Leto XLII. * štev. 38 (2115)	List je nastal po združitvi goriškega
Četrtek, 4. oktobra 1990	tednika »Slovenski Primorec« in trža-
n ______________ i/.i.i
škega »Teden«. Prva številka »Katol. glasa« je izšla 2. februarja 1949
Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERgUE TASSA RISCOSSA
GORIZIA
!TALY
SETTIMANALE - REDAZIONE E AMMINiSTRAZIONE: RIVA PIAZZUTTA, 18 34170 GORIZIA - TELEFONO 0481 - 533177 - DIRETTORE RESPONSABILE: MONS. MOČNIK FRANCESCO - REGISTR. TRIBUNALE Dl GORIZIA N. S DEL 28 - 01 - 1949 - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - GRUPPO 11/70% AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P. T. Dl GORIZIA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 -
Riva Piazzutta, 18 - 34170 GORIZIA - GORICA
Tel. 0481 - 533177 - Telefax 533177
Poštni t/rn 11234499
34135 Trieste - Trst - Tel. 040 - 414646
Gteite vehoI ZHMBiem V Intfonost! Združitev Nemčije
Ob začetku šolskega leta je bila v cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu Šolska maša za višje srednje šole. Udeležba gotovo ni bila masovna, bila pa je izbrana in doživeta. Maševal je g. Franc Vončina, ki je svoje misli povezal z berilom iz pisma Korinčanom (1 Kor 12, 1-8) in evangelijem dneva <Lk 7, 31-35).
GLEJ V BODOČNOST
»Piskali smo vam, pa niste plesali, peli smo žalostinko, pa niste jokali.« Kaže nam indiferentnost. Nič me ne zanima več, nobenega cilja nimam pred sabo, nobenega načrta za bodočnost, nič ne najdem takega, kar ibi me ganilo. Ne opazim več človeka poleg sebe, le v samega sebe sem zagledan in v svojo lastno nesrečo. Mogoče le iščem, kako bi čim bolj užival sedanji trenutek, pa tudi če me jutri ni več, pa tudi če drugi pri tem trpijo.
To je zgrešeno. Pomisliti moram raje, da je vsa bodočnost pred mano, zemeljska in večna. Moram v svojem življenju nekaj ustvariti, nekaj narediti, nekaj izboljšati, nekaj novega doprinesti sebi in človeštvu. Pred sabo moram imeti neki cilj, ki mi kaže smer mojega dela in mojega trpljenja, mojega življenja.
Sredstva za dosego tega cilja so vsakdanji napor in vsakdanje delo pa tudi potrebni oddih in pametno razvedrilo. Sedaj je nastopil po poletnem oddihu čas dela in priprave za moj osebni jutri. Ob koncu leta bo moje delo ocenjeno. Pomisliti pa moramo, da je življenje veliko bolj neizprosno v ocenah kot profesorji. Zato je predvsem važno, kakšno oceno nam bo dalo življenje, kajti tam se ne da »špricati«, še manj pa pred lastno vestjo in pred končno božjo sodbo.
BREZ TRENINGA NE GRE
Mogoče se nekateri bavite s športom in veste, kako je včasih trda, koliko treninga zahteva, da daš od sebe svoje telesne sposobnosti. Sedaj se začenja čas treninga ne samo za telo, ampak predvsem za duha. Ne boš uspel, če ne boš treniral.
Sploh pa je življenje tekmovanje, ki zahteva trening In napor. Človek in človeštvo teži k vedno večjemu izboljšanju svojih dosežkov. To tekmovanje postane lahko tudi včasih neusmiljeno. Ne sme torej tekmovanje postati izpodrivanje. Emarginacija je sad takega izpodrivanja, ko se nekdo čuti, da je odveč, da ga je družba zavrgla, da je do njega neusmiljena.
LJUBEZEN JE ŽRTVOVANJE
In tu nastopi to, o čemer sv. Pavel govori, namreč ljubezen. Ljubezen, ki ni igračkanje, ampak ljubezen, ki je žrtvovanje za človeka. Kjer ni te ljubezni, ni sreče, pa naj bo blagostanje še tako veliko. Kjer ni ljubezni za otroka, bolnika hi starčka; kjer je nenasitno hlastanje za užitki, za raj na zemlji, tam je pekel. Vedite, da raja na zemlji ni. Raj bo v večnosti. Kdor se vara z rajem na zemlji, zapravlja čas in ne izvrši poslanstva, ki ga ima kot človek in kot božji otrok. Kdor se predaja mamilom lažnega raja, uničuje sebe in pomaga kriminalu, da najde v družbi še večjo moč in se ne ustavi niti pred otroki.
Bodočnost vsakega izmed nas je v poslanstvu, ki mu je, ali ki mu bo zaupano. Gregorčič nam pravi: Ne kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. Zato menim, da je vaše šolsko učenje le začetek nadaljnjega poglabljanja, priprava na življenje. Nešteto je področij človeškega delovanja. Nešteto je tudi področij človeškega dela, ki niso dovolj plačana in upoštevana. Dostikrat so tista, ki niso v družbi dovolj priznana, družbi še bolj potrebna. Povejte mi npr., koliko plače so dobili vaši starši za vse, kar so za vas naredili in pretrpeli. In koliko drugih sadov ljubezni najdemo v človeški družbi. Če danes, denimo, naš narod izumira, je zaradi pomanjkanja ljubezni do otrok, saj ga v preteklosti dosti večje
—
Sancta Maria de Podgora Marijin kip v župnijski cerkvi v Podgori
težave, kot jih imamo mi, niso mogle uničiti, ampak so kvečjemu zbudile njegov ponos.
Glejte vedno z zaupanjem v bodočnost, pripravljajte se za to bodočnost, ustvarjajte to bodočnost, nikoli ne obupajte, ker je vedno nad nami Tisti, ki nam je pripravil prostor pri Očetu in ki nas je ljubil do konca, ki je prišel rešit, kar je bilo izgubljenega.
Jugoslavija razpada. To je spet potrdilo zasedanje predsedstva federacije sredi septembra, na katerem so razpravljali o ilegalni razglasitvi ustave Republike Kosovo. Albanski poslanci razpuščene kosovske Skupščine so se namreč tajno sestali in izglasovali prvo ustavo Republike Kosovo, ki je po tej ustavi republika Albancev in drugih narodov, ki v njej živijo. Srbsko javno tožilstvo je takoj po razglasitvi razpisalo tiralico za albanskimi poslanci, za zapahi pa so se znašli celo nekateri ministri bivše avtonomne pokrajine Kosovo.
V	zveznem predsedstvu se je vse spet odigralo po znanem scenariju. Obsodbi kosovske ustave je nasprotoval le slovenski predstavnik v zveznem predsedstvu Janez Drnovšek, ki je posebej poudaril, da je prvenstveno neustavna in napačna razpustitev kosovske Skupščine, ki si jo je privoščila Srbija, in pa represija, ki jo policija vsevprek izvaja na Kosovu. Plaho mu je pritegnil le kosovski predstavnik (Albanec). Toda pri glasovanju je Drnovšek ostal popolnoma sam. Hrvaškega predstavnika na seji ni bilo. Ker je dosedanjega hrvaški parlament odpoklical, novi pa še ni ddbil uradnega imenovanja (mimogrede, Jovič mu ni dovolil niti prisostvovanja na seji).
Po seji je Drnovšek izjavil, da se ne namerava več udeleževati sej predsedstva, ker naj bi v njem popolnoma prevladovalo srbsko stališče. Po njegovih besedah se je zvezno predsedstvo preoblikovalo v organ, ki zgolj daje uradno podporo zgrešeni srbski politiki na Kosovu.
Posebej pa je presenetila njegova izjava, da se namerava vključiti v slovensko politično življenje, pri čemer je dejal, da so mu najbližji socialdemokrati. Pridobitev Drnovška za Demos, bi pomenilo pridobiti neskorumpiranega in visoko izobraženega človeka, ki si je v svojem enoletnem predsedniškem mandatu prav zaradi svojih kvalitet pridobil številna visoka poznanstva v svetu. Potemtakem ne bi bilo presenečenje, če bi na naslednjih volitvah v Sloveniji Drnovšek kandidiral na listi Demosa (ali socialdemokratov) za predsednika Slovenije.
V	teh dneh je prišlo do pomembne in za Evropo in svet usodne prelomnice — do združitve obeh Nemčij, in to na posledici sklepa štirih velesil in obeh nemških vlad. Obenem je prenehala obstajati Vzhodna Neiričija ali Nemška demokratična republika, dobrih štirideset let antagonist Zahodne Nemčije ali Nemške zvezne republike. Veleposlaništva v vzhodnem Berlinu so zaprta, ambasadorji bodo morali iskati novo zaposlitev...
Predsednik Nemške zvezne republike von Weizsaecker je zadnje dni podpisal uradni akt o združitvi, potem ko sta oba nemška parlamenta že prej uradno odobrila od obeh vlad sprejete sklepe. S tem se v bistvu nekdanja DDR uradno vključi v zahodno nemško državo s sedežem v Bonnu in tako omogoča nastanek velike Nemčije. V Berlinu so postavili na nekdanji parlament Reichstag skupno nemško zastavo. Tu so tudi imeli prav te dni velikanska slavja ob tem zgodovinskem dogodku. Na dan so ponovno prišli razni veliki prejšnji nemški voditelji — Bismarck, cesarji Viljemi, Streseman in dru-ki, ki so svoj čas kovali skupno nemško usodo. Hitlerja so — bolje — pustili v bistvu v arhivu...
Nova zedinjena Nemčija bo politično dejansko zaživela šele na bližnjih prvih skupnih parlamentarnih volitvah. Tedaj bo prišlo do skupne nemške vlade in politične usmeritve. Jasno pa je, da bo nova Nemčija še naprej ostala član Atlantske
Povsem drugače pa se obnaša Slovenec št. 2 v zveznih organih, podpredsednik zvezne vlade Živko Pregl. Ta se je popolnoma vnel za Markovičevo stranko reform in sedaj poskuša z njo tudi v Sloveniji. V Ljubljani se je namreč za zaprtimi vrati salona v hotelu Holliday Inn sestal z nekaterimi direktorji velikih slovenskih podjetij — komunisti. Pogovarjali naj bi se o ustanovitvi nove stranke na Slovenskem.
Očitno na slovenski levici nastaja gneča, saj komunisti napovedujejo, da se bodo na bližnjem novogoriškem kongresu preimenovali v »Demokratično levico« ali pa v ime vključili tudi pojem socialdemokracije. (Izbira Nove Gorice ni naključna, saj v tej občini Demos ni dosegel večine, kongres pa utegne biti tudi znamenje odpore županu Pelhanu).
Leon Marc
Ne mine skoraj dan, da ne bi iz Bagdada prišle čisto nasprotujoče si vesti. Diktator Saddam Husein namreč po eni strani žuga, po drugi skoraj prosi. Potem ko je Varnostni svet OZN skoraj soglasno izglasoval tudi letalsko blokado Iraka, je bagdadski režim dejansko ostal popolnoma osamljen. Tudi sovjetski zunanji minister Ševamadze je že jasno govoril o potrebi vojaškega posega pod okriljem OZN in dejal, da bo tudi Moskva poslala svoje vojaške enote v Zaliv.
Medtem je bagdadski kalif nekoliko raztegnil vrv svoje napetosti in dejal, da smatra za zanimiv poseg francoskega predsednika Mitteranda pred OZN. Mitte-rand je sicer dejal, da morda pride do rešitve te nevarne krize v istočasnem umiku tako zahodnih sil iz Zaliva kot iraških iz Kuvajta, nato pa do splošne konference o Srednjem oz. Bližnjem vzhodu. V isti sapi pa je Saddam poudaril, da se nikakor ne misli umakniti iz zasedenega ozemlja. Ne samo: še bolj je pozval vse muslimane sveta na sveto vojno.
V	New Yorku je med tem v teku zasedanje generalne skupščine OZN. Na njej
zveze in to v novi in širši obleki Za vse to ima sedaj tudi blagoslov Kremlja, kar bi si še do enega leta nazaj nihče ne pričakoval.
Srbi grozijo z orožjem
Na Hrvaškem je počilo. Najprej v Petrinji, občini, v kateri je večina prebivalstva Srbov. Tam so se Srbi uprli hrvaški policiji, ki pa jih je razgnala s silo. Nato se je upor razširil na kninsko pokrajino in še drugam. Znova nastopajo oborožene tolpe, postavljajo barikade in grozijo z orožjem, ki ga ne manjka.
Podpredsednik hrvaškega sabora je dejal, »da gre za nasilje pročetniških tolp, ki so pod neposrednim nadzorom Beograda, srbske vlade in Miloševiča, ob podpori predsedstva SFRJ, tistega dela, ki namerava zrušiti Jugoslavijo in jo spremeniti v Veliko Srbijo.
Prvi cilj je destabilizirati in pokosoviti Hrvaško, nato Bosno in Hercegovino, da bi potem z državljansko vojno vključili v poravnave računov še armado.«
Torej izzvati državljansko vojno in izzvati JLA, da poseže v spore, seveda v službi Velike Srbije.
Škofovska sinoda
S somaševanjem v baziliki sv. Petra v Rimu se je v nedeljo 30. septembra začela škofovska sinoda, ki bo trajala do nedelje 28. oktobra. Razpravljala bo predvsem o vzgoji novih duhovnikov. Nanjo so prišli zastopniki vseh škofovskih konferenc razen iz Vietnama, Kambodže in Kitajske.
Jugoslovansko škofovsko konferenco zastopajo škof M. Pirih, nadškof Ante Jurič iz Splita ter župnik Bojan Ravbar iz Kopra. Na sinodi bodo namreč prisotni tudi župniki. Italijansko škofovsko konferenco bodo zastopali kard. Ugo Poletti, beneški patriarh Marco Cč, škof iz Spo-leta Antonio Ambrosiano ter msgr. Ca-millo Ruini. Vseh škofov, udeležencev na sinodi, je 237.
Vprašanje duhovnikov je bistvene važnosti za Kristusovo Cerkev, saj brez du-ho vn i kov-m a Sni kov tudi škofje ne morejo v polnosti vršiti svojega poslanstva oznanjevalcev vere in delivcev zakramentov. Naše ljudstvo pa preprosto modruje: Po duhovnikih vera gor, po duhovnikih vera dol. Duhovniki pa so takšni, kot pridejo iz semenišč.
Trenutno je vseh duhovnikov na svetu
401.000,	med njimi je 147.000 redovnih mašnikov, 254.000 pa škofijskih. V Italiji je okrog 57.000 duhovnikov, ki vodijo 25.500 župnij.
nastopajo državni poglavarji, šefi vlad ali zunanji ministri. Za Italijo je že sodeloval predsednik vlade Andreotti, za Jugoslavijo predsednik predsedstva Jovič. Govoril je tudi ameriški predsednik Bush in znova potrdil zahtevo po iraškem umiku iz Kuvajta. Dejal pa je tudi, da še vedno obstaja možnost realne mirne rešitve tega zapletenega vprašanja, če Irak zapusti Kuvajt.
Svetovna javnost nemirno pričakuje, kako se bo vsa zadeva rešila. Nedavno je Italija poslala v Zaliv še eno vojno ladjo in vojaška letala Tornado, V zadnjih dneh se je mudil v teh krajih na obisku italijanskih enot obrambni minister Rognoni, ki se je med drugim sestal z arabskim kraljem Fahdom. Te dni pa je odpotoval na Bližnji vzhod podpredsednik vlade Martelli.
Izid te nevarne krize je še vedno negotov. Vojna nevarnost ni še mimo. čeprav je iraški diktator v bistvu osamljen, pa mu svetovna javnost z velesilami vred še ne more do živega. Upajmo, da le pride do kakega mirnega izhoda.
U slovenskem parlamentu prejšnji teden
DOPOLNITEV USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Četrtek je Skupščina sprejela dopolnila •k slovenski ustavi, ki predvidevajo, da v Sloveniji ne veljajo zvezni zakoni, če so v nasprotju s slovensko ustavo in zakoni. Poslanci so se tudi odločili, da parlament ne bo več sprejemal novih dopolnil k obstoječi ustavi Slovenije.
USTAVNI ZAKON NI BIL SPREJET
V	petek sta bila na dnevnem redu Skupščine ustavna zakona, ki bi pomenila praktično uveljavitev prejšnji dan sprejetih ustavnih dopolnil. Prvi ustavni zakon, ki ureja ljudsko obrambo, je bil sprejeti, s čimer je predsedstvo Republike Slovenije dobilo pravno podlago za poveljevanje teritorialni obrambi Slovenije in za urejanje vseh zadev na tem področju. Po tem ustavnem zakonu je odslej v Sloveniji priznan ugovor vesti zoper služenje vojaškega roka, ki ga bo tako mogoče odslužiti v civilnih ustanovah v enakem trajanju kot vojaški rok v oboroženih silah.
Parlament pa ni sprejel drugega ustavnega zakona, ki podrobneje določa, kateri zvezni zakoni v Sloveniji niso več v veljavi. Skupina Demosovih poslancev je namreč predlagala moratorij (odlog) na promet z družbenim premoženjem. Na osnovi preprodaje in malverzacij s t.i. internimi delnicami, ki jih dopušča zvezna zakonodaja, postajajo poslovodni organi v družbenih podjetjih lastniki le-teh.
Sklep o moratoriju naj bi zato vključili v ustavni zakon in s tem izrecno razveljavili ustrezni zvezni zakon. Opozicija je temu nasprotovala, češ da ne bi smeli ovirati privatizacije ter pridobivanje novega svežega kapitala, ki more edini rešiti slovensko gospodarstvo.
Demosova večina je opoziciji med vrsticami očitala, da že ve, zakaj opozicija nasprotuje moratoriju, saj so tisti, ki bogatijo, rdeči direktorji. (To je na sobotnem shodu Slovenske demokratične zveze potrdil tudi France Bučar, ko je dejal, da se je opozicija najbolj uprla zakonu o javnih medijih in zakonu o moratoriju, saj bi z izgubo materialne baze opozicija izgubila tudi svojo moč za pritiske.)
POVELJNIK TERITORIALNE OBRAMBE ODSTAVLJEN
Na podlagi sprejetega ustavnega zakona o ljudski obrambi je predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan še isti dan, tj. v petek, razrešil dolžnosti poveljnika teritorialne obrambe Slovenije generalpolkovnika Ivana Hočevarja, za vršilca dolžnosti načelnika štaba teritorialne obrambe pa imenoval rezervnega majorja Janeza Slaparja, dosedanjega poveljnika teritorialne obrambe za Gorenjsko-	L.	M.
Ista šola, enaka dejanja
Med zadnjo vojno so partizanski odredi po vsej Jugoslaviji bili pod vodstvom Jugoslovanskega centralnega komiteja, katerega glavni tajnik je bil Josip Broz Tito. Tako je bilo tudi ob koncu vojne in pozneje. To je zaznati tudi iz dejstva, da so po končani vojni ravnali s poraženimi nasprotniki z enakimi metodami: mučenje, smrt, grobovi v breznih' ali kje drugje, če ni bilo pri roki kraških brezen.
Tako se je dogajalo ne samo v Sloveniji z domobranci, temveč po celi Jugoslaviji. Tako npr. piše La Voce del Po-polo, dnevnik, ki izhaja na Reki, o pobojih v Istri, Glas koncila o pobojih na Hrvaškem. Blizu slovensko-hrvaške meje je npr. jama Jazovka. V njej, da je končalo do 40.000 ujetnikov. Pa so še druga brezna na Hrvaškem, v Bosni, rudniški jaški širom Jugoslavije, kamor so odmetavali ustreljene nasprotnike. Saj se je iz Hrvaške in Srbije umikalo pred partizani nekaj sto tisoč oseb, tudi žene in otroci. Le malo teh je ostalo živih.
Ista šola, ista komanda, enaka dejanja.
Drnovšek iz Beograda k socialdemokratom
Irak grozi in roti...
V PROTITOKU
Sprava in zgodovinska resnica
KDO MALICI NOB?
V	času, ko so po Sloveniji potekale spravne slovesnosti, si ni verjetno nihče mislil, da bo proces sprave lahek. Seveda se ni uštel, kajti svarila pred »revanši-zmom«, »maličenjem« narodnoosvobodilnega boja, poveličevanjem kvizlingov in podobnimi nevarnostmi se kar vrstijo na tekočem traku. Razni politiki (Kučan, Zlobec), predstavniki Zveze borcev, javni delavci in drugi opozarjajo, da mora sprava potekati v spoštovanju zgodovinske resnice, da se ne sme potvarjati zgodovina in znova sejati sovraštvo med Slovenci itd. Toni so različni, od umirjenih pa do ihtavo primitivnih, kar je — žal — značilno predvsem za zamejstvo.
Resnici na ljubo ni v zagovornikih narodne sprave videti kakega »revamšizma« ali sovraštva do narodnoosvobodilnega boja in partizanov, še posebej ne, ker je med pobudniki sprave mnogo bivših partizanov. Izjave slovenskega metropolita dr. Šuštarja, odvetnika dr. Stanislava Klepa in drugih dokazujejo, da jim pomeni sprava pokoj vsem mrtvim in pomirjenje med živimi, torej gre izključno za človeško pieteto. Kljub temu se očitki izkrivljanja resnice in omalovaževanja partizanskega boja nadaljujejo. Očitno je, da ne gre tu za obrambo zgodovine in osvobodilnega boja, ampak samo za ohranitev na trhlih temeljih slonečih mitov. Črno-bcla tehnika ni in ne more biti edino merilo za ugotavljanje zgodovinske resnice, češ, »mi« smo dobri, »oni« pa slabi. Ni mogoče še vedno govoriti o »izdajalcih«, »kvizlingih« in podobnih stvareh, potem ko je zgodovina z obelodanjen jem dejstev, ki so bila desetletja zamolčana, prikazala medvojno obdobje na Slovenskem v zelo drugačni luči kot doslej. Zakaj se nenehno daje poudarek na zločine belogardistov oz. domobrancev, vzroki njihovega pojava pa se spregledujejo? Zakaj se ne spregovori o terorju, ki ga je Komunistična partija Slovenije sprožila v Ljubljanski pokrajini
spomladi 1942? Zakaj se ne dokončno osvetlijo okoliščine, v katerih so leta 1944 Nemci izvedli pokol v Cerknem? Kdo je takrat izdal partijsko šolo? Duhovnika Pi-ščanc in Sluga ali kdo drug? Kako je nova oblast ravnala z bivšimi tigrovci in drugimi protifašisti, ki pa se niso strinjali s komunističnim režimom? Še bi se lahko spraševali, a se bomo raje ustavila.
Kdo v resnici maliči narodnoosvobodilni boj? Prepričani smo, da ga maličijo tisti, ki ga danes najbolj vehementno »branijo«. Ti pa so ideale NOB izdali že leta 1941, ko so osvobodilni boj izkoristili za dosego svojih ideoloških in strankarskih ciljev.
iNOB maliči ista peščica ljudi, ki je leta 1945 prevarala veliko večino partizanskih borcev in jim vsilila družbeno ureditev, za katero se gotovo niso borili, saj so šli v gozd za domovino, ne za komunizem. Zgodovinske resnice se najbolj boje tisti, ki so se potom partizanskega boja politično in gmotno okoristili ter so sedaj v strahu pred morebitno izgubo privilegijev, ki so si jih pridobili z ne prav neoporečnimi metodami.
To, kar danes beremo v raznih intervjujih, izjavah, kar vidimo po televiziji in poslušamo v raznih radijskih oddajah, matičnih in zamejskih, ni iskanje zgodovinske resnice, ampak zgolj nestrpnost in sovraštvo do drugače mislečih. Tudi v slednjem primeru prednjači na žalost naše zamejstvo.
(Narodno spravo bomo uresničili samo tako, da bo vse prišlo na dan, da bomo vedeli za grehe enih in drugih. Spravo bomo dosegli, ko bosta obe strani priznali svoje napake, krivde in zločine. Šele takrat nam bo dana možnost, da samozavestno stopimo na pot prihodnosti. Vsega tega pa gotovo ne bomo dosegli z nadaljevanjem potvarjanja zgodovine, podtikanji, zlorabljanjem medijev, medsebojnim obtoževanjem in sovraštvom v srcu.
—ni
»Made in Slovenia«
Slovenija poskuša že dalj časa uveljavljati svojo suverenost tudi na gospodarskem in finančnem področju. Že prejšnja vlada je naročila projekt, vreden 14 milijard lir, imenovan »Oblikovanje in uveljavitev identitete republike Slovenije v očeh ciljne javnosti«. Eden osnovnih namenov tega projekta naj bi bilo oblikovanje blagovne znamke »Made in Slovenia«, s katero bi bili označeni samo zares kvalitetni slovenski proizvodi, ki se' sicer sedaj v inozemstvu prodajajo pod tujimi blagovnimi znamkami.
Spet je govora tudi o slovenski denarni enoti, ki jo posebej spodbuja ekonomski strokovnjak Igor Omerza, član Slovenske demokratične zveze. V obtoku je sicer že vrednostni papir zasebne družbe Lipa holding, z imenom Lipa, ki ga je mogoče ponekod v Ljubljani vnovčiti oz. z njim plačati storitve. Vrednost lipe je približno 48 dinarjev, določena pa naj bi bila na osnovi študije o slovenskem gospodarstvu.
Vlada, ki do sedaj ni kazala posluha za nov slovenski denar, vendarle, kot je mogoče soditi po izjavi finančnega ministra Kranjca, le ni tako ravnodušna do ideje. Precenjeni dinar (Gospodorska zbornica Slovenije ocenjuje, da je dinar precenjen za 30 %, medtem ko je mogoče iz vladnih krogov neuradno slišati celo o 100%) povzroča slovenskemu, izvozno naravnanemu gospodarstvu veliko škodo, kar sedaj priznava celo Markovič. Ta je obljubil izvozne spodbude zvezne vlade, toda Tikrati zahteva 25% povečanje zveznega proračuna, slovenska vlada pa pristaja le na 5 % povečanje.
Tako je na vprašanje, ali bomo imeli svoj denar, je finančni minister dr. Marko Kranjc dejal: »Pripravljeni smo na vse, kar bi se lahko zgodilo.« Napovedal je tudi učinkovitejši nadzor nad igrami za srečo in ustanovitev finančne policije.
ZA 2,7 MILIJARDE DOLARJEV DEVIZ
Sicer vladni predstavniki zatrjujejo, da je devalvacija nujna, čeprav Markovič vztraja na fiksnem tečaju do konca leta.
V	nasprotno ga utegne prisiliti grozeča inflacija, saj je v zadnjih mesecih prišlo v Jugoslaviji (najmanj v Sloveniji) do nekontroliranega zvišanja plač, pri čemer so najbolj prednjačili prav Markovičevi zvezni uradniki, številni jugoslovanski dr-
žavljani so prepričani, da devalvacija dinarja bo, saj so do avgusta od bank za dinarje odkupili kar 2,77 milijarde dolarjev deviz, zavoljo česar je prišlo do tehničnih težav pri poslovanju, banke pa so povečale provizijo pri odkupu.
BO NA PRIMORSKEM BENCIN DRAŽJI?
Primorski poslanci slovenskega parlamenta so prejšnji teden na srečanju v Kobjeglavi oblikovali predlog republiški vladi, naj za 15% podraži bencin v šestih obmejnih občinah. To naj ne bi zmanjšalo interesa Italijanov za nakup bencina v Sloveniji, dobljeni denar pa bi porabili za obnovo primorskih cest. Slovenski vozniki bi po tem predlogu dobili letno za 700 litrov bencinskih bonov po normalni ceni. Sicer pa je zvezna vlada prejšnji teden podražila bencin po vsej državi. In cena se bo še zvišala.
DUHOVNA MISEL ZA ROŽNOVENSKO NEDELJO
»Če rožni ven’c boš molil rad, dobil boš milost vsakikrat...«
Molitvi rožnega venca so obliko, ki jo poznamo danes, dali kartuzijanci v začetku 15. stoletja. Seveda je ta molitev, v takšni ali drugačni obliki, živela že dolgo prej. Imenovali so jo molitev preprostih, ponižnih in, pred mogočnimi tega sveta, nepomembnih ljudi — psalterij (zbirka psalmov) ubogih. V rožnem vencu so prepoznali svoje življenje, ki je bilo sicer sestavljeno iz vedno enakih jagod, vendar povezanih med seboj z nitjo Skrivnosti, ki mu je dajala smisel in cilj.
Vsaka molitev je prošnja, da bi poživili svojo zvestobo v veri, utrdili svoje upanje in večali svojo ljubezen; da bi imeli zdravo presojo in pravo voljo. Z njo častimo in se zahvaljujemo. V tem nam je najlepši zgled božja in naša Mati.
Marijina trdna vera, brezmejno upanje, junaška ljubezen in duhovno veselje imajo svoj vir v skrivnosti učlovečenja; njeno trpljenje in bolečina najdeta svoj pomen v odrešenju, ki ga prinaša križ; njeno slavo občudujemo v vstajenju in polnosti življenja pri Očetu v nebesih.
Duhovne globine in resnice ni lahko doseči. Na poseben način nam, otrokom svojega časa, ki zaradi brezbrižnosti, površnosti, sebičnosti in naglice," ne zmoremo ponavljati vedno istega pozdrava; Zdrava Marija! In vendar je tako naravno, da se ne naveličamo pozdravljati svoje Matere, ker mora biti naša ljubezen do nje velika... Zato prehitro odnehamo in govorimo (tudi nekateri, ki živijo v senci cerkvenega zvonika), da je rožni venec preživela in dolgočasna molitev.
Škoda je velika, ker na ta način zapravljamo trenutke milosti, ki dajejo človeku trdnost in moč, da vztraja; trenutke, ki naredijo človekovo bivanje ustvarjalno, ga odkupljajo in posvečujejo, trenutke, ki nas potopijo v Kristusovo skrivnost.
To spoznavamo, uresničujemo in občudujemo, skupaj z Marijo, pri molitvi rožnega venca.
MILAN NEMAC
Pelstoletni jubilej Idriie in nieneoa rudnika
Naš list je že poročal o 500-letnici Idrije in njenega rudnika, a se je pri tem le delno dotaknil praznovanj ki so jih Idrijčani pripraviti za tako pomemben dogodek. Kaj več nam bo sedaj povedal taje prispevek.
Idrijska občina je od četrtka 6. do sobote 8. septembra na svečan način zaključila praznovanja, posvečena petstoletnemu juibileju rudnika živega srebra in nastanka same Idrije. Posameznih slovesnosti so se udeležili tudi vidnejši predstavniki političnega, kulturnega in verskega življenja na Slovenskem.
V	četrtek 6. sept. zvečer je minister za kulturo Andrej Capuder odprl v mestni Galeriji razstavo »Idrijski rudnik skozi stoletja«, pri ogledu katere se je človek mogel prepričati, kaj je pomenilo za ta kraj odkritje živega srebra ob koncu 15. stoletja.
Naslednjega dne popoldne je pozornost veljala dvema dogodkoma verskega značaja: koprski škof Metod Pirih je na idrijskem pokopališču posvetil prenovljeno cerkev Žalostne Matere božje in po maši blagoslovil na novo urejeno kapelo sv. Janeza ob mostu čez Nikavo. Pri teh obredih sta bila navzoča kot posebna gosta škof Janez Jenko in član predsedstva Slovenije Ivan Oman.
Sledila je istega dne v dvorani športnega centra osrednja prireditev v počastitev petstoletnice. Najprej je nastopil kot slavnostni govornik član predsedstva Matjaž Kmecl, ki si je pridružil drugim gostom s kolegom Cirilom Zlobcem, nato pa so se pevci zbora Consortium musicum predstavili občinstvu s krstno izvedbo kantate »(Na struni Merkurja«, s katero je počastil Idrijo skladatelj domačin Aldo Kumar.
Uradni del praznovanj se je nadaljeval v soboto dopoldne s slavnostno sejo skupščine Občine in skupščine Krajevne skupnosti Idrija v gledališki dvorani ob nav-
UTRIP CERKVE
Novi blaženi
V nedeljo, 7. oktobra bo sv. oče razglasil za blaženega Giuseppa Allamano. Rodil se je leta 1851 v Piemontu, kjer so doma številni svetniki. V času pripravljanja združitve Italije, ki se je vršilo v strupenem nasprotovanju Cerkvi, se pojavi v Piemontu cela vrsta svetnikov. Sv. Cot-tolengo, velik dobrotnik telesno in duševno prizadetih, v Turinu. Tam je deloval tudi sv. Janez Bosco, učitelj zapuščene mladine in tudi sv. Cafasso, apostol obsojenih na smrt.
V tistih letih se je dogajalo nekaj čudnega. Italijanska vlada je zatrla vse redove s strogo klavzuro (eta 1855) in potem še vse druge redove (1866-67). Franco Molinari pravi, da zna Bog napraviti luč tudi z ugaslimi svetilkami. V 18. stoletju je nastalo v Italiji 183 novih ženskih kongregacij. Nastale so tudi velike misijonske družbe: Pime v Milanu, Comboniani v Veroni, Saveriani v Parmi in misijonarji Consolate v Milanu.
Prav te zadnje je priklical v življenje novi blaženi Giuseppe Allamano. Ko mu je bilo 49 let, se ga je polotila smrtono-
sna bolezen. Napravil je zaobljubo, da če ozdravi, bo ustanovil misijonarje Consolate. Ozdravel je in obljubo tudi izpolnil. Umrl je v Turinu leta 1926.
Nove veroučne knjige za osnovno šolo
Učenci prvega in drugega razreda so imeli že lansko šolsko leto na voljo nove veroučne knjige, letos so na razpolago tudi za tretji, četrti in peti razred.
Nove veroučne knjige so prevod tozadevnih italijanskih učbenikov, ki jih je potrdila Italijanska škofovska konferenca in izdala v Turinu založba Elle Di Ci. Knjige sta prevedla Lojze Škerl in Stanko Zorko. Za tisk so jih pripravili pri Vil-laggio del Fanciullo na Opčinah, tiskali pa v Turinu.
Knjige se lepo predstavijo predvsem zato, ker so bogato ilustrirane, črke za prva dva razreda so dosti večje kot za ostale tri razrede. Knjige se vsebinsko dopolnjujejo. Obsegajo mnogo več informacij in zanimivih podatkov kot nekdanje naše veroučne knjige.
Knjige so pisane v obliki informacije, kot določa dogovor o verouku v šolah med Ital. škof. konf. ta ita'- vlado. Torej niso pisane v obliki kateheze.
Kaj pa stroški za natis? Delno jih je kril Katehetski urad tržaške škofije, delno jih je bilo treba kriti privatno.
Oltar cerkve Žalostne Matere božje na pokopališču v Idriji
zočnosti predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, ministra za šolstvo Petra Venclja in ministra za industrijo Izidorja Rejca. Med svečanostjo sta predsednika obeh skupščin podpisala listino, ki obvezuje sedanjo in bodoče uprave, da bodo skrbele za ohranjanje petstoletne rudniške dediščine.
Nazadnje so se gostje in domačini zbrali pred županstvom, da so lahko sledili odkritju umetnine in spominske plošče pri vhodu v poslopje. Umetnina je nastala po zaslugi dveh domačih slikarjev: zamislil si jo je Ivan Seljak-čopič, a zaradi njegove nenadne smrti je delo dovršil Nande Rupnik. Tako pa se nam predstavlja besedilo na plošči:
Pet stoletij se je življenje v idrijski kotlini napajalo iz izvirov živosrebmega podzemlja.
Neizmerni zakladi, pridobljeni z žulji in znojem, so odtekali v širni svet, vztrajnost, skromnost in zvestoba tisočerih rudarskih družin pa so izrisale svojski obraz in izjemno duhovno ipodobo našega mesta.
Hrepenenje po svetlobi, ki so ga nosili v srcu rudarski predniki, naj kaže pot današnjim in prihodnjim idrijskim rodovom.
Odbor za 500-letnico	-a-v
Razpleti v Krščanski demokraciji
Zadnje dni je potekal v Gradežu dvodnevni sestanek levice italijanske Krščanske demokracije. Na njem so med drugim sodelovali najvidnejši predstavniki DC, tako nekdanji predsednik vlade in tajnik stranke De Mita, bivša ministra Martinaz-zoli in Fracanzani, državni podtajnik Re-bulla, podtajnik DC Bodrato, bivši predsednik vlade Goria itd. Poleg njih pa seveda glaivni predstavniki deželne DC, kot tajnik Longo in predsednik naše dežele Biasutti.
Na srečanju so pretresali aktualne politične teme, posebej v zvezi z notranjo dialektiko v sami DC. Ne pozabimo, da je prav te dni spet zaživela zadeva Orfei (nekdanje zunanjepolitični svetovalec vladnega predsednika De Mite), ki ga obtožujejo vohunstva za nekdanje češkoslovaške tajne službe.
Konec tedna je bivši obrambni minister Mino Martinazzoli govoril tud! na javnem zborovanju v Goriči v dvorani L. Fogar. Tu je razvil vrsto misli v zvezi s katoliškimi demokrati in sedanjo politično krizo nasploh. Predavanje vidnega demokr-ščanskega politika je bilo precej zanimivo in se ga je udeležilo številno občinstvo.
In mrtvi jih bodo pokopali...
Te besede so se mi vrinile v dušo že tisto nedeljo, ko sem se udeležil pogrebne slovesnosti v Kočevskem Ragu. Prevelika je krivda na slovenskih in tudi drugih komunistih, ki so si jo nakopali, ko so v rekah krvi pobijali drugače misleče, ki niso imeli druge krivde kot to, da se niso strinjali z njihovo vizijo sveta. Saj se je po petdesetih letih ta vizija zrušila v prah in mnogi med njimi se tega zavedajo, in tudi javno priznajo svoj zločin. Spet so drugi, zlasti na Primorskem, ki so prepričani, da so prav ravnali. Bog se jih usmili. Saj je vendar vsako človeško življenje sveto in neprecenljive vrednosti. Ne moreš z njim ravnati brezglavo ali ga uničiiti v imenu neke ideologije, ki se zdi v tistem trenutku in v tistih okoliščinah edina zveličavna.
In mrtvi jih bodo pokopali... se mi je ponovila misel v nedeljo, 30. septembra, ko sem obiskal Krimsko jamo nad Begunjami in Rakitno na Notranjskem. Tudi tu so nečloveško pometali v to brezno stotine nedolžnih ljudi, zlasti mladih študentov. Za tistega, ki tega ne ve, se je to zgodilo v prvih časih revolucije.
V	Ljubljani so študentje pod italijansko zasedbo bučno protestirali. Oblasti so jih nekaj sto polovile in namenile v razna taborišča v Italiji. Prvi transport v zgodnjih jutranjih urah je šel nemoteno naprej, drugega pa so partizani kmalu po Borovnici ustavili in »osvobodili« študente namenjene v internacijo. Govori se, da jih je na transportu bilo okoli 300. Odpeljali so jih v gozd ter jih postavili pred tri izbire: k partizanom, k delovnim enotam, domov. Tisti, ki so se javili k partizanom (bilo jih je bolj malo), so šli v partizanske edinice. Tisti, ki so se odločili za delovne skupine, so se partizanskemu vodstvu zdeli nezanesljivi; nekateri izmed njih so se rešili po posredovanju domačih terencev. Tretji, ki so hoteli le domov, so vsi končali v Krimski jami (vsaj okoli 200).
Zraven teh leže v tej jami ljudje, ki se enostavno niso strinjali s partizansko zamislijo odpora. In to v času, ko ni bilo še nikjer nobene vaške straže proti NOB in so komunisti počeli, kar so hoteli.
Ko stojiš ob breznu, ob katerem je v nedeljo 23. septembra bila pogrebna slovesnost, se sprašuješ: zakaj? čemu? In spet kar ne moreš mimo misli, da božji mlini meljejo počasi, a zagotovo. Komunistične partije ne kličejo na odgovor samo v Sloveniji, tudi drugod po Italiji, so se začeli oglašati dozdaj utišani glasovi. Vsi terjajo, naj pride resnica na dan in se s prstom pokaže tudi na tiste, ki imajo osebno krivdo pri likvidiranju nedolžnih.
človeku se zdi naravnost nerazumljivo, kako je mogoče, da se odgovorni za pokole mirno sprehajajo po tem božjem svetu, in to zlasti v Sloveniji. Maček, Ribičič, Popit, Dolanc in nešteti drugi bodo kdaj dali odgovor za svoja dejanja? Saj so v sramoto svoji stranki, komunistom,
-r-n
Svoboda vesti v Sovjetski zvezi
Vrhovni sovjet (parlament) SZ je odobril novi zakon o svobodi vesti in verskih skupnostih. Odslej je izpovedovanje vere svobodno, otroke je mogoče učiti verouk, kar je bilo do sedaj prepovedano; tudi vojaki lahko prisostvujejo verskim obredom.
Pogled na idrijski grad
Z GORIŠKEGA
Bralci pišejo
Novo odkritje in obnova prezbiterija
v Mačkoljah
Steverjanski župan pojasnjuje
Nihče še pomisliti ni mogel, da ima naša župnijska cerkvica (5,80x15 m) tako veliko zgodovinsko in umetniško dragocenost, tj. pozlačeni oltar iz druge polovice 17. stoletja.
Pravzaprav je naša cerkev bila več stoletij le podružniška cerkev sosednje župnije sv. Tomaža v Ospu (zdaj v Jugoslaviji) in je samostojna župnija šele od 25. julija 1963. Cerkev stoji sredi vasi in letnica 1652 nad glavnim vhodom priča za dokaj častitljivo starost. lŠe ena znamenitost je, in sicer da je cerkev in ves spodnji del vasi spadal pod Benečane, medtem ko je že cesta za cerkvijo mejila na Avstrijo. Vse do popolne obnovitve oltarja smo upali, da se bo morda pod barvami prikazal kak podpis mojstra ali letnica izdelave, a zaman. Iz župnijskega arhiva v Ospu se zaenkrat ve zagotovo le to, da • je cerkev bila posvečena 8. febr. 1653 in jo je posvetil tržaški škof Antonio Marenzi.
SLUČAJNO ODKRITJE IN OPIS OLTARJA
Lepo odkritje je prišlo na dan januarja lanskega leta, ko sem povabil na ogled naše cerkve doktorico Topani s spomeniškega varstva iz Trsta. Z njo je takrat prišel tudi restavrator Renzo Lizzi. Po nekajkratnih pregledih in preizkušanju, kolikšen del oltarja je v resnici pokrit z zlatom, sta mi svetovala, naj prosim deželno upravo za prispevek. Že po nekaj mesecih so nam Odobrili denarni prispevek v višini dveh tretjin stroškov obnove, eno tretjino pa naj bi zbrali vaščani.
Ker so restavratorji navadno preobremenjeni z delom, smo morali čakati vse do 8. marca letos, ko so oltar razstavili in ga čez dva dni odpeljali v Artegno pri Vidmu, kjer ga vse do danes Obnavljajo.
Oltar meri približno 2 kv. m površine, od katere je nakaj več kot polovica prekrita z zlatom, precej površine pa je pokrite z značilnimi poslikavami cvetja, grozdja ipd. Oltar ima 3 oboke in 4 kolone.
V	sredini je kip Marije z Jezusom (visok 100 cm), na levi strani je naš zavetnik sv. Jernej (75 cm) in na desni sv. Ruf (80 cm).
Zgornji del oltarja je še lepši, bolj izrezljan in okrašen z angeli ter osebami sv. Trojice. V sredini je Bog Oče, nad njim golob za Sv. Duha in na vrhu Jezus Kristus (55 cm). Oba stranska kipa, kip sv. Jožefa (lilO cm) in sv. Antona Pado-vanskega (120 cm) sta poznejšega datuma in nista pozlačena. Kot vedno, se je tudi to pot izkazalo, da eno delo kliče drugo, zato smo takoj začeli misliti in pripravljati dokumentacijo za obnovo celotnega prezbiterija. Kaj vse bo obnovljeno?
Ker smo v cerkvi odkrili neke vrste baročni oltar takratne ljudske umetnosti, je prav ta, ki kliče nekatere dodatne spremembe. V glavnem bodo naslednje: odstranitev obeh stranskih obokov ali kolon ob oltarju, izolacija po vsem prezbiteriju, odstranitev kasneje dodane oltarne mize. In ker že izkopavamo in delamo prah v cerkvi, bomo obnovili tudi celotno električno napeljavo. Tlak bo iz nabrežin-skega marmorja, iz katerega je tudi daritveni oltar ter ambon. Za deda s kamnom smo naprosili podjetje Gruden iz
Nedeljskega (30.9.) sklepnega dela zborovanja krščansko demokratske leivce v kongresni palači v Gradežu se je udeležil tudi deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar. Ttako je imel možnost za krajši razgovor z voditeljem te struje, bivšim ministrskim predsednikom De Mi-to, ki je imel zaključni poseg. Deželni tajnik SSk ga je opozoril na še vedno ustavljeni postopek za zaščitni zakon v parlamentu in ga prosil za posredovanje, da bi prišlo do pozitivne rešitve. Prisoten je bil predsednik deželnega odbora Biasutti.
Zasedanje je bilo posebej zanimivo za SSk, saj je bilo posvečeno razpravi o možnih volilnih reformah v Italiji. SSk pa pri tem poudarja, da je treba pri vsakršni reformi upoštevati pravico narodnih manjšin, da imajo svoje izvoljene zastopnike.
Če se govori o 5-odstotni ali kaki podobni omejitvi, je treba upoštevati, da v domovini te klavzule, v Zahodni Nemčiji, 5-odstotni delež glasov za izvolitev v razne zbore ne velja za dansko manjšino na Južnem Slezviku, tako da njena stranka z nižjim številom glasov redno
Nabrežine, zidarska dela bo opravil domači obrtnik Marko Deklič, električno napeljavo bo uredil Giordano Tul, dela z lesom bo opravil Zorko Jurjevič iz Doline, ključavničarska pa Franco Odoni. Beljenje cerkve bo delo pridnih domačih mož, umetniške dele in napis na glavnem oboku pa smo zaupali slikarju Borisu Žuljanu.
Za vse nasvete, uradne načrte in za tehnično vodstvo del smo dolžni zahvalo arh. Renati Sirotich, ki je tudi sama slikarka.
S pomočjo deželnega prispevka ter darov nekaterih zares dobrih vaščanov, bodo vsa dela kmalu pri kraju. Znova smo začutili, kako so nekateri povsem izgubili čut za svojo župnijsko cerkev, čeprav so bili v njej vzgojeni in jih bo njen blagoslov spremljali k večnemu počitku.
Kako rad bi kot župnik videl, in prepričan sem, da tudi mnogi drugi z mano, da bi se ob slovesni posvetitvi oltarja in blagoslovitvi prej opisanih del tudi v tej majhni, a versko živi tržaSki župniji zbrali vsi vaščani in številni' gostje ter začutili, •kako je ta kot vse druge obnove v cerkvi (in v Cerkvi!) nadaljevanje njenega stoletnega, celo tisočletnega in zato častitljivega izročila. Skupaj naj bi spoznali, kako tudi danes Cerkev želi, novim časom primemo, dati vsem svoj duhovni prispevek. Cerkev naj bi vzljubili kot duhovno mater in prijateljico, v njej in iz nje dobivali vzpodbudo za čimveč medsebojnega spoštovanja, razumevanja in strpnosti, prave svobode, vsakovrstnega sodelovanja, spoštovanja človeških pravic in moči za duhovni, moralni in materialni napredek vseh ljudi.
Obnovljena dela v cerkvi v Mačkoljah bo blagoslovil g. škof Beilomi v nedeljo
28.	oktobra Ob 17. uri. Že zdaj lepo vabimo k tej slovesnosti.
Žarko Škerlj, župnik
Razpis štipendij
Slovenski visokošolski sklad »Sergij Tončič« v Trstu razpisuje v akad. letu 1990/91 štipendije oz. podpore namenjene rednemu študiju ali izredni raziskavi ali izrednemu študijskemu potovanju v tujino. Pogoji so naslednji:
1. Prosilci so lahko visokošolski študenti slovenske narodnosti s stalnim bivališčem v Furlaniji-Julijski krajini.
2. Imeti morajo dober šolski uspeh: vsaj 42/60 kot oceno zrelostnega izpita ali vsaj dve tretjini opravljenih izpitov s srednjo oceno 24/30, ako so univerzitetni študenti.
3. Pripadati družini s skromnimi finančnimi dohodki.
Lastnoročne prošnje s kratkim curricu-lum, opremljene z družinskim listom prosilca in kopijo zadnje družinske davčne prijave nasloviti do 31. oktobra 1990 na: Visokošolski sklad »S. Tončič«, Boris Kuret, ul. Genova 13, Trst. - Informacije na tel. 742405 in 365260.
★
Klub prijateljstva vabi na prvo srečanje v novi sezoni, ki bo v ul. Donizetti 3 v Trstu v sredo 10. okt. ob 16. uri. Na sporedu bo film o Langobardih in družabnost.
izvoli svojega zastopnika v deželni zbor.
Se bližji je primer Slovenije, kjer že dosedanja ustava določa, da imata tako italijanska kot madžarska manjšina zajamčeno vsaj po eno mesto v vsakem izmed treh zborov slovenskega parlamenta.
A tudi italijanska ureditev pozna volilno upoštevanje manjšin. Na Tridentinskem-Južnem Tirolskem jamči pokrajinski volilni zakon v Bocnu vsaj eno mesto v pokrajinskem — in torej tudi deželnem svetu — predstavniku Ladincev. Italijanski zakon za izvolitev evropskega parlamenta pa izrecno predvideva za stranke nemške, slovenske in francoske manjšine možnost pOvezovanja z vsedržavnimi strankami in izvolitve kandidata, ki prejme vsaj 50.000 preferenčnih glasov. To sicer kaže, da je bilo določilo pisano zgolj za Južnotirolsko ljudsko stranko, vsekakor pa po mnenju SSk izkazuje vsaj načelno pozornost zahtevi manjšin po zajamčenih mestih v izvoljenih upravah, če naj bi to veljalo celo za italijansko zastopstvo v evropskem parlamentu, bi moralo toliko bolj veljati z državni parlament in deželni svet.
V zvezi s člankom »Zvonarska pravda v števerjanu« s podpisom Ivana Vogriča, Objavljenim v Katoliškem glasu dne 6.9., prosim za objavo naslednjega pojasnila, ki bo nudilo čitateljem in javnosti popolnejšo verzijo dogodkov, ki jih omenjeni pisec po svOje navaja in izkrivljeno tolmači.
iNa pisno vlogo upravnika Golf Hotela, v kolikor mi to institucionalna dolžnost nalaga, sem skušal posredovati za odpravo nevšečnosti, ki jih povzroča gostom hotela bitje ure v zvoniku.
V ta namen sem se sestal z župnikom Antonom Lazarjem. Povabil me je na sestanek pastoralnega svdta, ki naj bi bil pristojen, da odloča o zadevi. Takrat me je župnik seznanil tudi z nevšečnostmi zaradi prisotnosti bližnjega gostinskega lokala. Sestanek smo odložili na poznejši datum, ker so ravno takrat potekale priprave na Festival narodno-zabavne glasbe. Resnici na ljubo moram- dodati, da so k organizaciji Festivala prispevali Formen-tinijevi z licenco za okrepčevalnico in raznimi uslugami.
Prej omenjeni sestanek je bil dogovorjen za nedeljo 29.7. po maši. Namesto sestanka pastoralnega sveta sem v cerkvi prisostvoval znani anketi, kjer sploh ni bilo možnosti za temeljito razpravo o spornih vprašanjih.
Očitno je bila to poteza, s katero so onemogočili mOjo vlogo posrednika.
Trmasto vztrajanje na izhodiščnih zahtevah, oziroma na drugi strani odklonilnih stališčih je privedlo prizadete strani do vsem znane sodne razprave. Novinarji so ob pomanjkanju pomembnejših novic zadevo izkoristili in se razpisali tudi z navajanjem dvoumnih namigovanj.
Poročevalec deželnega TV dnevnika, ki si je privoščil neosnovano poročilo, Obarvano z duhovitostjo filmskih komedij iz polpretekle dobe, je dobil moje pojasnilo in protest dne 23. avgusta. Nikjer pa nisem zasledil tega, kar trdi v članku Ivan Vogrič, da »je bilo zapisano in podčrtano, da je števerjanski župan podprl tožbo Formentini j evih«.
Jasno je torej, da so Vogričeva nami-
Čmi vrh nad Idrijo
90-letnlca dr. Frančiška Lampeta. V
Črnem vrhu stoji na glavnem trgu kip domačina dr. Frančiška Lampeta, ki je brez dvoma najzaslužnejši mož iz čmovr-ške župnije. V nedeljo 23. septembra so se ga spomnili s proslavo ob 90-letnici smrti, umrl je namreč 24. septembra 1900, star komaj 41 let.
Lampe je bil duhovnik, profesor in filozof, pisec in urednik. V slovenski kulturi se je uveljavil najprej kot filozof in bil v tem oziru predhodnik Aleša Uše-ničnika. Pomagal je med drugim ustvarjati slovensko filozofsko izrazoslovje, saj do takrat nismo imeli pravega filozofa, ki bi pisal v slovenščini. Kot pisec se je veliko udejstvoval v tedanjih časopisih in revijah s članki s filozofskega, bogoslovnega in literarnega področja. Tako je prišel na zamisel, da bi izdajal posebno literarno revijo.
Namen je uresničil leta 1888, ko je v Ljubljani začel izdajati revijo »Dom in svet«. Kasneje je Dom in svet postal vodilna revija in glasilo za katoliško čuteče pisatelje in pesnike. Izhajal je do leta 1945, ko je bil ukinjen z vsemi drugimi revijami in časopisi na Slovenskem.
V	spomin na velikega rojaka je bila najprej maša ob 10. uri v župnijski cerkvi; nato pa kulturna akademija.
Sabotaža ali kaj?
Slovenska demokratična zveza je imela
29.	sept. pomemben shod na krasni izletniški točki Šmarjetna gora pri Kranju. Močno so odmevali zlasti komentarji k zadnjemu zasedanju slovenskega parlamenta, na katerem se je sicer pokazala velika enotnost vseh političnih sil glede nekaterih temeljnih vidikov slovenske suverenosti, nastopilo pa je na istem zasedanju tudi znatno število prostih strelcev, ki so preprečili oddbritev nekaterih dogovorjenih ustavnih določil.
Med govorniki so bili najvidnejši predstavniki omenjene stranke iz koalicije Demos: od predsednika in zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla preko predsed-
govanja in trditve o mojem zadržanju pri tej zadevi povsem izmišljene!
Institucionalna dolžnost mi nalaga poleg vloge posrednika, da ostanem nepristranski do sprtih strani.
Sicer pa vsebina članka v Katoliškem glasu jasno razkriva zagrenjenost voditelja krajevne Slovenske skupnosti, po vsej verjetnosti tudi spričo pekočega poraza ob majskih upravnih volitvah.
S spoštovanjem
Župan Ivan Humar
Opomba ured.: Hvalevredno je, da g. župan iskuša igrati vlogo posrednika, vendar bi moral, po našem mnenju, najprej zastopati želje ogromne večine svojih občanov. In ita želja je, da bije ura v zvoniku kot je to že od ipamtiveka. Mislimo, da ni pravično ugoditi interesom ene same osebe na škodo vse skupnosti, četudi je ta oseba baron, .ki je domačin in je zato dobro vedel, da je blizu Golf Hotela cerkveni zvonik. Cerkveno občestvo pa mu je že ugodilo ter prestavilo zvonjenje svetega jutra od 6. na 7. uro zjutraj. A mu m še zadosti.	i i
★
Glas z Opčin
Openski farani se te dni sprašujejo, zakaj tak nejasen postopek za premestitev župnika.
Če smo prav razumeli, je bistvo problema v tem, da nam nenaklonjeni krogi hočejo odstraniti župnika zato, da bi imeli prosto pot za svoje znane in poznane cilje. Proces je namreč isti kot po tolikih čisto slovenskih farah: pri Sv. Ivanu, v Barkovljah, pri Sv. Jakobu, v Skednju, v Rojanu in pri Novem sv. Antonu.
iNaj bo jasno, da openski župljani ne nameravajo odstopiti od svojih pravic, in zahtevajo da ostane župnija sv. Jerneja ap. še naprej središče za slovenske vernike, kot je od vsega začetka bila in kakor to jasno določa škofova listina iz leta 1966.
Pričakujemo in želimo, da se tudi g. škof ne bo odpovedal danim zagotovilom in obveznostim, ki jih ima do slovenskih vernikov.	(Sledi podpis)
nika parlamenta dr. Franceta Bučarja do ministra za pravosodje dr. Rajka Pirnata, ministra za šolstvo dr. Petra Venclja in drugih predstavnikov.
Na shod je bila povabljena tudi delegacija Slovenske skupnosti, v imenu katere je zborovalce pozdravil deželni tajnik Ivo Jevnikar. V svojem posegu je zlasti poudaril sorodnost med Slovensko skupnostjo, Slovensko demokratično zvezo in sploh Demosom, kot tudi usodno povezanost matice in zamejstva v prelomnih časih za slovensko prihodnost.
Ostale pozdrave so izrekli zastopniki iz zdomstva in s Hrvaške, medtem ko so le prebrali pozdravno pismo predsednika Slovenije Kučana. Na sporedu je bila tudi bogata kulturna ponudba.
Katoliški duhovnik pri blagoslovu temeljnega kamna pravoslavne cerkve
Za sedanje razmere na Hrvaškem je značilno, da je pri blagoslovu temeljnega kamna za novo pravoslavno cerkev v vasi Jovac (župnija Divuša) bil navzoč tudi katoliški župnik iz Divuše. Kamen je blagoslovil srbski škof Simeon s sedežem v Karlovcu. Pri pridigi je škof z veseljem pozdravil katoliškega župnika in povedal, da je nekaj časa prej posvetil pravoslavno cerkev v Partizanski Drežnici, ki jo je sezidalo 40 Srbov, ki pa niti niso bili krščeni. Zato jih je ob posvetitvi cerkve tudi krstil.
Uspeh zasebne Mohorjeve šole v Celovcu
Mohorjeva družba v Celovcu je lani ustanovila v svojih prostorih zasebno ljudsko šolo, ki je žela veliko zaupanje. Letos se je vpisalo v prvi letnik kar 24 otrok in so morali letnik deliti ter zaposliti dva dodatna dvojezična učitelja.
Dve materi sta požrtvovalno poskušali prisiliti deželnega glavarja, da bi uvedel dvojezični pouk na kaki javni šoli v Celovcu, kakor tudi zahteva ustavno sodišče. Zal, letos pobuda ni uspela.
Mešani zbor Podgora bo pel v Logatcu
»Marijini romarji« je naslov prireditve, ki se bo odvijala na Rožnovensko nedeljo v Gornjem Logatcu, s pričetkom ob 19. uri, v cerkvi posvečeni istoimenski Mariji.
Na (večeru, kjer bo Milena Merlak brala nekatere svoje pesnitve o Mariji in se spominjala narodnih Običajev ob Marijinih praznikih, bo sodeloval tudi mešani pevski zbor Podgora s koncertom Marijinih pesmi skladateljev Arcadelta, Dresch-maierja, A. Hribarja in I. Hladnika.
Isti koncert bo zbor imel pred domačo cerkvijo v Podgori ob zaključku procesije v nedeljo 7. oktobra prav pred odhodom z avtobusom v Logatec.
Sovodnje
Obisk ministra Dularja. Uglednega gosta, ministra za Slovence v zamejstvu in zdomstvu, je 21. septembra pozdravila tudi naša vas, ko se je na občini srečal z župani slovenskih občin na Goriškem. Prisotni so bili tudi predstavniki SSk: Branko Černič, Hadrijan Corsi in Emil Vižintin. Pozdrav in zadovoljstvo nad izrednim dogodkom je v imenu vseh Bricev (tudi iz občin Krmin in Dolenje) izrazil Hadrijan Corsi. Branko Černič pa je v svojem posegu med drugim dejal:
»V veliko čast si štejem, da lahko v imenu krajevne SSk pozdravljam v naši sredi gospoda Dularja, ki je s svojim obiskom odprl in podčrtal nov resnično demokratičen odnos matične domovine do vseh zamejskih Slovencev. Vaša prisotnost med nami je potrdilo, da je vendarle prišel čas, ko bomo tudi mi zamejski Slovenci lahko zaživeli čas sprave, spoštovanja in strpnosti med seboj, čas dialoga na političnem, kulturnem, športnem, verskem področju ter utrdili sodelovanje v socialnih in medčloveških odnosih... Prepričan sem, da bomo Slovenci v zdomstvu, zamejstvu in, kar je najvažnejše, v sami domovini znali premostiti tegobe preteklosti, težave sedanjosti in zaživeti novo življenje zrelega naroda, ki zna soustvarjati z drugimi narodi človeka vredno življenje. To so tudi ideali, zavoljo katerih je zaživela takoj po vojni tu v Italiji Slovenska demokratska zveza in od leta 1975 naprej Slovenska skupnost. Za uresničitev teh ciljev smo delali, delamo in bomo delali brezplačno, prostovoljno, vneto in odgovorno v pričakovanju tistega dne, ko bo slovenski narod dobil priznanje in spoštovanje kot suveren in samostojen narod... Gospod minister, hvala tudi zato, ker nam dajete možnost za sodelovanje pri skupni graditvi zavesti, da smo narod, ne pa grupacije tujih ideologij!« - Remo Devetak
S pesmijo od Brd do Krasa
S predstavitvijo nove publikacije je Zveza slov. kaftol. prosvete (ZSKP) v ponedeljek 24. septembra otvorila novo kulturno sezono. Prijetni večer se je odvijal v dvorani Katoliškega doma ob prisotnosti deželnega svetovalca Bojana Brezigarja in drugih prijateljev ter pevcev in njihovih dirigentov. Ob začetku je prisotne pozdravil predsednik ZSKP Damjan Paulin, nato pa je Franka Žgavec, ob poslušanju posnetkov, predstavila novo kaseto.
Gre namreč za prvo tovrstno izdajo, za glasbeni posnetek naših zborov, ki je nastala na pobudo ZSKP in Sveta slovenskih organizacij (SSO). Pod naslovom »S pesmijo od Brd do Krasa« je zbranih 16 skladb v izvedbi osmih zborov, ki zastopajo celotno področje.
Druga pomembna vezna nit pa je v izboru posnetih skladb, ki so izključno dela primorskih skladateljev in sicer U, Vrabca, M. Fileja, F. Venturinija, E. Komela, R. Simonitija, L. Bratuža, S. Maurija, S. Jerici j a in Z. Klanjšlčka. Vsebinsko in oblikovno so si skladbe raznolike, nekaj je ljudskih, večina pa umetnih. Pri projektu so sodelovali dpz Alenka iz Števerjana, mpz štmaver, mpz Podgora, mpz L. Bratuž, mpz M. Filej, mpz Štandrež, mpz Rupa-Peč in mpz Hrast iz Doberdoba. Kaseta je bila posneta v studiu Audio-mark v Gorici. Pri oblikovanju oviitka pa sta sodelovala tudi Ljubka Šorli in Andrej Kosič.
Tej izdaji sta vsekakor botrovali živahnost in razvejanost našega zborovstva, ki je obenem tudi najbolj razširjena oblika kulturnega delovanja. Nova kaseta je priznanje pevcem in njihovim zborovodjem, a je namenjena tudi vsem, ki spremljajo naše kulturno delo in ljubiteljem zborovskega petja.
Širite „ Katoliški glas“
Za enakopravnost narodnih manjšin
Iz Slovenije
Praznik Rožnovenske Matere božje v Podgori
»Podgorska cerkev se prvič imenuje leta 1557. Tedaj je bila posvečena oznanjenju blažene Device Marije. Ne moremo torej veliko zgrešiti, če postavimo početke naše cerkve v 15. stoletja. Tedaj je bila prav majhna poljska cerkvica, zidana v gotskem slogu. (...) Kolikor sem mogel pri povojnem prenavljanju ugotoviti, je imela obseg današnjega prezbiterija v dolžini.« Tako je leta 1926 zapisal g. Stanko Stanič v svoji knjižici Zgodovinske drobtinice iz Podgore.
Do leta 1692 je bila cerkev posvečena Materi božji. Tega leta je bil ločniški župnik Janez Franc Miller imenovan za tržaškega škofa. Po obnovitvenih in olepševalnih delih je podgorsko cerkev škof posvetil zavetniku svoje škofije sv. Justu.
V poročilih pastirskih obiskov nadškofa Attemsa se cerkev še vedno imenuje kot cerkev »blažene Device Marije« ali »svete Marije v Podgori«, medtem ko se omenja glavni oltar kot posvečen »sv. Justu in Devici Mariji«. Glavni oltar, izdelan po umetnostnih zahtevah 18. stol., vsebuje kamnito nišo z marmornatimi vložki iz prejšnjega oltarja, nad katerimi je prav gotovo stal lesen kip Matere božje. Spomin na nišo je ostal popolnoma zabrisan do avgusta 1988. Takrat so preuredili tabernakelj, ker so ga pri skrunilnem vlomu občutno poškodovali.
Danes častimo na stranskem oltarju kip Matere božje iz mavca, ki sega v trideseta leta. Po natančnem ogledu lesenih kipov Matere božje z Detetom iz 15. in 16. stol. v naših krajih, zlasti prevalske Matere božje, ki je najbližja, je župnik naročil rezbarju Ferdinandu Stuflesserju iz St. Ulricha v Grodentalu na Tirolskem nov Marijin kip. Gre za ročno delo iz pobarvane limbovine s pozlačenimi okraski. Devica Marija sedi na stolu in drži v naročju božje Dete. Ob njenem vznožju je vrezano staro posvetilo »Sanc-ta Maria de Podgora«.
Novi kip bodo čez nekaj dni slovesno blagoslovili. V petek, 5. okt. ob 19.30 ga bodo podgorski verniki sprejeli ob vhodu v vas (v ul. Brigata Treviso) ter ga pospremili v župnijsko cerkev v procesiji z lučkami.
V soboto, 6. okt. se bodo poklonili Materi božji starejši vaščani in bolniki. Ob 1430 bo sv. rožni venec in spovedovanje, ob 15. uri pa sv. maša.
V nedeljo, 7. okt., na praznik Rožnovenske Matere božje, bo ob 8.30 maša (v slovenščini) in ob 10. uri (v italijanščini). Popoldne od 15. uri se bo razvila procesija po vasi. Med procesijo bo igrala godba na pihala iz Nabrežine. Po slovesnosti bo godba izvedla koncert na trgu pred cerkvijo. - P. P.
Umrl je grof Coronini Cronberg
V četrtek, 27. septembra so v Gorici pokopali grofa Viljema Coronini Cronberg. Bil je zadnji svoje rodovine in neporočen. Z njim je tako izumrla ta plemiška družina, ki je igrala zelo vidno vlogo v goriški deželi in tudi med nami Slovenci.
Ta plemiška družina je langobardskega izvora, v Gorico in Furlanijo pa so njeni člani prišli leta 1487 in se uveljavili tako na ravni goriške dežele kot tudi v avstrijskem cesarstvu z raznimi, tudi imenitnimi službami.
Grofje Coronini so se ločili v tri glavne veje: tolminsko, šempetrsko in kron-berško. Tolminski grofje so znani iz časov tolminskega punita. Za nas Slovence je posebno zaslužna šempetrska veja, ki je imela svoj grad v Šempetru pri Gorici.
Alfred Coronini je namreč pred prvo svetovno vojno bil eden vodilnih slovenskih politikov; bil je namreč deželni in državni poslanec. Na Dunaju in v deželnem svetu je pogumno zagovarjal slovenske narodne in gospodarske interese.
Sploh smemo reči, da so bili grofje Coronini naklonjeni Slovencem. Grofica Nikoleta npr. je v Kronberku zelo pomagala župniku Vinku Vodopivcu in Marijini družbi. Oba, tako ona kot sedaj pokojni Viljem, sta dobro govorila slovensko.
Grof Viljem je učakal 85 let in so ga pokopali v domači grobnici v kapeli Co-roninijev sredi čudovitega parka v Drevoredu 20. septembra.
Pastirček št. 1
m
Te dni obiskuje zamejske otroke njihoiv zvesti prijatelj Pastirček. Veliko koristnega branja bodo v tej prvi številki našli otroci, starši, učitelji in kateheti, ko bodo revijo radi vzeli v roke skupaj z otroki.
Kot vedno v 45 letih izhajanja, tudi ta številka Pastirčka prinaša pesmi, veroučne strani, zgodbice, pravljice, uganke, slike s Pastirčkovega dneva... pa tudi strani za barvanje in dopolnjevanje ter otroških dopisov ne manjka.
Vse to so z veliko ljubeznijo pripravili stalni in novi Pastirčkovi sodelavci in uredniki. Pa kaj bi toliko govorili, vzemimo rajši v roke Pastirčka tudi mi!
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ Dramski odsek uprizori v nedeljo, 14. oktobra ob 16. uri
v Katoliškem domu v Gorici komedijo J. Sterija Popoviča
»JARA MEŠČANKA«
Režija EmiilAberšek
Dve Gorici, eno mesto?
Novogoriški župan Sergij Pelhan je sprožil zamisel, naj (bi. se obe Gorici še bolj povezali na vseh področjih, gospodarskem, industrijskem, kulturnem, trgovskem, ekološkem, upravnem, češ da ofoe mesti imata vedno večje skupne interese in naj bi se zato državna meja čim bolj »porušila« oz. odprla. Njegova pobuda je naletela na ugodne sprejeme, a tudi na hude kritike, češ da bi s tem bila ogroženo italijanstvo Gorice.
To je stara pesem legitimnih in nelegitimnih dedičev fašizma in šovinizma. Vsekakor se o tej pobudi debatira tostran in onstran meje, v javnosti in privatno. Tako je krožek »Frontiera aperta« organiziral okroglo mizo in povabil nekatere vidnejše osebnosti goriške dežele. Tako so
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ABONMA 1990/91 V GORICI
Ivan Cankar, HLAPCI drama, režija Boris Kobal David Povvnall: MOJSTRSKA LEKCIJA, komedija, režija Mario Uršič Federico Garcia Lorca: KAJ PRAVIJO ROŽE, pesnitev s petjem in plesom, režija Meta Hočevar Eugene 0’NeilI: DOLGEGA DNE POTOVANJE V NOC, drama.
režija Dušan Jovanovič Campanile, Fo, Sciascia: TRIPTIH, komične enodejanke Niccol6 Machiavelli: MANDRAGOLA, komedija, gostovanje PDG - Nova Gorica Alexandre Dumas: POKVARJENEC AiLI LEPOTA IN MOČ, zgod. komedija, gostovanje SLG Celje Vpisovanje abonentov ob delavnikih od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure; ob sobotah pa od 10. do 12. ure v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass, 20, tel. 33288). - V Trstu vsak dan, razen nedelje od 10. do 14. ure in od 18. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure in Kult. domu, ul. Petronio.
prišli senator Battello, poslanec Rebulla, župan Scarano, deželni odbornik Brancati in tudi župan Pelhan.
Na srečanju so poudarili, kako so se začeli odnosi med Novo in staro Gorico ugodno razvijati že, ko nihče rii sanjal o rušenju berlinskega zidu ali o odpiranju mej držav realnega socializma. Po tej liniji je treba iti naprej, ko gremo naproti Združeni Evropi.
Seveda pa na konferenci niso mogli mimo deportirancev leta 1945. To vprašanje je pekoče ne samo v Sloveniji, marveč tudi tu ob meji, tako v Trstu kot v Gorici. Da se stvari čim bolj razčistijo, je v Novi Gorici že imenovana posebna komisija. Vsekakor se sliši, da bodo ustanovili skupno komisijo zastopnikov z obeh strani, ki naj razišče dogodke tistih časov, da se zve čim bolj objektivna resnica, ne zaradi revanšizma, temveč zaradi resnice.
Msgr. Jožef Žorž 30 let v Štandrežu
V	nedeljo 30. septembra se je štandre-ška župiiijska skupnost spomnila 30-letni-ce prihoda v Štandrež župnika msgr. Jožefa Žorža.
Slovesnost se je začela, s pozdravnim in zahvalnim' nagovorom, ki ga je imel Marko Brajnik, ter poklonom cvetja pred mašo, pri kateri sta sodelovala oba cerkvena zbora, mladinski in mešani.
Po maši se je slavje nadaljevalo s pesmijo na trgu pred cerkvijo in tudi pogrnjene mize so prispevale k lepemu in prijetnemu vzdušju.
★
Čestitke
Prijatelji in sorodniki se skupno z Mar-janko, Karlom in Joahimom veselimo rojstva male
MIHAL NANUT Na svet je te dni prijokal tudi mali ALJ Al SREBRNIČ Manueli in Martinu voščimo veliko lepih trenutkov ob Alj alku.
Deželni prispevek za cerkev na Prevalu
Dežela je nakazala 200 milijonov lir za obnovo cerkve na Prevalu. Tako bo to staro Marijino svetišče, na prevalu med Furlanijo in Brdi, znova obnovljeno kot vez med Furlani in Slovenci, ki so se ob njem zbirali in so se znova začeli srečevati.
Prireditve v Katoliškem domu v oktobru
Sobota 6: Srečanje in nastop gojencev Glasbene šole s Koroške in Centra za glasbeno vzgojo E. Komel iz Gorice.
Nedelja 14.: Dramski odsek PD Štandrež uprizori komedijo J. Sterija Popoviča »Jara meščanka«.
Nedelja 21.: Kantata za solo, zbor in orkester »Pesem o Miklovi Zali«. - Zaključek Koroških dnevov na Primorskem.
Nedelja 28.: Misijonska prireditev.
OBVESTILA
ZSKP sporoča, da je kaseta »S pesmijo od Brd do Krasa«, na kateri goriški zbori L. Bratuž, Štmaver, Štandrež, M. Filej, Hrast, Alenka, RupaJPeč in Podgora izvajajo dela primorskih skladateljev, na voljo pri omenjenih zborih ali društvih in v Katoliški knjigami v Gorici.
PD »štandrež« bo v novembru letos, ob 25-letnkd ustanovitve društva, izdalo publikacijo Štandrež v sliki. Kdor ima kako starejši razglednico ali fotografijo z motivi iz Štandreža, je naprošen, da o tem seznani odbornike društva, najkasneje do 14. oktobra.
Plakati za misijonsko nedeljo s slovenskim besedilom so na voljo na upravi našega lista.
K maži za edinost vabi ACM Gorica v ponedeljek 8. okt. ob 16.30 v Zavodu sv. Družine.
Slovensko stalno gledališče . Trst bo tudi letos gostovalo v Kulturnem domu v Gorici. Na sporedu je sedem predstav, med temi dve gostovanji iz Celja in Nove Gorice. Vpisovanje abonentov je že v teku vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v prostorih Kulturnega doma. Cena abonmajev: Red A 85.000, Red B 70.000, Mladinski
35.000,	Upokojenci 50.000, Družinski 40.000 lir.
Društvo slov. izobražencev v Trstu, ul.
Donizetti 3, pričenja prihodnji ponedeljek
8. okt. ob 20.30 svojo redno sezono pone-
deljkovih kulturnih večerov in srečanj. Prvi večer bo v sklopu Koroških dnevov na Primorskem. Odprli bodo razstavo
»Arhitektura Zilje, Roža in Podjune«, ki sta jo pripravila dr. prof. Peter in Majda Fister. Poleg tega bodo predstavili isto-
imensko knjigo in predvajali enourni videofilm o arhitekturi na Koroškem. Večer
bo v Peterlinovi dvorani.
Dolinska sekcija SSk prireja v nedeljo
14. okt. družabni izlet v Kranj, Begunje in Bled. Prijave sprejema Mario Zahar v Borštu, tel. 228481.
DAROVI
Za Katoliški glas: Jožica Peric 15.000; M. S. 75.000; Matija Hrvatin 20.000 lir.
Za cerkev pri Ferlugih: družine Farluga-Renzi v spomin na očeta Petra ob prvi obletnici smrti 100,000; Marija in Ada Mar-kon v spomin na Ando Jelinčič 30.000; družine Ferluga-Renzi v spomin na mamo Netko ob drugi obletnici smrti 100.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: Matija Hrvatin 20.000; N. N. 50.000; Mar-čela Pahor v spomin na drage pokojne 50.000; Albina Lozej in Livija Kocijančič v spomin na njune pokojne 50.000; Mirjana in Nino ob ohletnici smrti drage mame Ane Parovel 20.000; namesto cvetja na grob Rafaele Ferluga vd. Ferfolja: A. B. 100.000, Imelda Deeleva 15.000, Laura Parovel 10.000, Elvira 10.000, Darinka
10.000,	Viktorija Kosmač 20.000, Darko, Zinka in Marta 100.000; Lija Bag ob pogrebu drage mame Rafaele Ferluga vd. Ferfolja za Marijin dom 100.000 in za cerkveni pevski zbor 100.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N. Rupa 150.000; Ludvik Čevdek namesto cvetja na grob Ivana Čevdka s Peči 100.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: dr. Marinka KrižničiMartelanc 10.000; Olga Piščanc
100.000	lir.
Vsem podpornikom našega lista in drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
KATOLIŠKI GLAS tednik - uredništvo in uprava: Riva Piaz-zutta, 18 - 34170 Gorica - Tel. 0481/533177 -telefax 533177 - poštni tek. račun: 11234499 poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo (Societ& Tipografica Cattolica srl - Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318) Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	45.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta	95.000
Oglasi: za	vsak	mm višine v širini	enega
stolpca: trgovski	oglasi in osmrtnice 500
Er, k temu dodati 19% IVA
UlMH
Spored od 7. do 13. oktobra 1990 Nedelja: 9.00 Sv. maiša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.00 Mladinski oder: »Marco Polo«. 11.00 Za smeh in dobro voljo. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek... (14.50 V studiu z vami. 16.00 Šport in glasba. 17.30 V studiu z vami.
Ponedeljek: 8.10 Vozlišča. 9.00 Valčki in polke. 9.10 Doživljati rojstvo. 10.00 Koncert. 12.40 Cecilijanka 1989. Mešani zbor iz Begliana. 13.25 Gospodarska problematika. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 -Naravoslovje nekoliko drugače. 15.30 Simfoniki RTV Slovenija. 17.10 Aladinova svetilka.
17.40 Mladi val.
Torek: 8.10 Spreminjanje etnične strukture v Jugoslaviji. 9.30 Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih. 10.10 Koncert. 12.00 Vsak je svoje starosti kovač. 12.40 Cecilijanka 1989. Moški zbor Skala iz Gabrij. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Glasbena kronika s Hrvaškega. 17.10 Goriške gostilne. 17.40 Mladi val.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek... 9.20 Variete. 10.10 Koncert. 12.00 Glej, kaj ješ.
12.40 Cecilijanka 1989. Moški zbor iz Libuč na Koroškem. 13.30 in 14.10 Na goriškem valu. 16.00 M. Bizjak igra na orgle v Crngrobu. 17.10 Literarne podobe. 17.40 Mladi val.
Četrtek: 8:10 Slovenski esej. 9.30 čas trobentic in čas kostanja. 10.10 Koncert.
12.00 Demetra, pridobljena zemlja. 12.40 Cecilijanka 1989. Mešani zbor Rupa-Peč.
14.10 Dvignjena zavesa. 16.00 Zbor M. Per-tot iz Barkovelj. 17.10 četrtkova srečanja.
17.40 Mladi val.
Petek: 8.10 Aladinova svetilka. 9.30 To je življenje. 10.10 Koncert. 12.40 Cecilijanka 1989. Mešani zbor F. B. Sedej iz Šte-verjana. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Od Milj do Devina. 15.00 Francoski šansoni
16.00 Antologija slov. violinske glasbe
17.10 Kulturni dogodki. 17.40 Mladi val. Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.30 Vra
že in čarovnije pri nas. 10.10 Koncert
12.00 Rezija in Kanalska dolina. 12.40 Cecilijanka 1989. Sovodenjska dekleta. 14.10 Oddaja iz Benečije. 16.00 Akademija Glasbene matice - Trst. 17.10 Odprti prostor.
18.00 J. Javoršek: »Primož Trubar«. Radijski prikaz.
DAROVI
Za cerkev na Opčinah: druž. Lenisa ob krstu malega Erika 50.000; Andrejka in Mitja Možina v spomin na teto Lalo 100.000; Marta in Aleksander ob krstu hčerkice Ivane Marije 300.000 lir.
SLOVENSKA PROSVETA - TRST
ZVEZA SLOV. KATOL. PROSVETE - GORICA
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA - CELOVEC
p rirej a j o
Koroške dneve na Primorskem
Sobota 6. okt. ob 20. uri v Katoliškem domu v Gorici:
Srečanje in nastop gojencev Glasbene šole na Koroškem in Centra za glasbeno vzgojo »Emil Komel« iz Gorice
Ponedeljek 8. okt. ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu:
Razstava in predstavitev arhitekture Roža, Podjune in Zilje.
Četrtek 11. in petek 12. okt. v Števerjanu, Doberdobu, Gorici in Štandrežu: Otroška predstava »Juri-muri v Afriki«.
Petek 12. in sobota 13. okt. na Opčinah, Bazovici, Barkovljah
in pri Sv. Ivanu v Trstu: Otroška predstava »Juri-muri v Afriki«.
Sobota 13. okt.: Srečanje predstavnikov Slovenske skupnosti in Narodnega sveta koroških Slovencev - Okrogla miza »Slovenija in zamejstvo«.
Nedelja 21. okt.:
KANTATA »PESEM O MIKLOVI ZALI«
Trst: Kulturni dom ob 16. uri.
Gorica: Katoliški dom ob 20. uri.
ZAHVALA
V četrtek 20. septembra nas je zapustila naša draga mama in nona
Rafaela Ferluga vd. Ferfolja
Iskreno se zahvaljujemo vsom, ki so se udeležili njenega pogreba, darovali v dobre namene ali kakorkoli počastili njen spomin. Posebna zahvala g. župniku Eliju Stefanutu in svetoivanskim cerkvenim pevcem.
Otroci z družinami
Trst, 1. oktobra 1990