C
SianovsKo poliflšlco glasilo I/JU — poverfenišivo LJubljana
Mesečna priloga »Prosveia«
Tovariš
Uredništvo in uprava: Ljubljana. Frančiškanska ulica 6 1 Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne »prejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pav. UJU plačajo list * Članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3111
Dodatek k Spomenici
Udruženja jugosloven. učiteljstva•
Ob priliki prvega zasedanja banskega sveta Dravske banovine v Ljubljani so bili iznešeni od strani nekaterih članov banskega sveta tako težki očitki, oziroma napadi napram učiteljstvu Dravske bat novine, da so radi svoje neupravičenosti razburili ne le učiteljstvo, temveč vso našo javnost.
Podpisani smatram za svojo dolžnost pribiti dejstvo, da so vzbudili iznešeni očitki veliko pozornost in celo ogorče* nost med vsemi člani banskega sveta ta* ko j na licu mesta ter so bili ne le odločno zavrnjeni, temveč so se skušali pozneje z raznimi izgovori ublažiti in popravljati.
Samoobsebi je umevno, da protestira proti takim neosnovanim očitkom ne samo naše učiteljstvo ampak se solidari* žira z njim vsa naša trezno presojajoča javnost.
Podpisani izjavljam, da se strinjam ne le v splošnem, temveč z vsako besedo v izdani »Spomenici UJU«, ki je v vsakem pogledu na svojem mestu. Pristavi Ijam, da popolnoma odobravam odločen in možat nastop našega učiteljstva na* pram vsakomur, ki skuša kadarkoli, zlasti pa v sedanjih zelo težkih časih neute* meljeno postaviti njegovo delovanje pred javnost v najslabši luči in na ta način greniti njegovo itak zelo težko — in smelo lahko trdim — bedno stališče v težkem narodno-vzgojnem delovanju za obči blagor in napredek našega naroda. Smelo lahko trdim, da so zaslužili naši učitelji v Dravski banovini vse kaj dru* gega kot »znano laskavo priznanje«.
Kakšno velevažno in težko delo opravlja naše učiteljstvo, more ceniti le oni človek, ki pojmuje, kaj pomeni izo* bličiti probujajočo nežno človeško dušo v ono smer, da postane bodoči človek ko* risten član ne samo svoje domovine, temveč vsega človeštva.
Pred nedavnim so posetili angleški pčitelji — romarji — svetega Očeta Pil/ja XI. v Rimu, ki jih je nagovoril *ob tej priliki z zelo lepim nagovorom, po; udarjajoč vzvišenost učiteljskega pokli* ca, a obenem ugotavljajoč po modrem izreku zlatoustega sv. Janeza resnico, da je učiteljski poklic na vsem svetu najt lepša, najvažnejša in največja umetnost, h kateremu še smelo lahko pristavimo, da je tudi najtežja umetnost.
Objektivno in zvesto delovanje na* šega učiteljstva zasluži v vsakem pogledu namesto ozkosrčnosti in obrekovanja polno priznanje ne le od najširših plasti našega naroda, temveč od strani mero* dajnih činiteljev, kajti požrtvovalno delovanje, ki ga izžareva dnevno iz ljubezni do svojega bližnjega za poplemenitev na* šega naroda, mu daje zaslugo, da se dvigne ne samo v ugledu, temveč se mu zasigura tudi v gmotnem oziru vsaj ona minimalna poštena eksistenca, ki mu vendar pritiče kot nesebičnemu vzgojU tel ju in učitelju našega naroda za čim brezskrbnejše izvrševanje svojega tež* kega poklica.
Qw- šolski upravitelji!
Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da zagotovite svoji šoli nabavo * rešenjem ministrstva prosvete O. N. br i:. "".'25. 0. N br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v zemljepisnem pouku
Slike i iad ana ir» Primerja
12 razi čnih umetniških barvastih s k Dal macije in Primorja, izdelanih po n»š h najslavnejših mojstrih prof. Crnč.eu, Kova.Vviču in Kruslinu.
Znižana cena mn 296—
razume se, da skupno z učno kniigo, zavijanjem in poštnino. Slike so velike 45X50 cm in go pripravljene tako. da se jih lahko obesi ,	na zid — Poleg tega. da so te I. p *|i|<e v
okras šolskih pri n»orov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br 440 '>/,>6 in ministrstva notranjih del .). R b.\ 20495 26 najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran Nudite iitrokom pri nazornem pouku užitek spoznavanja prirotinih lepot našega moija iii Prin orja! Budite v otro ih nacionalno Z! vest z dosego ljubezni do jugoslovenskega Jadrana.
Naročila se pošiljajo na:
iti pot; Maklsdna hfflžara. školski odio, i b giibo, Hita 52
Ozrimo se malo na levo in desno, pa poglejmo, kdo razen svojega težkega po* klicnega dela žrtvuje svoje proste čase za razne nacijonalne, prosvetne. gospo* darske in humanitarne organizacije na* šega naroda? Kateri so tisti javni delav* ci našega naroda, ki jim niso veljavne predpisane uradne ure? Koga vidiš v te* lovadnih dvoranah, pri pevskih vajah, pri raznih predavanjih, pri prireditvah in povsod, kjer se vrši delo? Živelo učitelj* stvo!
Ne nalagajmo našemu učiteljstvu sa* mo bremena in brezkončnega dela, nego otirajmo tudi njegove bridke solze; za njegovo povsem pošteno delovanje pa poskusimo malo tudi žrtvovati, oko že ne kruha, pa vsaj malo priznanja, saj to nič ne stane in ne bo obremenila taka po* stavka nobenega proračuna, dala pa bo povod za odkrivanje velike simpatije ne* katernikov napram našemu pošteno za* služnemu učiteljstvu.
Smatram za dolžnost vse to pribiti ne le kot član banskega sveta, temveč tudi kot človek, četudi morda učiteljstvo, ki je bilo na prvem zasedanju banskega sveta v Ljubljani neutemeljeno napade* no, prav za prav te zaščite niti ne potre* buje, ker je že po svojem poklicu od vsakega objektivno in trezno mislečega človeka nad takimi izpadi vzvišeno.
Vsemu učiteljstvu kličem': Le tako naprej!
Vršite svoja težka dela z ono vest* nost j o in požrtvovalnostjo, kakor ste jih dosedaj, potem se ne bo treba bati nobe* nemu človeku, nobenemu banskemu svet* niku zaradi usode naših bodočih gene* racij, še manj pa za usodo naše domo* vine, ker pri takem zvestem in poštenem delovanju, ki ga izvršuje naše učiteljstvo, je moralna dolžnost vsakega človeka, tudi banskega svetnika, da ga z iskrenim priznanjem pozdravi s klobukom v roki.
V Kančevcih — Prekmurje, dne 12. febr. 1931. Faflik Franc, l. r. — župnik, banski svetnik.
Banski šolski nadzornik Andrej Rape.
Za banskega šolskega nadzornika v Dravski banovini je imenovan kakor smo že poročali, dosedanji sreski šolski nadzornik g. Andrej Rape. S tem je bila popravljena na« napaka, ki se je zgodila.
Andrej Rape je bil rojen 30. novembra 1872. v Rafolčah pri Lukovici, kjer je hodil v osnovno šolo, gimnazijo in učiteljišče pa je posečal v Ljubljani, kjer je tudi leta 1894. maturiral. Nato je služboval v Zalem logu pri Železnikih, potem pa leta 1903. !v Olšev« ku pri Kranju. Nadaljnja službena leta so mu tekla v Smledniku in Medvodah, kjer je poučeval sedem let, leta 1907 pa je nastopil službeno mesto v Ljubljani. Po prevratu ga je vlada imenovala za okrajnega šolskega nadzornika v .ljubljanski okolici, pozneje pa za mestnega šolskega nadzornika v Ljubljani. Kot takemu je bilo podrejenih 14 šol 2 vrtca in 4 otroška zavetišča s 124 razredi. Na vseh teh zavodih skupno poučuje 189 učnih oseb.
Andrej Rape pa se ni udejstvoval samo kot pedagog in Žolnflc, temveč je tudi deloval na literarnem polju. V tem pogledu !se je
(Jut •■)
zlasti posvetil mladinski literaturi, katerega dela je naša mladina res nujno potrebovala. Leta 1909. je izdal povest »Dane«, ki je bila prevedena tudi v češčino, pred svetovno voj» no leta 1915. »Pisanice«, po vojni leta 1924. pa knjigo »Iz dni trpljenja«. V letih .1909. do 1924. je izdal osem zvezkov mladinskih spisov. Prevedel je orientalske pravljice »Tisoč in ena noč«, spisal več šolskih knjig, med temi »Četrto čitanko« za osnovne šole tet šodeloval pri raznih strokovnih listih, kakor »Zvončku« »Glasniku PRK«, »Popotniku«, »Učit. Tovarišu« itd. ter je tudi sotrudnik »P r o s v e t e«. Ob prevratu je sodeloval tudi pri izdaji »Šolskega lista«. Bil je sotrudnik »Domačega ognjišča« in »Naše bodočno« sti« poslednji tudi urdnik.
Udejstvoval Se je ikot pevec in je pri Glasbeni Matici za 301etno delo prejel diplomo častnega članstva. Glasbeni Matici je predsedoval 7 let.
V šolstvu zasleduje smer delovnega po* uka in delovne šole.
Med jugoslovenskimi izseljenci v Franciji.
(Šole v Franciji.)
Ko isem prišel v Francijo, je bila ena
mojih prvih želja, da bi prisostvoval pouku
v francoskih šolah. Žal, tega nisem mogel doseči. Učitelj, odnosno upravitelj šole, je rekel, da ne sme dovoliti, ampak da si mo« ram izposlovati dovoljenje za hospitacijo pri prefekturi. Ubral sem zaradi tega drugo pot, ki morda ni nič islabša za spoznanje učiteljevega delovanja v šoli. Opazoval sem zna« nje in vedenje učencev, pregledoval njihove pismene izdelke in skušal izvedeti, kaj sodijo o šoli. Tudi starši otrok so mi marsikaj povedali. Pripomnim pa da sem si ustvaril sodbo komaj na podlagi petih šol. vsled česar ne more biti splošna in objektivna.
Predvsem sem ugotovil, da so otroci preveč zaposleni in ž njimi vred seveda tudi učiteljstvo. Razen četrtka sede po 7 do ¡8 ur v šoli. Obvezna doba šolskega obiska traja od 6. do 13. leta. Že s 4. iletom, prav gotovo pa s 5. letom vpišejo vsi starši otroke v otro» ški vrtec. Niso sicer primorani, a radi store to, »da je doma mir« ... Ponavljalne šole ni.
Tudi izpričeval ni, ampak le »Izpustnico« do* be ko končajo, t. j. ko dopolnijo 13. leto. V šolo lahko vstopijo takoj, ko izpolnijo (i. leto, čeprav sredi šolskega leta. Vsi doseljeni otroci morajo v prvi razred, ker ne znajo francoski. V prvem razredu je torej prava mešanica glede znanja in starosti otrok in prav tu bi si rad ogledal način poučevanja. Ker nisem dobil dopusta sem moral domov preden se mi je to posrečilo. 'Izvenšolskega dela tamkajšnji učitelji skoro ne poznajo, zato ni čudno da med njimi in starši ni ni-kakih prijateljskih vezi. So pa v tem oziru še druge ovire.
Skupna govorica, skupna vera in isti obi« čaji tvorijo pri nas tesno vez med (šolo in domom. Vsega tega tam ni, ker so rudniški kraji. Poleg francoskih sede nemški, jugo-slovenski, italijanski in poljski otroci. Pet jezikov in ne samo enega foi moral znati učitelj, ki bi hotel gojiti s starši kake odnošaje. Dalje starši ne odobravajo, da so šole inter« konfesijonalne. Razočarani so, ko jim otroci
povedo, da pred in po pouku v šoli niso mo» lili in da duhovnik ne sme v francoske šole. Še bolj jih draži, da .se učiteljstvo ponekod meša v verske zadeve. Z ogorčenjem so mi pripovedovali o pouku, pri katerem uče, da človeka ni ustvaril Bog ampak je nastal iz opice. Šolska obveznost ni tako strogo izvedena kot pri nas. V 'višjih razredih smejo starši pridržati otroka doma, če ga rabijo, da jim pomaga.
Verske strpnosti ni. kar priča sledeči slučaj:	t
Zgodilo se je v vasi T. Oče R. je na praznik sv. Jožefa, katerega v Franciji ne praznujejo, pridržal svojega 10 letnega Jožka doma, češ: »Praznik je in še tvoj god po« vrhu. Naslednji dan je otrok povedal resnico, zakaj je izostal. »Ti bom že jaz dal svetega Jožefa,« je prejel ukor v šoli, »tam v>kotu boš stal 3 mesece med vsakim odmorom in držal roke v odročenju.« Na ener« gične intervencije je kazen kmalu prenehala, ni se pa seveda s tem dogodkom zmanjšalo nezaupanje staršev do šole, ampak nasprotno.
Res je, da tudi pri nas vedo otroci mar« sikaj, kar bi ne smeli vedeti in ne vedo tega ali onega, kar bi morali vedeti, vendar tako
IJSTEK.
Uspela prireditev Cankarjeve drame "Kralj na Betajnovi".
»Klub učiteljskega naraščaja« na držav« nem moškem učiteljišču v Ljubljani je upri« zoril v ljubljanskem dramskem gledališču s sodelovanjem gojenk državnega ženskega učiteljišča Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«.
Prijetno nas je iznenadila vest, da so se odločili učiteljiščniki uprizoriti (to težko, a tako karakteristično Cankarjevo delo. Že sama vest nas je navdajala s ponosom, ker smo se zavedali, da je za uprizoritev takega dela potrebno mnogo poguma, mnogo uče« nja in zaradi tega tudi mnogo časa. Marsikdo pa je ob tej vesti pesimistično zamajal <z glavo in mnogo jih je bilo, ki niso verovali v uspeh. Med te se sme prišteti predvsem one, ki niso prišli k uprizoritvi. Tisti pa, ki so prišli, so bili z lepim uspehom zadovoljni,
in mi učitelji, ki dobro vemo, kako težko delo čaka naše bodoče tovariše in tovarišice med narodom, zremo s ponosom na ta uspeh, ker se zavedamo, da bomo v teh pogumnih mladih naraščajnikih dobili prav izborne sodelavce pri našem težkem izvenšolskem delu.
Režija drame je ¡bila v rokah g. Jagodica, gojenca 'IV. letnika. Vse vloge, predvsem glavne, so bile zelo posrečeno razdeljene in tudi podane. Mora se priznati, da so se vsi igralci poglobili v svoje vloge in jih podali tako realistično, da bolje niso mogli. Težko je doumeti pisatelja te drame. Že za samo razumevanje je potrebno razmišljanja, a za podajanje posameznih vlog se mora igralce povsem uživeti v one razmere, ki so privedle Cankarja do odločitve, da je spisal »Kralja na Betajnovi«. In to dejstvo je toliko bolj ovi« ralo te mlade igralce, vendar je pokazala uprizoritev, da so Cankarja povsem doumeli.
V podrobno kritiko posameznih vlog se ne moremo spuščati, če pomislimo tudi na dejstvo, da so nekateri igralci nastopili prvič na odru, a so kljub temu zeio dobro rešili svojo nalogo. Ako prezremo malenkostne nedostatke stranskih vlog, in gledamo le celoten efekt, drame moramo prznati, da je uspeh naravnost sijajen.
Pri poročilu o uprizoritvi »Kralja na Betajnovi« pa so pokazali učiteljiščniki in uči« teljiščniee 'tudi siguren nastop svojega or« kestra, ki je pod taktirko gojenca Borštnika zaigral uverturo »Marte« še pred začetkom igre. Močan je ta orkester in je tudi svojo nalogo ¡rešil povsem častno.
Tudi pevski zbor obeh učiteljišč, vki je nastopal za odrom v drugem in tretjem de» janju je brezhibno zapel sv. mašo. Posrečena je bila misel pokazati v drugem dejanju kontrast — v ozadju cerkvica, v njej peta maša in verniki zbrani pri molitvi, a v ospredju duševna borba zločinca. Tudi slovo Mine spremljano s fantovsko popevko je pridobilo na efektu, ker je bila vsled tega njena notranja borba vidnejša in izrazitejša.
Dramatičnemu odseku, kakor tudi or« kestru in pevskemu zboru obeh učiteljišč smemo z mirno vestjo čestitati k lepemu uspehu in jim kličemo, le pogumno naprej po začrtani poti, kajti pridobitve na tem polju vam bodo v poznejši dobi zelo zelo ko« ristile, kajti od učitelja se zahteva danes vsestransko udejstvovanje za izobraženje našega naroda.	—ž.
moralno pokvarjeni, kot so v Franciji — mogoče le v rudniških krajih — pa le niso. Naj« večjo zaslugo v tem oziru imajo »purši«; to so samski delavci, ki so na hrani in stanovanju pri tamkajšnjih družinah. Težko bi bilo izbrati onega, ki najmanj pohujšuje nedolž« ne otroke. V kraju M. je prišlo tako daleč, da je moralo ravnateljstvo rudnika prepove« dati družinam »purše«. Sedaj stanujejo vsi v kantinah.
Vrnimo se nazaj k pouku! Razen vero« uka se uče otroci istih predmetov kot pri nas, vendar na realije ne polagajo posebne važnosti. O Jugoslaviji celo učenci višjih razredov ničesar ne vedo in vendar bi bilo potrebno, da bi učitelj vsakega otroka malo seznanil z njegovo domovino. Našteti znajo le obmejne države. Računajo dobro, dasi ni« česar ne skrajšajo: n. pr. množenje lz 10. 20, 11, 12 i. dr. Pri pisanju jim gre bolj za brzo-pis kakor za lepopis. Čitajo lepo in gladko. Tudi v pripovedovanju in deklamiranju niso slabi. Napačno pa je, da smatrajo šolo zgolj za učilnico. O lepem vedenju vedo otroci le toliko, kolikor slišijo doma. Pozdravljati ne znajo. V javnih prostorih se obnašajo na« ravnost škandalozno. Primer: Sedim v kino. Pred menoj 14 leten deček s prižgano cigareto v ustih (pač »liberte« tudi glede kajenja). Film se pretrga. Omenjeni deček in še dva druga ž njim vstanejo in se obrnejo. Huron-sko vpitje in psovanje vrtilca filma. Še dru« gič se utrga film. Še hujše kričanje in celo žuganje s pestmi. Vsi odrastli so to početje mirno gledali, slovenskemu delavcu poleg mene in 'meni pa žilca ni dala miru. Posre« čilo se nama je z energičnim nastopom ukro« titi fantaline. Oglejmo si še sredstva za dosego čim uspešnejšega pouka!
Glede kazni je isto kot pri nas. Telesne kazni so prepovedane. Učiteljstvo jih tudi
obsoja — formalno — a v resnici ne dobite šole, kjer bi je ne bilo. Pač razlika med teo« rijo in prakso! Klečanje, drže rok v različnih položajih, prepisovanje itd. so navadne kazni; palica seveda tudi ne manjka. Bolj zanimive so nagrade, s katerimi hočejo vzpodbujati učence k pridnemu učenju. Učenec ki dobro odgovori, dobi učiteljevo vi« zitko, ki pa ni večja kot 1 cm2. Za 10 takih vizitk dobi podobico kakega zaslužnega fran« coskega moža, včasih pa je na nji tudi kaka reklama; saj vemo, da otroci v tem oziru niso zbirčni, samo da je na .podobici nakopi« čenih dosti živih barv. Enkrat v mesecu so skušnje, pri katerih določijo »najboljšega učenca«. Ta nosi potem na lepem traku obešeno »svetinjo pridnosti«, dokler mu jo drugi ne prevzame. Umevno je, !da hodi ž njo po vasi »ko kralj po planini visoki«. Dvomim če sta s tem tekmovanjem odtehtani zavist in prevzetnost, ki se zbujata ob takih pri« likah
Za sklep še par besed o počitniški koloniji jugoslovenskih otrok v Franciji. Z iz-seljeniškim župnikom sva nameravala zbrati o velikih počitnicah naše otroke in jih pri« peljati v domovino, kjer bi ostali čez po« čitnice. Naprosila sva tudi kraljevsko bansko upravo v Ljubljani za pomoč. Upam, da mi ni treba dokazovati kako velikega pomena bi bila ta kolonija v narodnem in morafeem oziru. Otroci bi šli v domovinoIk svojim so« rodnikom; oni, ki nimajo svojcev, pa v kak zavod. Našel bi se morda tudi kak dobrotnik med tovariši, ki bi takega otroka za časa počitnic sprejel. Vsekakor je vredno, da se za kolonijo zanima vsak, komur je na srcu na« predek naših glede narodnosti tako zapuščenih otrok. Upam, da bom imel še priložnost o tem obširneje spregovoriti.
Jankovič Janko.
V obrambo ugleda in časti učiteljstva.
Šolska obveznost do 15. leta.
Na Angleškem in Češkoslovaškem in drugod so se resno začeli zanimati za vprašanje podaljšanja šolsko obveznost do 15. leta.
Na Češkoslovaškem je svetnik pri ministrstvu prosvete dr. K. Velleminski referi« ral o navedeni potrebi: Štirinajstletna mla« dina zapušča po osmih letih šolo in ni niti telesno, niti duševno zrela, dočim je pa 15., 16. in 17. leto najvažnejši termin v človeškem življenju za sprejemanje uka. To potrebo dokazuje tudi na ta način, da je preveč učne snovi, ki se sedaj mora obvladati v (8 letih, kar je pa zaradi obilice učne snovi'nemo« goče. Nadalje se je pa v današnjih časih ozi« rati na gospodarsko-kmetijsko stran.
Proti temu izvajanju so se oglasili razni pedagogi, ki navajajo.
Ako naj obiskuje učenec 9 let šolo, bo zato za celo leto pozneje izučen svoje obrti in starši ga morajo preživljati. To vprašanje je vzrok, da se na Angleškem ¡toGiko časa ne morejo odločiti za ta podaljšek šolanja. Tam se je tudi že predlagalo, da se bo star-
že 50 let
najbolj priljubljena
krema za ieviie
šem, ki bi bili na ta način oškodovani, dala mesečna podpora za vzdrževanje otroka.
S podaljšanjem učne dobe se podaljša tudi doba študiranja, tako, da bodo absolventi visokih šol, ki sedaj končajo svoj štu« dij povprečno s 24. leti, na omenjeni način gotovi ikomaj s 25. leti. Ta doba pa je !že dokaj pozna za vstop v praktično življenje.
Nadalje bi bilo potreba več razredov, več učiteljskih moči, katerih število še danes ne odgovarja na meščanskih šolah. — Končno pa pridemo do največje ovire — šolski pro« stori bi bili premajhni in treba bi bilo gra« diti nove šole. Odprto vprašanje je tudi, kam s takim razredom: ali ga pridružiti osnovni šoli ali pa k meščanski. Ako bi ga pridružili osnovni šoli, bi bilo na mestu do« bro premisliti ta korak, oziraje se posebno na enorazrednice, kjer bi bila prevelika starostna razlika med učenci posameznih oddelkov. Učitelj bi bil na taki šoli nemogoč od preobilice dela. Na Češkoslovaškem nameravajo ta razred pridružiti meščanski šoli, kakor obligaten 4. letnik.
Nekateri predlagajo tudi, pustiti osnov« no šolo v sedanjem položaju, pač pa uvesti" nadaljevalno šolstvo. Tako bi bil n. pr. va« jenec zaposlen dopoldne pri mojstru, popol« dne pa naj bi posečal šolo. Šolski pouk bi na ta način mnogo pripomogel praksi pri moj« stru. V glavnem zahtevajo tak način pouka praktiki v Nemčiji, kjer je nadaljevalno šolstvo na višji stopnji kakor pri nas> in so njihove zbirke učil mnogobrojnejše in popolnejše od naših.
Drugod pa zopet priporočajo (tako, kot je sedaj v naši kraljevini) pomakniti šolsko obveznost od 7. leta dalje in bi bil na ta na« čin učenec prost šolskega pouka, ko je pre« bil 8 'Bet v šoli torej, ko je dovršil 15. leto. Na ta način bi bil učenec razumnejši in učno snov bi bilo mogoče hitrejše obravnavati. Kakor razvidno, je predavanje pokazalo do« bro in slabo stran tega vprašanja, gotovo pa je, da bi bilo vredno o tem vprašanju spre« govoriti tudi pri nas, posebno sedaj, ko se snuje zakon za obrtno nadaljevalno šolstvo.
Iz češčine prevedel: Kus Viljem.
»Narodna Prosveta« od 12. t. m. pri« naša spomenico, ob zaključku pa sledeče:
Izvršni odbor U J'U
na sednici od 10. o. m. diskutujuči o prednjem slučaju doneo je sledeči
KOMUNIKE
Izvršnog odbora U druženja jugoslovew skog učiteljstva povodom napada nekih članova banskog veča Dravske banovine na svojoj prvo j sednici.
Izvršni odbor U druženja jugosloven* skog učiteljstva izvešten putem štampe
0	napadima nekih članova banskog veča Dravske banovine na učiteljstvo i škoh stvo konstatuje:
1.	Da ni jedan jedini inkriminisan slučaj — ne samo da nije bio konkretiziran, no da se uopšte nije ni pokušalo sa stvarnim dokazivanjem;
2.	Sve jugoslovensko učiteljstvo — pa
1	učiteljstvo Dravske banovine — vrši sve svoje dužnosti, škotske i vanškolske, kako one koje im Zakon o narodnim školamanareduje tako i sve ostale koje imaju za cilj kulturno*prosvetni progres nacije i države — sve se to vrši sa puno ljubavi i samopregorenja, a dokaz za to su izveštaji nadležnih prosvetnih faktor ra koji sa velikom pohvalom govore o radu i uspehu učitelja.
3.	Napadi ovakve vrste na jedan sta: lež koji se u čelom kulturnom svetu smat tra pionirom svakog napretka — znak je nepoznavanja rada toga staleža. Jer osim rada u školi, akcija jugoslovenskih uču telja manifestuje se u mnogim ekonom« skim, socialnim i kulturno*prosvetnim ustanovama. Tako n. pr. u svima vrstama zemljoradničkih zadruga, narodnim knjiž* nicama i čitaonicama, zdravstvenim za: drugama, sokolskim društvima (jedan od najvrednijih Sokola u celoj državi jeste brat Gangl — učitelj), pevačkim društvu ma (pevačko društvo slovenačkih učite« Ija proslavilo je jugoslovensku pesmu daleko van granica naše države), analfa« bet skim tečajevima u vojsci i gradanstvu i t. d.
4. Solidarišuči se sa Spomenicom učit teljstva Dravske banovine, u odbrani ne* opravdanih napada na rad, Izvršni odbor rešava da se, povodom ovog slučaja a u interesu istine i zasluženog autoriteta učiteljskog, odmah preduzmu shodne mere kod nadležnih faktora.
Izvršni odbor UJU.
Solidarnost poštnih drž. uslužbencev.
Oblastna organizacija poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev v Ljubljani.
Štev. 92/31.
V Ljubljani, dne 13. febr. 1931.
P. 'n.
Poverjeništvu UJU
v Ljubljani.
Oblastna organizacija poštno«telegraf« sko-telefonskih uslužbencev v Ljubljani je na svoji odborovi seji od 11. februarja t. 1. izrekla soglasno svojo solidarnost z izjavo Zveze državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani, ki jo je podala na svoji seja dne 7. februarja t. 1. glede obrambe učiteljstva in odobrava stališče UJU — poverjeni« štvo v Ljubljani, izraženo v njegovi sporne« niči od 1. februarja t. 1.
Oblastna organizacija poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev.
Predsednik:	Tajnik:
Čampa Joško.	Ramor.
Učiteljsko društvo za brežiški srez je
zborovalo dne 7. februarja 1931. na Vidmu.
Poročilo o seji širjega sosveta UJU 1. februarja 1931. v Ljubljani je podal tov. predsednik. V poročihi je omenil vse važne dogodke, izvršene v organizaciji, posebej pa še delo na sestavi »Spomenice«, izšle v 27. številki »Učit. Tovariša«. Članstvo je spomenico« soglasno in z odobravanjem potr« dilo in pozvalo poverjeništvo UJU v Ljub» Ijani, da zastavi vse, kar je možno, v varstvo naše časti in ugleda ter z vsemi dopustnimi sredstvi odbije obdolževanje našega stanu v korporacijah, od katerih smo se tega najmanj nadejali.
Splošne vesti.
—	G. Steblovnik je poslal z ozirom na spomenico pov. UJU dopis v katerem sicer vztraja na svojem stališču a pravi med dru« gim: »...ne bi se smelo pa presojati po poročilih časnikov, ki so bila pomanjkljiva in tendencijozno prikrojena.« — Ponovno po« udarjamo, da je za učiteljstvo edino mero« dajna objava v listih in to še celo, ker je bila izdana od »Avale«, t. ¡j. tako kakor se je slovensko učiteljstvo naslikalo v javnosti in po čemer nas javnost tudi sodi.
—	»Narodna Prosveta« iprinaša Spomenico poverjeništva UJU v srbohrvatskem pre« vodu.
—	Na uvodnem mestu prinašamo dopis
iz vrst članov banskega sveta samega ki do« volj jasno kaže upravičenost ^učiteljstva v borbi za varstvo svojega službenega ugleda in časti. Dopis prinašamo, kakor nam je bil doposan od pisca v objavo.
—	Gospod urednik! »Seznanije« (glasilo Bolg. učit. soj.) od 23. jan. 1931. prinaša sle dečo notico: »Učit. Tovariš«, glasilo sioven« skega učiteljstva. redno seznanja svoje čita« telje o delu :in gibanju B. U. S. in to za nas zelo simpatično in objektivno. Dolžni smo, da izrazimo svojo največjo hvaležnost bratski organizaciji. Nato list našteva, o čemu vse je »Tovariš« prinašal vesti. Sporočam
Vam to v vednost, da hvalijo Vaš list celo v Bolgariji.
—	Šolska proslava v Cerkljah pri Kranju.
V poročilu o nameravani proslavi naših zaslužnih rojakov sta pomotoma izostali imeni skladatelja dr. Fr. Kimovca in urednika .'Iv. Železnikarja.
—	Tovariše drevesničarje prosim za 21 beličnikov. 7 Baumanovih, 3 Landsberške re« nete. 7 bobovcev, 2 mošancelna in 2 koroški moštnici. Cena za visokodebelna I., odnosno II.? Poročila prosim na šolsko upraviteljstvo Dob pri Domžalah.
—	Dnevnice uradnikom poštnih ambu« lanc. Predsednik ministrskega sveta je na predlog ministra za promet in ministra prav« de sklenil, da se namesto dosedanjih dne v« nic izplačajo poštnim uradnikom in usluž« bencem, ki vršijo službo na železnicah, lad« jah in drugih prevoznih sredstvih, te«le dnev« niče: 1. uslužbencem, ki delajo v poštnih ambulancah: uradnikom in pripravnikom II. kategorije 62 Din dnevno, uradnikom ¡III. kategorije 52 ,Din, zvaničnikom 48 Din, slu« žiteljem 40 iDin; 2. uslužbencem, ki vozijo pošto v direktne zatvorke: uradnikom in pripravnikom II. kategorije 40 Din, uradni» kom in pripravnikom lil. kategorije 38 Din, zvaničnikom 36 Din, služiteljem 34 Din; 3. uslužbenci, ki vozijo pošto v inozemstvo in bivajo izven mej nad 3 ure, imajo pravico poleg omenenih dnevnic še na 30% dodatek. Te dnevnice se bodo računale po časih ki
Pevski zbor UJU učiteljstva.
Pevski tečaj za mešani zbor se vrši: v soboto 21. februarja ,od 20. do 22. in v ne-Ijo 22. februarja od 149. do 1413. ure. Vse in vsi!
Prihodnji pevski tečaj se bo vršil pred odhodom na turnejo, in sicer: 28. februarja, 1. in 2. marca. Odpotujemo 3. marca ob 12. uri do Zagreba, kjer se bo vršil isti dan koncert v dvorani Glasbenega zavoda. Po koncertu ob 11. uri pa z brzovlakom do Beograda, kamor dospemo 4. marca zjutraj. V Beogradu priredimo dva koncerta, in sicer ob 4. popoldne mladinski koncert v dvorani univerze, 5. marca pa koncert v narodnem gle» dališču. Hrano bo imel zbor v Učiteljskem domu beograjskega poverjeništva UJU, stanovanje pa v Dačkem domu po znižani ceni Aranžiranje koncertov v Beogradu je pre» vzel učiteljski pevski zbor »Marinkovič« ka« terim zvesto pomagajo tovariši: Flere Pavel. Skala Anton, Janežič Jelo in ostali tovariši Slovenci. Pri izvršnem odboru UJU je dobil zbor popolno zaslombo in mu pomaga vse« stransko. Tudi kulturne organizacije in ostala društva kažejo veliko zanimanje za prireditve pevskega zbora. Prihodnjič objavimo razpored nadaljnjih koncertov.
Anton Foerster: Z glasnim šumom s kora.
Emil Adamič: Duhovne pesmi: a) Jutranja pesem, b) Kedar pride poslednji čas, c) češčena si Marija.
Anton Lajovic: Pomladni spev, Bolest kovač.
Slavko Osterc: Konja jezdi Aga, Pesem o suhi muhi.
Marij Kogoj: Vrabci in strašilo. Mešani zbori. •
Škrjanc L. .M. Iskre.
Adamič Emil: Sestrice: Ženska zbora in sopran solo.
Ravnik Janko: Zimska. Kmetiška. Ženska zbora s 4 ročno spremljavo klavirja.
Adamič Emil: Pet otroških pesmi:
a) Biba leze, b) Zajček je lepa reč. c) Mi» cika majčkena, d) Zazibalka, e) Micikina žlahta.
Štritof Niko: Polžek leze v ogledi.
Lajovic Anton: Pesem tkalca. Sopran solo s
klavirsko spremljavo Meze Anica. *
Adamič Emil': Potrkan ples.
Lajovic Anton: Pastirčki, Kroparji Medved z medom. Mešani zbori.
Program mladinskega koncerta dne 4.
marca in večernega koncerta dne 5. marca v
Beogradu.
Anton Foerster: Z glasnim šumom s kora.
Emil Adamič: Duhovne pesmi:
a) Jutranja pesem, b) Kedar pride posled« nji čas, c) Češčena si Marija. Lajovic Anton: Pomladni spev, Bolest kovač, kovač.
Osterc Slavko: Pesem o suhi muhi. Mešani zbori.
Adamič Emil: Vragova nevesta.
Kogoj Marij: Vrabci in strašilo.
•
J. iS. Slavenski: Romarska popevka.
Adamič Emil: Sestrica. Klavir in sopran solo.
Lajovic Anton: Žabe.
J. Š. SPavenski: Ftiček veli. 1
Ravnik Janko: Zimska pesem. Kmetiška.
Ženski zbori s spremljevanjem klavirja. •
Štritof Niko: Micka bi rada Jurka dobila. Mene pa glava boli. Polžek leze. Sopran« solo s spremljevanjem klavirja— A. Meze.
Mokranjac St.: Kožar.
Adamič Emil: Potrkan ples.
Papandopulo Boris: Pjesme Svatovske (štirje
stavki s sopran«solo — Anica Meze. •
Program koncertov na turneji:
1.	Foerster Anton: Z glasnim šumom s kora.
2.	Lajovic Anton: Pomladni spev. Bolest kovač,
3.	Marij Kogoj: Vrabci in strašilo.
4.	Adamič Emil: Vragova nevesta: — Mešani zbori.
*
5.	J. Stolcer-Slavenski: Romarska popevka. — Ženski zbor.
6.	Adamič Emil: Sestrica. (Ženski mlad. z. s sopran»solo).
7.	Lajovic Anton: Žabe. (Ženski zbor).
8.	J. Stolcer-Slavenski: Ftiček veli.
9.	Adamič Emili; Jurjevanje. Izpraševalnica. Tri pure. (Ženski zbori s spremljevanjem klavirja).
*
10.	Boris Papandopulo-Pečič: Svatovske pes» mi: a) Kad krenu svatovi. b) Kad igra
kolo. c) Kad odvedu navjestu. d) Kad djevojka prima dobru molitvu. (Mešan zbor s sopran«isolo).
11.	Adamič Emil: Potrkan ples.
12.	St. Mokranjac: Kožar. X. rukovet.
•
Ker se vrši cela turneja pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, je dal zbor natisniti lične programe z naslovno sliko Nj. Veličanstva kraljice Marije.
LOJZE ZUPANC:
Učiteljica Vera.
Pismonoša ji je prinesel dekret. Še preden ji je ponudil tiskovino v podpis, je to vedela. Uganila je vsebino velike bele kuverte. Vsa žareča v lica se je s trepetajočo desnico podpisala; bogato je ' nagradila pismonošo. Začudeno jo je pogledal; takih napitnin ni bil vajen pri uradniški družini Zornovi.
so odrejeni v zakonu za uradnike in ostale državne uslužbence civilnega reda. Sklep stopi v veljavo in dobi obvezno moč 1. aprila 1931., ko preneha veljati dosedanja uredba.
PODPORE SIROMAŠNIM UČITELJIŠČ* NIKOM.
Dokler ne bo izdelan poseben pravilnik na podlagi paragrafa 3. zakona o učiteljskih šolah o državni podpori siromasnim učen» cem je izdal minister za socialno politiko
to»le odredbo:	.	, . ,
1 Državne subvencije se bodo dajale v okviru proračuna za Teto 1930./31. kot pod» pore učencem učiteljskih šol, ki imajo od» ličen ali prav dober uspeh.
2.	Kot odlični se smatrajo učenci, ki ima» jo na koncu prvega tromesečja iz več pred» metov odlično kakor prav dobro in nobene» ga reda dobro. Kot prav dobri se smatrajo učenci, ki imajo na koncu prvega trorne» sečja iz več predmetov prav dobro kakor dobro in nobenega reda slabo.
3.	Odlični učenci dobijo 350 Din me» sečno, prav dobri pa 300 Din
4.	Kot siromašni učenci se smatrajo oni. pri katerih odgovarjajo pogoji razpisu f. N. 19.349 dz leta i929.
5.	Odredbe členov pri paragrafih 3., 5., 6., 7. 8., 10. in 11. pravilnika o podporah rev» nim učencem učiteljskih šol z dne 28. okto» bra 1925.. ki ostanejo še dalje v veljavi, se bodo uporabljale pri podeljevanju podpor omenjenim učencem.
—	Iz seje »Društva učiteljic«. V nedeljo, dne 8. februarja se je vršila v sobi odsekov pri poverjeništvu UJU v tem letu druga javna seja »Društva učiteljic« in to ob lepi udeležbi tovarišic, ki prihajajo iz raznih sre-zov naše banovine na skupna posvetovanja.
_Med drugim je predsednica tov. Vodetova
razvila podrobni delovni program za to leto ter omenila razna predavanja, ki jih name» ravajo gojiti tovarišice, da s poglobitvijo teh razširjajo svoje znanje — saj se ravno v današnjih časih zahteva od učiteljstva vsestran» sko izobrazbo na vseh poljih in verziranost v vseh panogah. — Ker nudi šolska izobraz» ba našemu naraščaju za praktično življenje in udejstvovanje med narodom bolj malo se namerava odslej povabiti k tem sejam tudi učiteljske kandidatinje, da bodo dobivale počasi vpogled v življenje in delovanje, ki jih čaka na deželi med 'ljudstvom. Kdo bi mladi naraščajki bolje pomagal kot tovari» šica, ki govori iz svoje lastne izkušnje: ona, ki je stala sama, brez opore, trdna, kljubo-vaje vsem vetrovom od raznih strani. Živa beseda jim bo pokazala not po kateri morajo hoditi in jih bo vzpodbujala, da ne bodo omagale — še nepodkovane na neizoranih in kamenitih tleh. — A. Celnar, tajnica.
—	»Ženski List« imade oko 50 stranica i obiluie raznolikim zabavnim i poučnim šti» vom. Pretplata iznaša tromjesečno 45 iDin, a naručuje se: Uprava »Ženski List« Za» greb, Samostanska 2/1.
Stanovska organizacija UJU
Iz odsekov pov. UJU.
POSLOVNIK ŠOLSKOsUPRAVNEGA ODSEKA POV. UJU LJUBLJANA.*
Čl. 1. Naloga odseka obstoji v sledečem:
a)	proučiti nove zakone in uredbe v onih točkah, ki zadevajo učiteljski stan, šolo in prosveto sploh;
b)	delovati na izpremembi zakonov in uredb, ki niso v skladu s stališčem organizi» ranega učiteljstva ter izdelati tozadevne vloge in spomenice;
c)	nuditi organiziranim članom pravne na» svete, pravno pomoč in varstvo;
* Pomotoma je bil svoječasno v »Učit. Tovarišu« objavljen pravilnik šolsko=uprav» nega odseka, kakor je bil prvotno stiliziran. Objavljamo danes pravilnik, ki je bil sprejet v seji šolsko»upravnega odseka 2 januarja 1930. in je le»ta bil sprejet na pokrajinski skupščini v Novem mestu.	'
č) intervenirati potom poverjeništva v vseh slučajih kršitve gornjih načel. Čl. 2. Centralni odsek je v Ljubljani, ki ima pododseke z istim delokrogom (čl. 1.) v Celju, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti. Gledati je na to, da si bo s časom vsako uči» teljsko društvo osnovalo svoj šolsko»upravni odsek, ki bo posloval v zmislu pododsekov.
Čl. 3. Centralni odsek šteje 5 do 10 članov, pododseki pa do 5 članov. Člani morajo biti v obližju sedeža, da iz tega ne nastanejo stroški za organizacijo. Izjeme sme dovoliti v izrednem slučaju na predlog ožjega sosveta širji sosvet, ki tudi istim potom imenuje te člane. i I
Čl. 4. Odsek si izbere predsednika» na» mestnika in stalnega poročevalca, ki je isto» časno zapisnikar.
Čl. 5. Odseki si določijo redne seje sami, zborovati morajo najmanj enkrat mesečno. O sklepih je voditi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in zapisnikar po odobritvi.
Čl. 6. Odsek je sklepčen če je navzočih 2/» članov. Sklepa se z nadpolovično večino (navzočih) glasujočih. Vsak član sme dati tudi svoje odrejeno mišljenje na zapisnik, ki ga je oddati skupno z odsekovim predlogom poverjeništvu.
Čl. 7. Poverjeništvo odda došle sklepe in predloge centralnemu odseku v izdelavo in jih ta odda pododsekom v izjavo, če je to potrebno. Pododseki lahko stavijo svoje sa» mostojne predloge centralnemu odseku, ki jih £0 obravnavi predloži s svojim mnenjem poverjeništvu.
Čl. 8. O važnih sklepih seje priobčuje odsek kratka poročila v »Učit. Tovarišu«.
Čl. 9. Po potrebi kooptira odsek potrebno število članov za važna opravila.
Čl. 10. Pismene vloge, ki naj se odpoš» ljejo potom poverjeništva UJU, da jih pre» gleda, dopolni in odpravi na naslov. O odgo» vorih obvesti poverjeništvo vedno odsek, ki pa mora-imeti sam vlogo v evidenci. Vse za» deve, ki so namenjene javnosti in korpora» cijam se morajo vlagati le potom poverjeni» štva in nosijo naslov pov. UJU.
— Zakon o narodnih šolah mora imeti vsaka učiteljica in vsak učitelj, ker mora poznati nove predpise, po katerih se mora ravnati. Rabite ga dnevno in ga morate imeti vedno pri roki. Učiteljska tiskarna je znižala svoji izdaji ceno na Din 15. Ta izdaja vsebuje tudi zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije ter vse potrebne določbe iz zakona o učiteljiščih in srednjih šolah. Ako še nimate zakona, naročite ga takoj po dopisnici pri Učiteljski knjigarni v Ljubljani, dokler je še kaj zaloge.
Iz Gruitevi
Poročila:
+ LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v petek dne,|6. t. m. od 8. do XII. ure zvečer na šentjakobski šol v navzočnosti ¡34 članov. — Po pozdravu no» vovstopivših članov, se je spomnil predsednik pokojne stanovske tovarišice in soproge tov. Pristovška ter pozval navzoče, da v poča-ščenje njenega spomina vstanejo in z obi» čajnim vzklikom izrazijo znak sožalja. Takoj nato je čestital v imenu ljubljanskega uči» teljskega društva mestnemu šolskemu nad» zorniku, g. Andr. Rapetu k imenovanju zp banovinskega šolskega nadzornika, kar je vzbudilo pri navzočih navdušeno odobravanje. Ljubljansko učiteljstvo namreč ve in zna ceniti delo odličnega pedagoga-šolnika in nadzornika, ki je poleg ogromnega dela v uradu in šolah porabil vse proste in pozne večerne ure za proučevanje modernega šol» stva ter neprestano razmišljal in preudarjal, kako bi na najkonkretnejši način izvedel reformo ljubljanskega šolstva v zmislu novo» dobne — delovne šole. Njegove vsestransko informativno in znanstveno utemeljene raz» prave ter stvarne kritike in podana navodila
pri nadzorniških konferencah ter delo in uspehi učiteljstva so dokaz, da je trud ohro» dil stoteren sad. Z ozirom na to in njegovo vsestransko udejstvovanje je ljubljansko učiteljstvo ponosno na svojega nadzornika, ponosno (tem bolj, ker je njegovo imenovanje povzročilo med učiteljstvom vse banovine veliko radost in odobravanje. Na mnoga leta obilo sreče in uspeha!
Tov. predsednik omenja dalje znano spomenico UJU v zadevi napada na učiteljstvo ob priliki prvega zasedanja banskega sveta Dravske banovine v Ljubljani. Navzoči so odklonili čitanje, ker je vsebina in besedilo vsakomur dobro znana ter izjavili, da odobravajo možat nastop vodstva naše orga» nizacije in da se solidarizira z njim vse ljubljansko učiteljstvo. Nato je informiral tov. predsednik navzoče o poteku seje širjega so» sveta s posebnim ozirom na UGP, Učiteljski dom v Ljubljani in Mariboru, Samopomoči za učiteljske otroke, o nameravani turneji učiteljskega pevskega zbora i. dr. O posa» meznih točkah se je razpravljalo in sprejelo tozadevne sklepe.
Situacijsko poročilo je podal tov. Kobal. Pojasnil je vse tekoče zadeve. Po vsestransko informativnem poročilu je sledita stvarna in živahna debata, katero je zaključil s preglednim pojasnilom tov. poročevalec.
Pri zadnji točki dnevnega reda — predlogi in slučajnosti so bili iznešeni važni na» sveti poverjeništvu v svrho intervencije glede odloka kr. banske uprave v zadevi odsot» nosti učiteljstva v počitniških dnevih, o pre» povedi pouka nemškega jezika, o delovanju odsekov itd. Živahne in stvarne debate so se udeiežili: Kocijančič, Ambrožič, Dimnik, Kobal. Ribičič, čuček, Polakova, Engelmano» va i. dr. Sprejeti so bili sledeči predlogi:
1.	UGP naj obvesti šolska upravitelj-stva kateri izmed učiteljstva dotične šole še niso člani, odnosno kateri člani niso podpisali pristopne izjave.
2.	Pevskemu zboru se izplača zaradi tur» neje vse prispevke tekočega šolskega leta naprej iz društvene blagajne.
3.	Poverjeništvo UJU Ljubljana naj za» prosi prosvetni oddelke kr. banske uprave za pojasnilo ali se odlok glede odsotnosti v počitniških dnevih nanaša tudi na učiteljstvo ljubljanskih šol, ki stanuje in poučuje v Ljubljani.
4.	Pov. UJU Ljubljana naj zaprosi pro» svetni oddelek kr. banske uprave za tolma» čenje odloka glede poučevanja nemščine.
Ker se je večina članstva izrazila za celodnevna zborovanja, bo meseca marca še eno večerno, koncem meseca aprila pa celodnevno zborovanje zunaj Ljubljane. Kraj določimo pri prihodnjem zborovanju. V. Mlekuž, preds. Josip MiheliV", tajnik.
-f UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA SODNI OKRAJ ŽUŽEMBERK je zborovalo v soboto dne 7. februarja 1931. v Žužemberku. Zaradi visokega snega in zaradi na vse strani slabih zvez je bila le 43% udeležba.
1.	a) ^Predsednik tov. Mervar poda situ» acijsko poročilo, omenja zadnjo sejo širjega sosveta ter seznani članstvo s spomenico, ki je bila na tej seji sprejeta kot odgovor na kritiko nekaterih članov banskega sveta o učiteljstvu. Sprejeta je bila z odobravanjem na znanje.
b)	Prošnji pevskega zbora UJU, da se ga sprejme kot odsek poverjeništva, se so» glasno ugodi. Enako se bo takoj plačala za pevski zbor vsa letošnja, še neplačana čla» narina, pripadajoča pevskemu zboru.
c)	Nov načrt za ženska učiteljišča pred» videva pouk v ženskih ročnih delih samo v 1. in 2. letniku kar je odločno premalo. Zato naj organizacija posreduje pri merodajrih oblastih, da se upelje pouk v ročnih delih v vseh 5. letnikih učiteljišča, saj mora razredničarka največkrat sama poučevati vsa ročna dela v šoli, večkrat pa tudi še izven nje.
2.	Tov. Brumatova poda nato nekatere misli o pouku v deških ročnih delih ki jih že več let poučuje. Predavanje je bilo zelo poučno in zanimivo. Zborovalci so si ogledali tudi nekatere izdelke te stroke: vezane zvezke in knjige, škatle, pladnje ter material
in orodje, ki ga pri pouku uporablja. Kore* ferat je bil zaradi odsotnosti tov. Otrina od» padel.
3. Do aprila t. 1. zbere učiteljstvo podat* ke o zemljepisnem, zgodovinskem, kultur» nem in gospodarskem stanju svojih šolskih okolišev. Iz vsega elaborata se sestavi »Do-moznanstvo« našega sodnega okraja, t. j. gornjekrške doline in Suhe krajine, kar bo prekoristen pripomoček pri pouku. F. Mervar, t. č. preds. R. Hrovat, t. č. tajnica.
+ BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 7. februarja 1931. v Črnomlju. Od 96 učnih moči v srezu je v društvu včlanjenih 78, od teh se je udeležilo zborovanja 37, kar znaša 47%. Po obi» čajni otvoritvi se je spomnili tov. predsednik pokojnega Janka Barleta, učitelja»pionirja, ki je v težkih prilikah, a z vztrajnim delom pri* pomogel k podvigu ugleda našega stanu in napredka naroda v Beli Krajini, med katerim je deloval dolgo dobo 27 let kot upra» vitelj šole v Podzemlju. — Nadalje pozdravi vstop tov. B. Golmayerja V naše društvo, ko je komaj došel v srez, dočim je mnogo tovarišev že dalje časa v srezu, pa še do sedaj niso začutili potrebe vstopiti v društvo, in naznani izstop dveh tovarišic, ki sta najhrže izstopili zaradi pomanjkanja stanovske zavednosti in čuta za stanovsko skupnost. —• Poverjeništvo zahteva imenike vsega neor» ganiziranega učiteljstva, da ne bo interveni» ralo za nečlane. — Do sprejetja novih pravil UJU ostane naše društvo še nadalje včla* njeno v ljubljanskem poverjeništvu. — Ne-tovariško je ravnanje tistih tovarišev, ki ne» redno ali pa sploh ne plačujejo članarine; odbor bo vsem tistim s 1. marcem ustavil pošiljanje listov. — Predavatelj dr. M. iKain, poljoprivredni svetnik, je najbrže zaradi slabega vremena izostal, zato njegovo predavanje odpade.
V poročilu o zadnji seji širjega sosveta se je tov. predsednik v glavnem omejil na komentar k spomenici ljubljanskega poverjeništva glede kritike našega stanu na prvem zasedanju banskega sveta, in predlagal izja» vo solidarnosti ki je bila soglasno sprejeta. (Izjava je bila objavljena v »Učit. Tovarišu« dne 12. februarja).
Zaradi zavrnitve takih obtožb bo odbor izdelal točno statistiko o našem izvenšol» skem delu v Beli Krajini zato odgovorite točno na prvo okrožnico o tej zadevi.
Nujno nam ije potrebna močna enotna stanovska organizacija, fundirana na trdni gospodarski podlagi, če hočemo uspeti v borbi za napredek stanu in šote, zato se žrt» vujmo v prvi vrsti za gospodarske ustanove našega poverjeništva. Naročajmo vse šolske potrebščine potom UGP, katere pristopne izjave prejmete s prvo okrožnico, podprimo s priložnostnimi zbirkami naš Učiteljski dom. — *]Nato je tov. predsednik poročal o vztrajnem in smotrenem delu vseh odsekov ljubljanskega poverjeništva, Mladinski Matici in o Samopomoči za našo deco. Poročilo o stanovskih zadevah je ¡končal s pozivom na članstvo k izvenšolsikemu delu na gospo» darskem in kulturnem polju, predvsem pa pri SKJ.
Dr. Kiissel, sreski zdravstveni referent, je predaval o higijeni šolske mladine. Pri zdravstvenem pregledu šolske mladine vsega sreza je videl hibe naše dece in predavanje sestavljeno na tej osnovi je bilo s priznanjem (sprejeto.
Temu referatu je sledilo poročilo tovariša Merviča kot zastopnika ljubljanskega poverjeništva, o načrtu Uradniškega zakona in Pravilniku k zakonu o- narodnih šolah, ki najbrže izideta 1. aprila. Poročal je tudi o delovanju odsekov ljubljanskega poverjeni» štva. Članstvo se mu je za njegove krepke in šegave besede zahvalilo.
Nato je (tov. nadzornik C. Vizjak dal nekaj praktičnih navodil v šolski administra» ciji.	<
Kot zadnje na zhorovanju !se je nadalje» val občni zbor, ki je bil dne 4. novembra prekinjen zaradi udeležbe pri pogrebu tov. M. Fabjanove. V kolikor poročila funkcionarjev niso bila podana, bodo objavljena v prvi okrožnici. Z vzklikom je bil soglasno
S poltihim, skoro bolestnim vzdihom je Vera odprla ogromno zalepko, ki ji je prine» sla vest o bodočnosti. Šepetaje je z očmi preletela vrstice: dodeljena je bila kot za» časna učiteljica v neznano vas, ki jo ije po» zneje le s težavo našla na karti.
»Ah, mama. daleč je odipostaje, pa sem vendar vesela, da sem končno le dobila!« je drobila v mamo, ki se je ravnokar vrnila s trga. Gospa Zornova se je samo pol veselo, pol žalostno nasmehnila ob mislih da je mi» nulo že leto in pol odkar je hčerka maturi-rala. Res, težko je čakala, '«da dobi hčerka službo, toda danes je bila navzlic vsemu žalostna, kajti Vera odide daleč od nje — nekam »na Dolenjsko.
Vera je hitela spravljati svoje stvari v kovceg...
»Pojutrišnjem moram biti že V ¡službe» nem kraju « ¡e čebljala, tekajoč od omare do omare. V dobri uri je vse uredila.
Drugo jutro se je poslovila in odhitela s kovčegom. dežnikom in solnčnim zaupa» njem v lepo bodočnost na postajo.
Vlak je enakomerno 'hropel, vmes so bu» tali železni odbijači vozov; brzojavni drogo» vi so neumorno plesali vzdolž proge: črne žice so se nepretrgoma vijugale, dvigale in padale .. .
Vera je sedela v kotu kupeja, naslonjena na okno. Pogled ji je vzpUul v daljavo nad vrhove gozdov med nizke, sramežljive kme-tiške bajtice, na vrhove oddaljenih hribov, kjer so silile male cerkvice s svojimi zvoniki
v nebo ali zamišljeno sanjarili stari, zapuščeni gradovi.
Po triurni vožnji je izstopila na osamljeni postajici... Nikjer nobenega voza. Od službujočega prometnega uradnika je izvedela, -da vozi poštni voz le po dvakrat na teden.
Sama se je lovila po osamljeni cesti med temnorjavimi lužami. Za kratek hip je začu» tila, da sama ne bo zmogla prinesti prtljage v oddaljeno vas. Že se je hotela vrniti na postajo, ko jo je prehitel mlad človek. Hipo» ma se 'je spomnila, da je ta obraz danes že videla. Kje? Morda na postaji....
Ponudil ji je spremstvo, se ji predstavil in ji pomagal nesti kovčeg. Med ipogovorom se je izkazalo, da je Verin spremljevalec domačin iz vasi, kamor je namenjena da je vi-sokošolec, da študira medicino in se po komaj prestanih počitnicah vrača domov, kjer bo za pričo sestri, ki se bo v nekaj dneh poročila . •'.
Slavko je bil zabaven dečko. Nič čud» nega, da je Vero vso 'prevzel. Že čez teden dni po prihodu v Škirljevec sta si bila iskrena prijatelja. Vera je čutila, kako se je v frjej nekaj vzdramilo. Tako rada je poslušala Slavkove melodiozne besede, tako rada gledala v njegove odkrite, tople oči... Hn po» lagoma ji je postala jasna ona velika skriv» nost, ki si je vse do danes ni mogla razvoz-ljati. Spoznala je, po čem hrepeni njena osamljena duša v osamljeni od mestnega hrupa pozabljeni vasi...
Slavko je težko študirali; manjkalo mu je denarnih sredstev. »Še en semester, da napravim še zadnji eksamen potem bom svo» bodneje zadihal,« je včasih med pogovorom potožil.
Ko se je vrnil v mesto, je bilo Veri silno
dolgočasno po zabavnem fantu.
% *
Na Štefanovo sva se srečala v kavarni. Vera je 'prišla domov, kjer je nameravala preživeti božične praznike.
Podala mi je toplo roko. Na prstu se je zableščal ozek, zlat obroček.
»Kaj, Vera, poročena, Mar vidim prav?«
»O ne, samo zaročena,« se je nagajivo zasmejala.
»I, to je vendar poročni prstan!« sem se čudil.
»Že mogoče, toda tudi za zaročence je danes v modi!« mi je veselo odvrnila.
»Zal dečko je! Rada ga imam, četudi v vasi ni priljubljen, ker je iz lemenata /pre»
sedlal v medicino!« je odrezala razgovor. *
Minuli sta dve leti. .
O Veliki noči sem se 'izprehajal med dre» voredom po solnčni beli cesti. Bilo je toplo spomladansko vreme, kakor se spodobi za Veliko noč.
Takrat sem jo srečal. Prišla je mimo, majhna in suha. ¡Šla je hitro z upognjenim telesom. Niti v ustnicah 'niti v licih ni bilo kaplje krvi. Njene oči so bile prazne — iz» jokane.
»Kaj, Vera, si to ti?«
Nemo mi je podala roko in se bolestno nasmehnila. Opazil sem, da ne nosi več zaročnega pristana.	j
Nov način smeha in nasmeha se ji je vrinil v kotičke brezkrvnih ustnic, ko mi je pričela, očividno iz bojazni, da je ne bi sam prehitel govoriti o šoli:
»Oh, to so tepčki moji otroci! Ti ne veš, koliko se mučim z njimi! Lahko jim govoriš o tem in o onem, ali oni sede kakor panji ¡in gledajo neumno ko noč!«
Čutil sem, kako so ji misli uhajale drugam. Komaj je govorila; besede so bile brez pravega glasu ...
Nisem mogel drugače in sem jo povprašal:
»Vera. kako se je nehalo?«
Začudeno me je pogledala Vprašala me je, odkod vem. Pokazal sem na njeno roko. Skomignila je z ozkimi rameni in suho de» ja'a:
»Zavrgla sem ga!... Preveč me je spo» minjal nanj!«...
Tolažil sem jo: »Vera. saj imaš vendar službo! Samostojna si!«
»Le žalosti me, da sem mu tako slepo verjela. Doštudiral je, dobil službo nekje v Južni Srbiji in — utihnil!« .. .
... »Vera!«
»M—da«, je zaječala.
L
izvoljen novi odbor za prihodnje leto, in si* cer Ljubič Matko za predsednika, Primožič Josipina kot podpredsednica, Koren Marija za blagajničarko. Dolenc Stane za tajnika, Podržaj Ferdo, Štrbenkova Ana in Plevelj Viktor za odbornike, Sumperer Ivan in Mar-telanc Vlado za njih namestnika, Vizjak Ciril, šolski nadzornik, za referenta za izven* šolsko delo in Podržaj Ferdo za referenta za samoizobrazbo.
Ker se k slučajnostim nihče ne oglasi zaključi tovariš predsednik zborovanje s po* zivom aia intenzivno izvenšolsko delo. Pri» hodnje zborovanje fie bo vršilo v soboto dne 7. marca 1931. v Črnomlju. Na dnevnem redu je predavanje dr. M Kaina o zadružni» štvu in Bogdana Jurančiča o delovni šoli.
Ljubi/? M., t. č. preds. 'Dolenc, t. č tajnik.
-f UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ LAŠKO je zborovalo v soboto dne 7. februarja 1931. ob >¿10. uri dopoldne v šoli na Zidanem mostu. Od 119-članov je bilo navzočih 54 t. j. 44'5%.
V uvodnem govoru pozdravi tov. predsednik vse navzoče ter pohvalno omenja njih stanovsko zavednost, ker so kljub tako slabemu vremenu prihiteli na zborovanje. Umljivo je, da .so ta dan izostali vsled novo* zapadlega snega tovariši oziroma tovarišice, ki bivajo daleč od železne ceste. Neopravič* ljiva pa je odsotnost vseh onih, ki službujejo ob železnici, posebno ker se že 3 mesece ni vršilo nikako zborovanje. Imenoma pozdravi tajnika ljubljanskega poverjeništva tov. Ko* bala ter novopristopivši članici Grgurina Milči in Virant Julko.
Overovateljem zapisnika imenuje tov. Sušnika in Slokana. oba iz Trbovelj. Tajnik poverjeništva tov. Kobal poda izčrpno situ* acijsko poročilo ter se predvsem dotakne seje širjega sosveta, na kateri se je prešel objavljen dnevni red ker je sosvet sestavljali spomenico z ozirom na kritiko pri prvem zasedanju banskega sveta o učite.jstvu. Ker je spomenica že objavljena v »Tovarišu«, se ista ne čita. Navzoči soglasno izia* vijo svojo solidarnost z ukrepi in sklepi ki jih je podvzel sosvet v obrambo učiteljstva. Tov. Kobal je v svojem poročilu toplo pri* poročal UGP v Mariboru ter številčno do* kazal, koliko Čistega dobička bi imela poslovalnica in kaj vse bi se lahko storilo za učiteljska domova, če bi se vsi posluževali UGP. Dalje priporoča samopomoč za otroke učiteljev. Navzoče prosi, da se izjavijo o nameri, da postane učiteljski pevski zbor odsek poverjeništva. Zborovalci sklenejo sprejeti pevski zbor kot odsek v UJU, po-verjeništvo Ljubljana pod pogojem da se v nobenem oziru ne zvišajo dosedanje obvez* ne dajatve poverjeništvu.
Glede statističnih pol o izvenšolskem delovanju učiteljstva, sklene društvo pred* lagati poverjeništvu naj vsebujejo tozadevne statistične pole tudi rubriko za izvenšolska dela, ki so jih posamezniki že vršili, oziroma dovršili. H koncu svojega poročila prosi tov. "Kobal, da odpošlje društvo poverjeništvu se* znam vseh neorganiziranih članov v srezu.
Iz poročila so spoznali navzoči, da naše poverjeništvo smotreno in neumorno deluje v 'prOspeh celokupnega učiteljstva. Tovariš
predsednik se v imenu vseh tov. referentu prisrčno zahvali.
Tov. Pleskovič poda dodatno poročilo o seji širjega sosveta, kjer je zastopali naše društvo. Na njegovo željo mu navzoči izre* ko absolutorij, ker .so prepričani, da je povsem pravilno zastopal društvo. Nadalje prosi še kot blagajnik vse članstvo, da s prihodnjo članarino nakaže tudi 5 Din kot prispevek za Dački dom v Beogradu, kar je bilo svoječasno sklep .skupščine. Zborovalci naročijo blagajniku, da naenkrat izplača ves prclemmirani. znesek za leto 1930./31. pev* skemu društvu UJU.
Tajnik predlaga, da se dopisov ne čira, ker je njih vsebino omenil v svojem poročilu tov. kobal. Obravnava se samo dopis tov. bijanca zadevno pouka ročnih del na učite* ijišči}, lov. Lapornikova utemeljuje predlog nov. Šijanca, s katerim tudi vsi navzoči so* glasa j o.
Pri slučajnostih prosi predsednik za* stopiiika poverjeništva, naj isto deluje na to, da analogno kakor v banskem svetu, dobimo zastopnike svojega stanu tudi v občinskih odborih.
Mesto odišlega tov. Pirkoviča se pritegne v odbor kot knjižničar tov. Muser, šolski upravitelj na Zidanem mostu. Določitev časa in kraja za prihodnje zborovanje se poveri odboru.
Kislinger J., t. č. preds. A. Jesih, t. č. tajnik.
No ve knjige.
—k I vaji Pregelj: »Magister Anton«.
Zbirka domačih pisateljev. Prvič ije roman »Magister Anton« izšel leta 1929./30. v gori* ški »Družini«. Roman obsega dva dela z na* slovi »Trije žerjavi« in ¿»Dobri pastir«. Ideje dela je pisatelj sam izrazil v mottu, ki je vzet iz Sv. pisma: »Kaj se Vam «di? Če ima kdo sto ovac in katera izmed njih zaide, ali ne pusti na gorah devet in devetdesetih in gre iskat tiste, ki je zašla?« In: »Dobri pa* stir da svoje življenje za svoje ovce. Na* jemnik pa zbeži, ker je najemnik in ga za ovco ni skrb.« Glavna postava romana je »magister« Anton od Mahničev, podoba ta» kega dobrega pastirja, ki gre od dežele do de* Žele, samo da bi naše!: in rešil propada sina nesrečnega odpadnika Jurija Stradiota — »izgubljeno ovco« Pavla Skalca. Dejanje se godi v času reformacije na Kranjskem in na Krasu v 16. stoletju. Cena knjigi je broš. 45 Din, vez. 60 Din.
—k Skobe: Prvič v Kocbekovem kralje* stvu. V privatni založbi Marije Šarb v Goir* njem gradu je izšla 96 strani obsegajoča knji* žica z gornjim naslovom. V njej opisuje naš tovariš, ki je kljub pseudonimu dobro po* znan tudi v širši javnosti, kako je potoval morda že pred dobrimi 25. leti, prvič v večji družbi na divne Savinjske planine pod vod* stvom našega zaslužnega tovariša in planinca, ranjkega Kocbeka V tisti dobi je bilo pla» ninstvo šele v početnem razvoju. Zato je pa bilo potovanje na planine takrat tem bolj idilično, zanimivo tjter polno raznih veselih doživljajev zlasti še v družbi očeta Savinjskih planin, Kocbeka, ki je bil takrat še čvrst mož
G o stilna
Raiem
Ljubljana
nažabjakušt.3
Točijo se pristna štajerska, dolenjska, in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek"in nedeljo sveže morske ribe
• l • v*
in sir
ii
Telefonska štev. 2412
Štev. pošt. hran. 11.165
Y
r. z. z o. z. MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življenskih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8. do 12.
VELETRGOVINA
F. König
/f
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.
in znan daleč na okrog po svojem humorju. Skobé opisuje to pot na svoj, njemu lasten humorističen način. Zato bo knjižica mansii* komu krajšala čas ne samo v planinski koči, ampak tudi doma ter obudila spomine na dni. ki so bili že pred četrtstoletjem ne samo v »Kocbekovem kraljestvu«, ampak skoro po vseh naših planinah. Priporočamo. —ski.
—k François Mauriac; »Gobavca je po* ljubila.: Leposlovna knjižnica. Izdaja je na* ravnost vzorna. Arh. Jože Mesar je knjigo razkošno opremil, tako da nudi po svoji zu* tianji opremi in v tipografskem oziru naj* večji užitek očem. Tudi prevod je lep in razodeva pesniškega prevajavca (Edi Koc* bek in jezikovno izbrušenost slavista (J. Šo* lar) nam nudi kratek, a izčrpen in pronicav pogled v pisateljevo umetniško ustvarjanje. Cena broš. knjigi 30 Din, vez. 40 Din.
—k Gimnazija kod kuče. Svaki čovjek kome je potrebna gimnazijska naobrazba, a ne može pöl'aziti .redovno škole zbog bijede ili žbog starosti, osobito zvaničnici i namje Stenici privatni iïi državni mogu steči škol sku kvalifikaciju pomoču Vidovičeve Dopisne Skole učeči kod svoje kuče iz svezaka za sa mouke i na osnovu pismenih instrukcija Di rekcije. Dvadeset odabranih profesora sara duju u 'dopisnoj školi. Prospekte šalje bes platno Vidoviceva Dopisna Škola Sarajevo, Kralja Aleksandra ulica broj 53.
—k Felix Timmermans: Župnik iz cve* točega vinograda. Leposlovna knjižnica. Pi* satelj je kot umetnik sintetik. Posameznosti ga ne zanimajo, življenje prikazuje v bistve*
nih poudarkih, ki rastejo v simbolične podo* be. Resničnost pri njem prehaja v vizijo in zato je njegova povest včasih tako podobna legendi in pravljici. Povest sta prevedla g. Zdenko Knez in dr. Rajko Ložar. Prevod napravlja v celoti ugoden vtis. T Arh. Ivo Spinčič pa je poskrbel za intimno in okusno opremo, prilegajočo se dobro notranji vse* bini. Cena broš. knjigi-¡35 iDin, vez. 45 Din.
—k Izvestje rudarske nadaljevalne šole v Trbovljah ob priliki 25 letnice njenega ob* stoja 1905—1930. Izdala .rudarska nadaljevalna šola v Trbovljah. — Izvestje obsega podatke o ustanovitvi te šole, članek o našem sčdobnem rudarskem delavstvu in opis premogovnika Trbovlje nekaj prispevkov učencev in imenik absolventov rudarske nadaljevalne šole od leta 1905./6. do 1929./30.. Zaključek tvorijo tri reprodukcije strokov* nih rišb učencev. Prvi vodja te šole je bil ravnatelj Gustav Vodušek, sedanji upravi* telj pa je Šolski upravitelj Robert Plavšak.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstvo, vsaka beseda SO par. Najmanjši znesek Din. 5' —
kupile najbolje pri fr. P. ZAJEL, optii
LJubljana — Stari trg »..
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni Čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
URIM
Mil In 2f * Milini niti i
Kaj
Vi še vedno ne znate fotografirati? Saj to je otroško lahko!
Zahtevajte cenik:
DroseMj^^regoric
(Dovoljuje se obročno odplačevanje.)
Ljubljana, Prešernova ol. S>
ASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
korist „Učiteljskemu domu" v Ljubljani in Mariboru
ene conkurenčne I hteva jte e n i k I
Zaloga vseh šolskih zvezkov, beležnic, dnevnikov, skicirk in podkladkov. — Zvezki za okroglo pisavo štev. 1, 2, 3. Notni zvezki. - V vseh zvezkih je le najfinejši pisalni papir.
Č1TELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI