tedaj se ji je naenkrat zazdelo, da visi s stropa neka vrv, na njej pa da se ziblje — neka ženska.
Na široko je odprla oči: skoraj bi bila zakričala na ves glas — potem je pa spoznala, da so bile to le sanje. Z vlažnega čela si je obrisala znoj ter je že dvajsetič pogledala na uro: bilo je pet minut pred pol dveh.
Nekaj čudnega je zazvenelo v sosedni sobi...
Potem je bilo spet vse tiho.
Sedaj je pa začula, da je udarilo zrno peska na okensko šipo. Je morda to Dick, ki želi z njo govoriti?
Previdno je vstala, si ogrnila spalni splašč ter tiho odšla v Sosedno sobo, kjer je odprla okno.
Spodaj je stal neki moški, ki ga ni mogla spoznati.
»Ste vi, Leslie?«
Harry! Vse je zaplesalo pred njenimi očmi. Lovila se je In se končno oprijela police na oknu. IIarry! Živ...! k
»V strašni nevarnosti ste, Leslie! Prinesel bom lestev, da boste lahko splezali po njej na tla.«
Preden je mogla odgovoriti, je izginil, da se takoj nato pojavi pod oknom z lestvijo, ki jo je naslonil na zid.
»Tega ne morem napraviti, Harry,« je zašepetala, »ker nisem oblečena. Ali ne bi bilo bolje poklicati Dicka?«
»Ne, ne! To bi onemogočilo ne samo vašo rešitev, ampak tudi ogrožalo vaše življenje. Hitro se oblecite!«
Kaj naj napravi? Pivi trenutek je hotela steči k vratom, da obvesti stražarja o dogodku — nato je pa sklenila ubogati. Resnoba v glasti moškega ji je narekovala, da stori,, kakor ji je bilo naročeno. V največji naglici se je oblekla in obula, potem pa zlezla nn okensko polico ter splezala po lestvi navzdol.
»Kaj se je zgodilo, Harry?« je vprašala ko je stopila na zemljo.
On je pa položil prst na usta in je ni pelini, kot jo pričakovala, vzdolž hišne fronte, ampak po stranskih poteh stran od gradu in vedno v senci dreves mimo konjskih hlevov.
Neki pes je zalajal.
»Harry, ne morem dalje!«
»Morate, morate'« Njegov glas je bil roteč »Gre za vaše in moje življenje — pojdite!«
»Tn kaj bo z miss VVenner. ki sni v moji sohi?«
»Duh moje matere bo bedel nad njo - v tisti sobi je umrla.*
Že se je pred njo zasvetila v mesečini gladina reke Ravensrlll. ko se je Leslie ustavila.
»Niti koraka ne napravim več rinHe. H«rrv!« je rekla »Trdno sem nrepričana. da ste glede nevarnosti, ki da nni oreH vam in meril, v zmoti. Kje ste bili ves čas. Harry? Dicka je tako skrbelo!«
»Dicka?«
Divje se Je zasmejal - bil je smeh, ki ga Je slišal policist.
Od daleč se je začul neki klic. ,	.
»Dicka je tako skrbelo...! Haha, to je pa res imenitno!« je deja* Harry posmehljivo.	,
Sedaj ga je v mesečini videla natančneje: bil je nepočesan, neobnb po obrazu in rokah umazan. Bil je v fraku, toda brez ovratnika. Plašn se je odmikala, toda že jo je pograbil za roko.
»Ce boste kričali, vas vržem v vodo in bom tako dolgo klečal n* vaših prsih, dokler ne boste utonili,« je zašepetal z mirnim, resni«1 glasom.
Instinkt ji je narekoval, da IIarry ne govori praznih fraz, ampak da
'pc ir £lirHf*n-JclH nmrnrnrmt.i AH nni	TurH	np Hi 16
letih
Je res v življenjski nevarnosti. Ali naj zbeži? Tudi če ne bi je za roko, bi bil vsak beg nesmiseln, kajti vedela je. da je bil Harry v _ svojega univerzitetnega študija najboljši tekač. Razen tega se je spoj* nila, da je ta bledi, brezkrvni človek odličen strelec... In tista krog ki je veljala njej, kakor ji je pripovedoval Dick?
Čutila Je, kako jt kolena trepečejo. Neznanskega napora je bilo tre da je obvladala svoje živce.	.,ne
Vlekel jo je dalje. Mračno so se pojavile pred njima razva opatije... stolp...	k0
Sedaj Je vedela, kam jo Je spravil: v tisto strašno podzerne1 zidovje, ki sl ga je z Dickom ogledala. In Dick je vedel, da se tu skri njegov brat.	z
Trdno je bila o tem prepričana — še preden je opazila košar jestvinami, ki je stala na vrhu podzemeljskih stopnic.
53.
,riž«a>
»Dick. ta hudič Jo je prinesel semkaj!« Je dejal Harry, ko je Pr svečo in pokazal na košaro. »Vse zastrupljeno!«
»Zastrupljeno?«
Razvil je prtič In ji pokaznl okusno pripravljene sendviče.
»Poglejte kristale, ki se svetlikalo na mesu .. ! Toda mene " prevaral! Pojdite z menoj.«	»g.
In šla sta doli pod oboke, kjer 1e bila sedat v tleh Široka Spr®t j0 »Spodaj Imam svetilko, prav tako jestvine, in toliko VOproSjrn''' hočete — vse sem pripravil že dolgo pred tem za vsak primer, r
Bil je silno ustrežljiv In vljuden Pritel jo le za roko. da jo Vonl' te1 svetil po stopnicah. Potem je zavrtel kamnitno ploščo v odpr trajal° prižgal svetilko, v kateri je najbrž gorelo parafinsko olje, kajti vetnia je nekaj časa. preden Je luč zagorela v polni svetlobi In razs
bili
prostor.
Prvo kar Je Lislie opazila v tem prostranem prostoru, sta puški.	Harry,
»Svojega življenja ne bom dal brez boja,- je smehljaje rekel ko Je opazil, kam merijo dekletove oči.
(Dalle prihodnji®