ENA ZVEZDA S Sili sks Potentna piačaaa v gotovini posamezna številka P>- din IZDAJA FIZ KULTURNA ZVEZA SLOVENIJE r Dogodki prihodnjega tedna SKUPŠČINA TELOVADNE ZVEZE JUGOSLAVIJE Leto VII. — Štev, 45. LJUBLJANA, dne 4. novembra 1951 Serpan Edi: Kuj me, življenje, kuj! Če sem kremen, se raziskrim, če jeklo, bom pel, če steklo — naj se zdrobim, (O. Zupančič) Poslušaj pesnika ali prisluhni ljudski modrosti, i tu i tam boš zvedel, da se bodisi posameznik, večja skupnost ali cel narod lahko najbolj izkaže v stiski. Vsakdanje življenje in naša nedavna slavna preteklost kažejo, da je temu res tako. Telovadna organizacija svojih prijateljev m spoznavala na gostijah, marveč je njihovo ceno tehtala takrat, ko so se borili za pravice svojega naroda, tudi Zanj umirali in bili preganjani, bodisi v stari avstroogrski monarhiji, bodisi v stari Jugoslaviji ali v narodnoosvobodilni borbi. Pa tudi danes, ko v naši domovini v težkih mednarodnopolitičnih pogojih gradimo socialistično družbo po lastni podobi, cenimo in vrednotimo tovariše brez malodušja, z vzravnano glavo, pogledom uprtim v lepšo bodočnost ter pripravljene tudi na osebne odpovedi in predano požrtvovalnost. To je duh, ki mora prevevati vso našo organizacijo, posebno še sedaj, ko jo hočemo dvigniti in razviti ob naši skupščini na višjo stopnjo. T o je duh naje borbene, delovne družine, ki mora zbrati vse svoje sile in udariti takoj na • sovražnika*, ki mu je ime: malodušje, predsodek, lagodnost, nerazumevanje, podcenjevanje, napačno vrednotenje, ozkosrčnost, neiskrenost, omalovaževanje in podobno. Z našim naskokom pa ne bomo prejenjali po skupščini, marveč ga bomo nadaljevali vse dotlej, dokler ne bo prodrla telovadba na široki fronti med naše ljudstvo in zlasti med našo mladino. Naš skupen načrt je: •okrepiti in razširiti telovadno organizacijo . Naša društva bodo opravila svojo nalogo samo tedaj, če bodo v tej »bitki* po postavljenem načrtu tudi sodelovala. Zato je njihova naloga, da pridobe v svoje borbene vrste vse poštene in sposobne organizatorje in prednjake nekdanjih telovadnih organizacij, ki na) v okviru uprave ali pri oddelkih prevzamejo določene obveznosti. Mnogo je še takih sil, ki bi nam lahko veliko pomagale, takorekoi: le z dobro voljo, saj dve vadbeni uri telovadbe z vsakim oddelkom niso pretežka obremenitev za nikogar. 2 mobilizacijo organizatorjev in pred-njakov bomo omogočili priliv novih članov in pripadnikov v društvo. Vendar ne smemo mislili, da jih bomo nabirali kakor zrele hruške! Za vsakega posebej se bo treba boriti s pomočjo prepričevanja, tovariških ali vzgojnih nasvetov do Znanca, s pomočjo vzgojiteljev, staršev In vseh množičnih organizacij. Vendar moramo tudi to delo opraviti trezno, premišljeno, saj bi nam vsaka nepremišljena poteza prinesla lahko le trenuten, navidezen uspeh. Organizacijo je treba utrditi tudi na ta način, da.člane in pripadnike pravilno vpišemo, prt čemer morajo izpolniti vse obveznosti, ki jih imajo do organizacije. Osnovno, kar je pri nas najbolj važno, pa je: oddelki morajo redno telovaditi in telovaditi in zopet telovaditi! Zaradi teta nuo tudi pač telovadna organizacija, dcer bi se lahko imenovali kako drugače. Poleg VSeh teh nalog ne smemo zanemariti naših gospodarskih vprašanj: rešiti moramo vprašanje potrebnih finančnih sredstev za vzgojno delo, pri čemer se moramo zavedati, da mora vsakdo pri-spevaii svoje, tako skupnost, kakor tudi Posameznik, saj člani ne smejo smatrati, da delajo uslugo organizaciji, če so njeni Cictni! Res je ravno nasprotno — vzgojne usluse prejemajo člani organizacije in ji Zato tudi po svojih močeh pomagajo. Yr*e to so ukrepi in naloge, ki jih bomo Pričeli izvajati takoj, ne da bi čakali en sam dan na začetek obširne akcije! Ofe zaključku bi se dotaknili le še vprašanja, ki ga naj naša društva pretresejo neposredno pred skupščino, da I. zvezna nogometna liga . : ' ' Sele današnji zadnji prvenstveni derby v Beogradu je določil letošnjega državnega prvaka v nogometu, čeprav je zagrebški Dinamo do pred štirinajstimi dnevi krepko vodil in bil skoraj gotov v dosego tega naslova. Toda njegov nenadni poraz proti Sarajevu in dve zaporedni zmagi Crvene zvezde so povzročili, da je zaključek letošnjega državnega prvenstva postal najzanimivsjči med vsemi j>o osvoboditvi. Zato sta bili včerajšnja in današnja tekma v Beogradu v ospredju pozornosti vsega jugoslovanskega športnega občinstva, ki jo do ratinjega trenutka z napetostjo pričakovalo ali bo Crveni zvezdi uspel edinstveni podvig, da bo takorekoč pred nosom tdvzela naslov državnega prvaka Dinamu. In res, obe tekmi sta se končali aatančvM) s takima rezultatoma,, ki sta bila potrebna beograjskim študentom, da prvič po osvoboditvi osvojijo naj višji naslov. Tako je Crvena zvezda postala nov državni prvak v y o go metu samo s trinajst tisočinkami prednosti v razmerju golov pred Dinamom. Enako kakor za najvišji naslov, je bila v zaključku tekmovanja zagrizena borba za obstanek med najboljšimi društvi v državi. Dočim je bil Kapredak ves čas siguren kandidat za povratek v II. zvezno ligo, so vodili Vojvodina, Borac, Mačva in s par ta k ostro borbo, kdo se bo izognil tej nevarnosti. Ta u<*>da je doletela subotiškega Spartaka, ki je tudi lani komaj ostal član I. 2 »ezne lige. po današnjem visokem porazu v Splitu bo moral Spartak prihodnje leto delati družbo Napredku v II. zvezni ligi. Crv. zvezda : Partizan 2:0 (1:0) Stadion Partizana, gledalcev 50.000, sodnik Stefanovič iz Beograda. Strelca: Tomaševič v 43. minuti prvega polčasa, Živanovič v 21. minuti drugega polčasa. Crvena zvezda: Mrkulič, Tadič, Zve-kanovič, Palfi, Diskič, Djajič Ognianov, Mitič, Tomaševič, Živanovič, Vukosav-ljevič. Partizan: Šoštarič, Lazarevič, Čolič, Jakovetič, Jovanovič, Belin, Valok, Čajkovski, Bobek, Atanackovič, Herceg. Beograd, 4. novembra: Doslej smo bili navajeni, da tekme, od katerih se mnogo pričakuje, ne pokažejo mnogo. Toda tekmi, ki smo ju gledali v soboto in nedeljo v Beogradu, sta bili najlepši v tej sezoni KAKO JE CRVENA ZVEZDA PREMAGALA PARTIZANA Tekma je bila že končana in gledalci so- navdušeno pozdravljali novega prvaka. Na stotine prižganih bakelj je odražalo razpoloženje gledalcev. Crvena zvezda je dosegla to, kar se je zdelo nemogoče. Odločitev je padla. Crvena zvezda je prvak. Dinamu, kot je dejal včeraj nekdo na stadionu Partizana, ni uspelo izkoristiti treh žog, Crvena zvezda pa je imela le eno, a je to polteno izkoristila. Težko je najti primer, da bi bil izid državnega prvenstva kdaj koli tako negotov in tako razburljiv kot je bil tokrat. Prav ta negotovost, ki je bila posledica izenačenosti, je dosegla, da je letošnje prvenstvo preseglo vsa dosedanja. Za Crveno zvezdo sta bili- dve možnosti: prva, da ne prejme niti enega, in da doseže najmanj dva gola in druga, da prejme enega, sama pa da pet golov. Crveni zvezdi se je posrečilo dati nasprotniku dva go!*, ne da bi sama dobila vsaj enega. KAKO JE TO DOSEGLA? ' Igra je bila od vsega začetka zelo hitra. Žoga je bila sedaj v enem, sedaj v drugem kazenskem prostoru. Podajali so si jo brez napak. Crvena zvezda je v premoči. V 9. minuti Vukosavlievič lepo prodre z leve strani, poda tik pred go- bo rba neprestano stopnjevala. Partizan napada, kot da se bori za prvo mesto. Toda Crvena zvezda je bolj sigurna, boli povezana in nevarnejša pred golom. Igralci Zvezde so igrali enostavnejše in uspešnejše. V zadnjih minutah je dal Partizan vse od sebe, toda Crveni zvezdi je uspelo obdržati prednost. Pri zmagovalcu ni bilo slabega mesta, vendar pa imajo največ zaslug za zmago in za doseženo prvenstvo Mrkušič, Diskič, Djajič, Živanovič in Tomaševič. V moštvu Partizana so bili najboljši Šoštarič, Bobek, Čajkovski in Belin. Lokomotiva : Mačva 1:1 (1:1) Zagreb, 4. novembra. Tekma med Lokomotivo in Mačvo se je končala 1:1 (1:1). Prvi go] je dosegel Čonč iz kazenskega strela za Lokomotivo, nekaj minut pozneje pa je Krstič izenačil. Mačva je zaigrala dokaj dobro, vendar pa je spretna obramba Lokomotive preprečevala vsak uspeh njenih akcij. Igra je bila dokaj enakovredna, toda mlačna in nezanimiva. Mateško Bučan Vojvodina : Sarajevo 3 : 0 (1 : 0) Strelci: Serež v 24., Rajkov v 75. in Veselinovič v 80. min. Sodnik Poabski. Hajduk : Spartak 7:0 (3:0) Split, 4. novembra: Z današnjo tekmo, katero je izgubil z visokim rezultatom 0:7 (0:3), se je Spartak poslovi! od I. zvezne lige. Po prikazani igri obeh moštev pa je ta rezultat odločno previsok, Borac 1:0 (0:0) Napredak Strelec: Petrovič 1 iz kazenskega strela v 5. minuti drugega polčasa. Sodnik Ivanovski iz Skopi j a. BSK : Dinamo 2 :2 (1 :2) Beograd, 3. novembra. To je bila ena najborbenejših in najbolj napetih tekem v -zadnjem času v Beogradu. To srečanje, ki je odločevalo o letošnjem nogometnem prvaku Jugoslavije, se je končalo z neodločenim rezultatom 2:2. Prvi gol so dosegli napadalci BSK po Begovcu, ki ukanil Stinčiča. Toda veselje BSK igralcev je trajalo samo dve minuti. Branilec Dinama Benko je podal žogo Čajkovskemu, ki je preigral dva igralca in s 14 metrov streljal na gol. Vratar Cvetkovič se je sicer pognal za žogo, toda prepozno. Rezultat 1:1. V zadnji minuti prvega polčasa pa je Radič z avtogolom povedel Dinamo v vodstvo, 2:1. V drugem polčasu je BSK pripravil presenečenje. Dosegel je še en gol ;n s tem izenačil rezultat na 2:2. V kazenskem prostoru je Begovac preigral še Cimermančiča m z ostrim strelom izenači! rezultat. Kljub temu, da je okrog 35.000 gledalcev pričakovalo zmago Dinama, je BSK pripravil presenečenje vsem. Nogometaši BSK so bili borbenejši, Dinamovci pa tehnično boljši. V prvih 15 minutah je Dinamo prevladoval na (Nadaljevanje na 3. strani) Novi državni prvak (zgoraj) in moštvo do včerajšnjega kandidata št. 1 za ta naslov (spodaj), sta v letošnjem tekmovanju nastopala naj. več v zgornjih postavah Crvena zvezda (z >eve): Mitič, Mrkušič, Diskič, Zvekanovič, Stankovič Os.nja.nov, Jezerkič, Živanovič, Tomaševič, Djajič, Pa m. Dinamo (z leve): WolIl, Stinčič, Ivica Horvat, Delič, Crnkovič, Pukšec, Cizarič, Željko Čajkovski, Strnad, Dvornič, Senčar. Celje, 4. nov. Danes je bilo v Celju moštveno prvenstvo Slovenije v sabljanju, katerega so se udele lili tekmovalci in tekmovalke Branika iz Maribora, Krima iz Ljubljane in domačega Kladivarja. Poleg moštvenega tekmovanja pa je bilo tudi predkolo za državno prvenstvo v floretu in sablji med Branikom in Krimom. ■”8« TEHNIČNI REZULTATI ženske floret: 1. Branik 21 zmag, I. Krim 20 zmag. 3. Kladi var sedem zmag; moški floret:1 1. Krim 22 rmag. 2. Branik 21, 3. Kladivar 3 tmag; moški sablja: 1. Branik 22, Krim 16, 3. Kladivar 10. Kvalifikacijsko tekmovanje za državno n r ven sivo — moški floret: Branik : • rim : 4. 6:3, sablja: Branik Krim -ris flfl no pr polčas saj je bil Spartak v prvem polčasu ena kovreden nasprotnik Hajduku, medtem ko je bil slednji v drugem delu igre nekoliko boljši. Napadalci Spartaka so bili mehki in pred Hajdukovim golom neodločni, nekateri njihovi streli, ki so bili ostri, pa so obtičali v rokah odličnega Beare. Hajduk je pokazal večjo izkušenost. Pričakovalo se je, da bo Spartak pokazal v tej tekmi, od katere izida je bil odvisen njegov nadaljnji obstoj v I. zvezni ligi, več borbenosti in požrtvovalnosti. Toda tekma ni bila niti borbena, Zadnje kolo II. zvezne lige je prineslo več presenetljivih rezultatov, kakršnih menda nihče ni pričakoval. Največje presenečenje so prav gotovo zmage Prot eter ja iz Zre« Janina v Beograda. Zeljezničarja v Mostarju ter Metalca v Ljubljani. Glavna pozornost v današnjem kolu je veljala vodi.nim članom, izmed katerih so se za vstop v 1. ligo potegovali trije kandidati: Vardar, Budučnost in Rabotnički. Medtem ko si je Vardar že zagotovil to pravico, je bilo vprašanje drugega tekmeca odprto "do danes. Največ možnosti je imel prav gotovo Rabotnički, ki je z zmago nad Rudarjem prehitel tekmeca Budučnost in se pridružil Vardarju. Tako bosta člana I. lige predstavnika Makedonije. , Kot je znano, iz II. lige odhajajo: Bokelj, Tekstilac, Rudar, Proleter (Zrenjanin), Zagreb in Željezničar. j - J • cj/UiTSUr-liJ / c u- a ."t. t* p v vodo njihovi zastopniki lahko zavzeli na sami skupščini principielno pravilno sta-'sce in povedali mnenje svojega članstva, a i/ ,€ vprašanje imena organizacije. . naY organizaciji se je postavilo vPrasanje^imena iz dveh razlogov: t.Li-U™'srtl odbor TZJ in prizadetih re-PubUskih zvez je na pripombe društev in et spoznal, da je tuj izraz »gimnasticki* e prikladen za vsebinsko označevanje KONČNA LESTVICA I. ZVEZNE LIGE Crv. zvezda (Beograd) 22 17 1 4 50:21 35 (9) Dinamo (Zagreb) 22 16 3 3 45:19 35 (9) Hajduk (Split) 22 14 4 4 52:21 32 (12) Partizan (Beograd) 22 10 4 8 34:24 24 (20) BSK (Beograd) 22 8 6 8 34:24 22 (22) Lokomotiva (Zagreb) 22 7 6 9 32:34 20 (24) Sarajevo 22 6 8 8 25:39 20 (24) Vojvodina (Novi Sad) 22 8 3 11 26:30 19 (25) Borac (Zagreb) 22 7 4 11 30:33 18 (26) Mačva (Šabac) 22 6 5 11 25:33 17 (27) Spartak (Suljotica) 22 7 2 13 16:47 16 (28) Napredak (Krušcvac) 22 2 2 18 16:60 6 (38) Javnosti, ki se izvaja v okviru organist da je treba poiskati bolj pri- nc kaže, da bi za našo organi- de tacije ^.',nega. TZ.J* smatra, da izraz »telovad-T* v slovenščini stvar točneje opredeljuje - J2', <~,t’ iščemo ime, ali -.1‘ simbolično ime taci, o? riasih poprejšnjih razprav o imenu bl Povzeli samo L: st-'\-av gotovo je treba izraz egimna-, *z* Povsod zamenjati, ker je vsebin-netočen, tedaj tudi v imenu TZJ. .Skupščina TZJ naj odloči, če na, Prejmejo imena ali samo društva in čete. ter-višji forumi organizacije in ka- . Če se odloči skupščina za simbolično lrne> tedaj je L ime »Partizan* zelo primerno. Tovariši v telovadnih društvih! Pogo-fjorite se o vseh vprašanjih vašega dru-stv,a, mobilizirajte vse sile, začnite s ši-r?k° Zasnovano akcijo za dvig vašega rušiva, s pozitivnimi predlogi prispevajte k uspehu naše skupščine, da bo Zavzela celotna telovadna organizacija pri svojem vzgojnem delu in vsem našem Javnem življenju tisto mesto, hi ji po tttenem poslanstvu pripadal lom Ognjanovu, ki ostro strelja in zadene Šoštariča v glavo, žoga pa gre v kot. Šoštariča oblije kri in mora za trenutek zapustiti igrišče, da mu nudijo zdravniki pomoč. Crvena zvezda je stalno v napadu, a tudi Partizan izvaja nevarne protinapade. V 42. minuti doseže Crvena zvezda prvi gol. Mitič doda Tomaševiču, ki je mimo Šoštariča ostro streljal v spodnji desni kot. 1:0. V drugem polčasu je imel Partizan več pobude. Žoga skače mimo in čez vratnico, ali pa postane plen Mrkušiča. Po 15 minutah se Crvena zvezda otrese pritiska in v 21. minuti pade končna odločitev. Vukosavljevič je dodal Živanoviču, ki je iz daljave 18 m s topovskim strelom dosegel drugi gol za Crveno zvezdo. Od ,,ŠPORTNE STAVE11 1. C. zvezda : Partizan 2. BSK : Dinamo 3. Hajduk : Spartak 4. Lokomotiva : Mačva 5. Napredak : Borac 6. Vojvodina : Sarajevo 7. Inter : Milan 8. Sampdotia : Juventus 9. Vardar : Proleter O. '0. Rudar : Rabotnički 11. Odred : Metalac 12. Radnički : Proleter Z. niti zanimiva, vendar pa zelo fair. Zato je imel sodnik Mlinarič zelo lahko nalogo. Gole so dosegli: v 11. minuti Dr-vodelič, v 31. Vukas, v 32. Drvodelič, v 51. Krstulovič, v 52. Šenauer, v 58. Vukas in v 81. ponovno Drvodelič. Hajduk je igral brez kaznovanega Matošiča. Namesto njega je nastopil na zvezi Vukas, na krilu pa je bil Drvodelič, ki že dolgo ni igral v prvem moštvu, a je povsem zadovoljil. Pri Hajduku sta se posebno odlikovala Katnič in Luštica, pri Spar-taku pa Takač in Kopilovič. Zvonko Barisič Odred : Metalac 0:1 (0:0) Ljubljana, 4. nov. Stadion Odreda, teren dober za igro, strelec Pillto v 84. min. drugega polčasa; sodnik Petrič iz Reke; stranska sodnika Makovec in Gvardjančič, oba iz Ljubljane, gledalcev okoli 6.090. Zadnja prvenstvena tekma, ki jo je Odred igral v tej _ sezoni, ni mogla bistveno spremeniti _ Odredo-vega stanja na lestvici, kajti Odred si je z zmagami v prejšnjih tekmah zagotovil obstanek v ligi. Današnja tekma, ki so jo ljubljanski gledalci z veseljem pričakovali, pa b( bila bolj prestižnega pomena in nekaka rehabilitacija poraza, ki ga je doživel ljubljanski ligaš v tekmi prejšnjo nedeljo z osiješkim Proleterjem Občinstvo, ki zna že kar dobro ločiti slabo igro od dobre, je to pot nezadovoljno zapuščalo igrišče. No, poglejmo si pobliže današnjo tekmo in skušajmo ugotoviti, kje so vzroki tega nezadovoljstva. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Metalac: Simunič, šmidlehner, Majerič, Petrovič, Duh. Rosanac, Pilko, Zobie, Knez, Kržišnik, Cordaš. Odred: Bencik, Medved. Pelicon, Fajon, Berginc, Elsner, Životič, Kumar, Hočevar, Osrcoki, Belcer. Res je, da večkrat ne gre izpod rok tako, kot si želimo. To je pač reden pojav na naših nogometnih igriščih in takrat pomaga le borbenost od začetka do.konca. To je bilo opaziti danes tudi pri Odredu v igri z za- KONCiNA LESTVICA II. ZVEZNE LIGE se je Vardar (Skoplje) 30 19 4 7 64:24 42 (18) > Rabotnički (Skoplje) 30 17 7 6 71:36 41 (19) Budučnost (Titograd) 30 18 4 8 58:30 40 (20) s a Velež (Mostar) 30 15 7 8 60:38 37 (23) Radnički (Beograd) 30 14 8 8 69:45 36 (24) Metalac (Zagreb) 30 13 8 9 46:33 34 (26) i Proleter (Osijek) 30 15 4 11 60:53 34 (26) 1 Odred (Ljubljana) 30 15 3 12 62:38 33 (27) X Dinamo (Pančevo) 30 14 4 12 60:57 32 (28) 1 Kvarner (Reka) 30 13 4 13 68:57 30 (30) I Željezničar (Sarajevo' 30 11 7 12 43:48 29 (3D X Proleter (Zrenjanin) 30 10 6 14 42:50 26 (34) i Zagreb 30 10 6 14 35:45 26 (34) 2 Rudar (Trbovlje) 30 6 3 21 35:92 15 (45) 2 Tekstilac (Varaždin) 30 4 5 21 38:74 13 (47) V Bokelj (Kotor) 30 3 6 21 26:117 12 (48). grebškim Metalcem, le da se lahko še pridružimo vzkliku nekega glasnega »navijaica«, ki je ob koncu tekme glasno komentiral: »Zopet po stari poti — napad je zapravil zmago!« Odredova enajsterica je kakor po navadi tudi danes začela s hitrimi prodori, kjer si je v napadu odlikoval v začetku Belcer, med krilci Elsner in Berginc, v ožji obrambi pa solidni Medved. Kaj kmalu, ko so se gostje otresli začetnih napadov pa so začeli Odredovi napadalci s svojo staro prakso: počasnost v oddajanju žoge, nepravilno odkrivanje ali bolje rečeno nepravilno ne-meščenje v trenutku prodora in večkrat nesporazum v šestnajstercu tako, da so napadalci bili drug drugemu v napotje. Čeprav moramo reči, da je Odred bil ves čas ofen-zivnejši, ni mogel prav zaradi teh napak priti do zaželi enega uspeha. Razumljivo je, da so se na račun tega ili onega Odredovega napadalca slišale razne pripombe. Tako si lahko večkrat slišal: »Osrečki je danes povsem nemogoč«. Res je, da Osrečki ni bil najboljši, toda kdor je boljše opazoval igro, je lahko večkrat videl prav Osrečkega, ki je okleval in ni oddal žoge, ker ni bilo človeka, kateremu bi koristno in pametno oddal. Videli smo, da je bil Kumar slab, Zivotič pod običajno formo, Belcer, ki se je v začetku odlikoval s spretnim preigravanjem in hitrostjo, je v drugem delu igre močno popustil. Celo Hočevar, ki se navadno odlikuje s hitro in premišljeno akcijo, ni pokazal običajne igre. Če so napadalci videli, da jim igra četvero-kota ne gre, odnosno, da izgubljajo žoge prav zaradi slabega starta pri kratkem podajanju, bi morali spremeniti način igranja in morda z dolgimi pasovi ustvarjati zrelejše in ugodne priložnosti pred nasprotnimi vrati. Obramba ie bila kot navadno boljši del moštva. Za gol, ki ga je dosegel Metalac, nosi polno odgovornost Bencik, ki se ni premaknil z mesta, in delno tudi Pelicon, ki je pustil prostega Pilka, kateri je s prostega strela s počasno kretnjo spremenil smer žoge v kot. V splošnem pa lahko rečemo, da je bil Bencik zanesljiv v vratih. Medved je bil boljši in sigumejši od Pelicona, ki ie imel danes tudi slab odboini udarec. Skoda, da n' nastopil Piskar, ki ga poznamo kot solidnega in zanesljivega branilca. prav posebno pa smo ga pogrešali takrat, ko je bilo treba streljati enajstmetrovko, ki jo ie kasneje Hočevar zastreljal. Med krilci se je poleg zanesljivega Berginca, danes še prav posebno odlikoval mladi Elsner na mestu levega krilca. Ne samo, da je bil Elsner med najboljšimi v celotni obrambi, še več, bil je edini, ki je ves čas skušal pove-zavati napad z obrambo. Odlikoval se je s svojimi premišljenimi akcijami, za kar še posebej zasluži pohvalo. Fajon se je sicer trudil, vendar je zaradi prepočasnosti večkrat zapravil lepo priložnost za napad, istočasno pa je po nepotrebnem pošiljal v borbo branilca Medveda. Če še enkrat pregledamo celotno igro, bomo videli, da je bil Odred boljši od Metalca, vendar pa je bil napad tisti, ki je zapravil zmago. Ni bistveno ob današnji tekmi, da je rezultat 1:0 v korist Metalca, in da Bencik ni posredoval pri prejetem golu. Krivda leži v glavnem pri napadalcih, ki bi morali doseči ne enega, temveč tri ali celo pet golov. Metalac ni pokazal tega, kar bi opravičevalo trditev, da je njegova zmaga zaslužena. Nekateri posamezniki so bili sicer dobri in tehnično dovršeni igralci (Knez, Smidlehner, Duh), vendar pa kot celota niso pokazali, kdove kakšnega znanja. VAŽNEJŠI TRENUTKI S TEKME V 6. min. je Zivotič na lep Kumarjev predložek močno streljal nad prečko. Sledil je takoj protinapad Metalca, ki se je končal s kotom, toda brez uspeha. Igra valovi s polja v polje, vendar ima Odred rahlo premoč. Hočevar se večkrat znajde v ugodnih priložnostih, njegovi streli pa gredo mimo vratnic. Sledijo posamezne kombinacije, od katerih je bila morda še najlepša Belcer— Osrečki, toda tudi ta zaradi počasnosti in neokretnosti propade. Najlepša priložnost je bila v 37. minuti ko je sodnik zaradi prekrška nad Elsnerjem dosodil enajstmetrovko. Hočevarjev strel se odbije od prečke. Zadnja priložnost v prvem delu igre je bila v 41. min., ko so zaporedoma zgrešili vrata Belcer, Hočevar, Osrečki in Zivotič. V drugem delu igre se je že v 4 min. Bencik izkazal z izredno lepo parado. Odred je nekoliko bolje povezal vrste in začel smotrneje prodirati pred Simuničeva vrata. Toda to je bilo samo dobrih deset minut in vse kombinacije so se zopet v glavnem končale bodisi pred enim, bodisi pred drugim golom. V 84. min. je Pilko dosegel edini gol dneva, ko je z glavo spremenil smer žogi. ki jo je streljal s črte šestnaisterca Petrovič. Sodnik Petrič iz Reke je dobro vodil igro. enajstmetrovko, ki jo je dosodil, je bila povsem upravičena. Lipar Marjan. Vardar : Proleter 0. 4:0 (1 :0) Radnički : Proleter Z. 0:2 (0:0) Velež : Željezničar 1:2 (1:0) ,1 Tekstilac : Dinamo 2:3 (2:3) Nekaj misli o nogometaših kranjskega Korotana M takih okoliščinah napredek rsi možen O mladih smučarjih, Neuspeh Korotana v tekmi s Triglavom ter huda poraza z Muro v prvenstveni (6:2) in pokala 1 (8:3) tekmi je močno odjeknil med našo športno javnostjo. Znano je, da je bil Korotan še do nedavna najresnejši kandidat za ponovnega nogometnega prvaka Slovenije, zaradi česar jie prav, da skuš amo ugotoviti vzroke, ki so spravili Korotan v sedanjo krizo. Do katastrofalnega poraza v tek. Rti z Odredom (0:17) je veljal Koro. tan za nesporno najboljšega predstavnika v slovenski nogometni ligi Lansko prvenstvo je osvojil brez večjih težav, v kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v II. zvezno ligo pa je izgubil srečanje z Rudarjem s tesnim rezultatom. Dokaz solidne forme Korotana so bile tudi nekatere uspeš ne prijateljske tekme, izmed katerih je pomembna zmaga zlasti nad popolnim sestavom Metalca iz Zagreba (6:1). Trenutna kriza, ki jo preživljajo od časa do časa tudi najboljši klubi v državi je razumljiva, vendar se kri. za Kranjčanov bistveno razlikuje od ostalih. Pa poglejmo najprej, kateri igralci zastopajo Korotanovo ligaško moštvo. Vratar Kovačič (1921) je igralec iz. rednih sposobnosti, z odličnim refleksom, vendar je včasih malodušen Branilski par je slaba točka moštva-kajti Malec (1922) je po poškodbah še vedno nezanesljiv, »stari« Majce (1919) pa igra zgolj zaradi tega, ker nima nadomestila. V krilski vrsti nastopajo še ne dovolj izkušeni mladinec Sire (1932), nekdaj solidni Pucelj (1922) ter uizpotnik (1925), ki je Izredno sposoben, vendar premalo tre nira. Krilsko vrsto je poživil Andri. Jsšič (1926), ki pa še ni vigran. Na desnem krilu je igral do odhoda v JA Mihelčič (1931), za katerega so soglasno trdili, da ne bo nikdar do. ber nogometaš, na zadnjih tekmah pa je s svojo dobro igro postavil preroke na laž. Res je edino le to, da potrebuje dobrega trenerja. Na zvezi Igrata lljačič (1921), ki je najboljši tehnični igralec ter Jan (192ti). ki je v zadnjem času iz forme. Vodja napada Božič (1921) je še zmerom gonilna sila moštva, vendar se premalo vadi. Krili sta zelo nadarjeni. Brezar (1928) v zadnjem času ne kaže svojega znanja, r%dtem ko je Stular (1930) ponovno okrepil (vrnil se je od vojakov) napadalno vrsto. Rojstne letnice nogometašev Koro tana nam povedo, da je povprečna njihova starost nekaj nad 26 let, kar je prva neugodna ugotovitev pri Kranjčanih. Ko se je Korotan bori! za vstop v II- zvezno ligo, je iskal novih igralcev, vendar ne v svojem mladinskem moštvu! Edini mladinec ki je lahko natopal v ligaškem mo. čtvu je bil Sire. Sele suspenz nekate. rih članov prvega moštva je prisili! vodstvo Korotana, da je upoštevalo tudi nekatere mladince, ki so uspešno zamenjali nekatere svoje tovariše. Zal so ti morali kmalu oditi v JA, za-radi česar so bile vrste spet oslablje-ne- Trditev, da mladinci še niso bili sposobni za I. moštvo, verjetno ustreza resnici, dejstvo pa je tudi, da je bilo mladinsko moštvo prepuščeno samemu sebi, saj vodstvo Korotana ni posvečalo mladim nogometašem skoraj nič pozornosti! Svoj odnos je zagovarjalo z nediscipliniranostjo mladincev. Velika napaka vodstva je bila tudi ta, da je sposobnost mladincev ocenjevalo že po prvem nastopu v ligaškem moštvu Ko smo se že mimogrede dotaknili discipline oziroma nediscipline je prav. da povemo, da člani ligaškega ■noštva ne uživajo več nekdanjega slovesa najbolj discipliniranih igralcev v slovenski ligi- Uprava kluba bi motala v tem pogledu polagati več pozornosti in vplivati na vsakega posameznika, zlasti pa na tiste, ki so pri. iožnostno nagnjeni k »tekoči hrani« Sleherno boljše moštvo nujno po-'rebuje kvalitetnega trenerja, ki ga Korotan nima! To vprašanje je postalo aktualno lani. Upravi je uspelo oridobitj za trenerja predvojnega srnica Korotana Dušana Djukiča iz Beograda. Njegov nastop je zagotovil Korotanu viden napredek, po odhodu pa zastoj in padec. Občutno verzel je zamašil, za nekaj časa novi trener Drnovšek, kj pa je kmalu prevzel trening m!adega moštva Iskre iz Kranja Odtlej dalje igralci Korotana niso imeli več smotrnega treninga. V podkrepitev tega je značil-na izjava igralca Brezarja, ki pravi o treningu takole: uCe gre po sreči, kako uro vsi skupaj »nabijamo« na gol, nato pa kvečjemu še kratek tek posameznikov okoli igrišča. Ze večkrat smo prosili za trenerja, vendar brez uspeha!« Pomembna ugotovitev, ki tudi hromi razvoj in napredek Korotana je neustrezno igrišče, katerega navzlic številnim prošnjam urgencam, pojasnilom, odločbam itd., še vedno niso dobili. Krivda zadene na eni strani birokratsko upravo, na drugi strani pa pristojna vodstva v Kranju, ki nimajo dovolj razumevanja za potrebo oo novem igrišču Po večkratnih brezuspešnih prizadevanjih je lani ven darie kazalo- da se je vprašanje igri. šča prmaknilo z mrtve točke, toda spet so se pojavile težave glede pro. štora Vprašamo se, ali bo novo igrišč v Kranju ostalo res samo kot po. božna želja na papirju, ki se ne da uresničiti? Ce k vsem omenjenim napakam in oomankljivostim prištejemo še slab odnos Korotana do Nogometne zveze Slovenije in Zveze nogometnih sodnikov Slovenije, pri čemer je nastal »nor ki ga vodstvo Korotana ni reševalo na dostojen, pravilen način, potem lahko z gotovostjo trdimo, da v takih razmerah Korotan res ne bo dosegel zaželjenga napredka Zelja vseh gorenjskih ljubiteljev nogometa. pa tudi vse naše športne jav. nosti je, da Korotan ubere novo pot, ki mu bo zagotovila v republiškem nogometu dostojno mesto! Kdor je te dm zagledal sneg na Krimu, je "sel najbrž pogledat tudi Za peč, kako kaj izgledajo smuči. Lak na drsni ploskvi je odkrušen, na-tezalec pri kandaharju raztegnjen tako, da ni več misliti, da bi čvrsto držal. Čevlji pa so tako suhi, da kar kričijo po kakršnikoli maščobi. Krp-Ijice na palicah so razcefrane, zadnji čas je, da vse skupaj odnesemo v popravilo. učiteljih. In polivinilu Na cesti se sprašujejo smučarski znanci, kako bo z opremo, kje bodo tečaji, kje so olimpijci, kako bo sedaj z vožnjo in podobno? Čas je, da malo seznanimo naše bralce, kaj sta nam pripravila za letošnjo sezono Smučarska zveza in »Pla-nicašport« m česa nam nista pripravili. TROBOJ MLADINCEV Smo v »olimpijski zimi«. Običajno ob pripravah na olimpiado pozabimo na domačo smučarijo, predvsem pa na mladince, tako da je res vse samo »v znamenju oiimpiade«. Letos pa ni tako, kajti že sedaj so točno določeni datum: smučarskih gostovanj na Koroškem in v Italiji, kjer bodo tekme za mladince in predvsem za tisti razred smučarjev, ki ni tako dober kot mednarodni, vendar mu samo malo manjka do njega. Kakor v Avstriji, se je tudi v Italiji in pri nas po-kazalo, da imamo neko vrzel med tekmovalci mednarodnega formata in med tekmovalci, ki so sicer zelo dobri, pa vendar nimajo priložnosti nastopiti v inozemstvu na važnejših tekmah. Pred kratkim so se sestali v Celovcu funkcionarji Koroške, Videmske pokrajine in naši zastopniki, kjer so se dogovorili za troboj mladincev, ki bo vsako leto v vseh treh disciplinah istočasno v omenjenih treh pokrajinah. Tako bodo letos skoki pri nas, Korošci bodo pripravili alpske discipline, v Italiji pa bodo tekli. Prihodnje leto bodo pri nas tekli, na Koroškem skakali, v Videmski pokrajini pa bodo alpske discipline. DEVIZE, KI NAM BODO UŠLE Pred kratkim je prišlo iz Amerike pismo, v katerem tamkajšnji smučarji povprašujejo, kakšne so pri nas razmere za smučanje in kako je s hoteli in vzpenjačami. Tak odgovor, ki bi resnično pokazal naše razmere za tujskoprometno smučanje, kot ga razumejo v inozemstvu, je prav težak. Inozemec si predstavlja turistično smučanje skoraj vedno v taki obliki, kakor se mu nudi v Bad Gasteinu, Aribergu ali St. Moritzu. Res je, vzpenjač nimamo, zato zaenkrat ni misliti na take obiske. Treba jim je pa povedati, da imamo prekrasne visokoalpske terene v Triglavskem pogorju in Komno, čeprav je malo verjetno, da bi Američani bili pripravljeni uživati lepote naših pokrajin »v potu svojega obraza«. Znana je parola za Avstrijce, ki pravijo takole: »Vzpenjače gradimo ne samo za nas, marveč računamo tudi na tole: tujec, ki smuča vse popoldne in bodi navzgor, gre zvečer utrujen spat. Tisti pa, ki uporabljajo vzpenjačo, nam dajo že tu zaslužni in še zvečer, ko gredo lahko spočiti v bat.« Ko smo že pri vzpenjačah, izgleda, da bo v letošnji sezoni še najbolj sigurna pohorska, kajti kranjskogorska se tu in tam zatika. Gradnja vzpenjač gre pri nas preveč v »maratonskem« tempu, izgleda, da bi bilo primerno, če bi tudi tujsko-prometna in^gostinska podjetja sodelovala s smučarji. Tako je pač povsod na svetu in povsod daje lepe uspehe. Ali je ljubljanski Železničar res kriv? V »Našem športu« z dne 29. oktobra t. I. Je bila v košarkarski rubriki naslednja pripomba: »Ljubljanski Železničar je predal teltmo Zadru ter je poleg 20:0 kaznovan tudi z odvzemom ene točke.« Ker nam je znano, predal tekmo Zadru ter da je Železničar v drugem delu jeznega tekmovanja že nastopil v Zadru in zmagal z rezultatom 42:26, smo se o tej zadevi podrobneje pozanimali in Izvedeli naslednje: Pa sporedu ki ga je izdala Košarkarska zveza Jugoslavije (KZJ), bi morala biti 26 avgusta odigrana v Zadru prvenstvena tekma zvezne košarkarske lige med ljubljanskim Železničarjem in Zadrom. Ljubljančani so odpotovali na turnejo in odigrali, kakor smo kasneje zvedeli, le prijateljsko tekmo. Vzrok, da se je prvenstvena tekma »spremenila« v prijateljsko srečanje, je bila odsotnost odrejenih sodnikov (Minič iz Beograda Zagrebška Lokomotiva v Ljubljani Državno nogometno prvenstvo Je sedaj končano, v ospredje zanimanja pa je stopim zaključno tekmovanje za pokal Jugoslavije. Izmed slovenskih predstavnikov Ima najtežje stališče Rudar lz Trbovelj, kateremu je žreb določil člana I. zvezne lige Lokomotive iz Zagreba Ig rti zagrebških Železničarjev naše občinstvo že itak bolj ali manj dobro pozna. Zanimivo bo to, kako se bo pomlajeno moštvo Rudarja borilo proti rutiniranemu nasprotniku, pri čemer upamo da bodo rudarji nadomestili tehnično pomanjkljivost z borbenostjo ln požravovalnostjo, Zagrebčani pa bodo ekušali nasprotnika ugnati s tehnično dovršeno igro. Ker igra Odred v Pulju, bo tekma Rudar : Lokomotiva prihodnjo nedeljo v Ljubljani na stadionu Odreda, na kar že danes opozarjamo naše športno občinstvo. PROGNOZE ZA 52. KOLO »ŠPORTNE STAVE« L Bokelj : Zeijeznlčar 2 X 2. Pula : Odred 2 3. Naprijed : Borae (Zgb) 2 4. Rudar : Lokomotiva 2 5. Čelik : Sarajevo 2 6. Pobetia : Rabotničkl 2 7. Borac (Cačak) : BSK n 2 X 8. Italija : Švedska 1 X 9. Rapid : Wacker 1 X 10. Austria : GAK 1 X 11. Wien : LASK X 2 12. Sturm : Vlenna X 2 POPRAVEK V prejšnji številki smo pomotoma objavili v' kvalifikacijskih tekmah, da je proletarec iz Zagorja premagal Slogo V resnici je zmagala Sloga z rezultatom I : 0. Dvorrak (Zel. LJ.) je eden najboljših branilcev in Silvani iz Reke), ki Ju Je določila KZJ. vendar ju iz neznanih vzrokov določenega dne v Zadru ni bilo. Navzoč je bil samo namestnik Silvanija. ki je sodil predtekmo ženske hrvatske lige Zadar : Lokomotiva (Reka). Prošnjo Železničarja, naj sodi še tekmo Železničar : Zadar, je odbil s pripombo, češ da mu je nekdo izmed občinstva med sojenjem zaluča! kamen v levo ramo, zaradi česar noče pod nobenim pogojem soditi tega važnega srečanja. Občinstva je bilo na tej tekmi ogromno ter je odločno zahtevalo odigranje tekme, če že ne prvenstvene, pa vsa; prijateljsko srečanje. Po daljšem prigovarjanju s strani funkcionarjev obeh moštev je končno le padla odločitev, da bosta moštvi odigral! prijateljsko tekmo, ki jo bo vodil domači sodnik Vujanič. Ko je bila tekma končana. so se funkcionarji Zadra in Železničarja sporazumeli, naj KZJ sama reši ta problem KZJ je bila o tej odločitvi obeh moštev obveščena, sama pa je določila, da mora biti tekma ponovno odigrana 7. oktobra. To je bila že prva nepravilnost kajti KZJ Je določila termin. ni pa še rešila glavnega vprašanja, namreč kdo bo povrnil stroške Želez- ničarju. Začelo se je dopisovanje tn telefonsko razpravljanje med KZJ na eni in Železničarjem na drugi strani KDO NOSI STROŠKE ZA PONOVNO SREČANJE V ZADRU? Medtem ko so se ligaška tekmovanja nadaljevala po določenih terminih, so se funkcionarji Železničarja vse do zadnjega razgovarjali s KZJ, kdo bo nosil stroške za ponovno pot v Zadar. Košarkarska zveza Jugoslavije je v začetku jasno in pravilno odgovorila: .Vse stroške nosita KZJ in moštvo Zadra.« Nedolgo za tem pa Je prišel v roke Železničarja dopis, kjer le bilo rečeno, da stroške nosi uprava Železničarja, češ da je sprejela 5W« Inkasa no prijateljski tekmi v Zadru. Resnica pa je, da Je vodja moštva tov. Danev sprejel od blagajnika Zadra le 3000 din kot posojilo. Da je Železničar sprejel 50”/. inkasa, je obvestila KZJ uprava Zadra, ki je kasneje na posredovanje funkcionarjev Železničarja svojo izjavo preklicala. To je bila gotovo nelepa gesta uprave Zadra. zaradi česar bi Jo morala KZJ kaznovati. Medtem Je postajalo dopisovanje med KZJ in Železničarjem vse bolj zamotano. dokler se ni tov. Danev odpeljal v Beograd z namenom, da sam razjasni celoten problem ln da prejme podrobna navodila za ponovno srečanje v Zadru. Prav v tem dnevu pa na KZJ niso Imeli dovolj časa »za takšne malenkosti«, ker so se pač vsi pripravljali za mednarodno srečanje Franclja : Jugoslavija. V razgovoru s sekretarjem Koračem in drugimi funkcionarji KZJ Je bilo slednjič določeno, da se tekma ponovi, društvi pa naj vso stvar uredita sami med seboj. Istočasno je tov. Korač tudi priznal Železničarju vsoto 31.500 din, ki Jo Je Železničar porabil za potovanje v Zadar. Uprava Železničarja Je bila torej prepričana, da je stvar urejena, zato so se fantje temeljito pripravljali za največje in najvažnejše srečanje. Vse bolj se je bližal dan ponovnega odhoda v Zadar. Vrstili so se telefonski razgovori, vendar zaželenega in Jasnega odgovora, namreč, da bo Železničar preje! obljubljeno vsoto denarja pred odhodom, ni bilo. Končno je KZJ odgovorila telefonsko tov. Danevu takole: »KZJ ne plača ničesar, vsoto 18.500 din (potovanje z ladjo od Reke do Zadra in 420 din za trinajst ljudi za tri dni) na bo prejel Železničar ob prihodu v Zadar po končani tekmi v kolikor Zadar denarja ne bo mogel dati zaradi slabega Inkasa nosi vse stroške Železničar sam.« Tov. Danev je ob tem telefonskem razgovoru odločitvi KZ.J upravičeno ugovarjal ln v Imenu uprave društva Izjavil sekretarju Koraču in članu KZJ Saperlu. da Železničar pod takimi pogoji ne bo odpotoval ter obema očital, da Je KZJ, kot smo že zgoraj omenili, v začetku priznala celotno vsoto, ki Jo je Železničar porab1! na prvem potovanju, sedaj pa Jo spreminja KDO JE TOREJ KRIV? Poglejmo torej v čem obstoja nepravilnost odločitev KZJ? KZJ je vedela, kakšne razmere vla- Deseterice jugoslovanskih boksarjev Priobčujemo desetorice najboljših jugoslovanskih boksarjev. Deseterice je za naš časopis sestavil tov. Vladimir Pušenjak, priznani strokovnjak na polju boksarskega športa In član Izvršnega odbora Boksarske zveze Jugoslavije. Desetorice so objavili tudi že nekateri drugi športni listi, vendar je zanimivo, da je tov. Pušenjak postavil naše predstavnike na višja mesta, kakor jih zavzemajo v drugih lestvicah. Mušja: 1. Paljič (P) 2. Jankovič (R) 3. Igre (M) 4. Borovic (P) 5. Pristov (Sl) 6. Fulajter (V) 7. Bogojevič (Ra) 8. Burio (Pu) 9. Kaiser (Zm) 10. Mikloš S. (T) bantam: 1. Srdanovič (R) 2. Andrejevič (R) S. D. Paljič (P) 4. Neckovič (R) 5. Eadanov (P) 6. Cigir (L) 7. Andreievskl (Sk) 8. Kos (T) 9. Popovič (MS) 10. Jakopovič (L) Arpaši (V) perolahka: 1. Redil (P) 2. Lakovič (P) 3. Tkalčič (M) 4. Jozič (L) 5. Zivkovlč (MB) 6. Tot (P) 7. Stamenkpvlč (MB) 8. Milosavljevič (R) 9. Borušak (Ru) 10. Jezernik (Zm) lahka: , 1. Stefanovič (S) 2. Bulat (MB) I. Banovec (Pu) 4. Lukič (Ma) 5. Keleva (Ml) 6. Uzunovič (MB) 7. Marič (P) 8. Pribanič (L) 9. Rakič (P) 10. Romek (S) pol vrel ter: 1. Sovljanski (P) 2. Hladni (R) 3. Kadi (V) 4. Zagorica (MS) 5. Sobočan (JZa) 6. Zdravkovih (P) 7. Trošelj (L) 8. Brenčič (Pu) 9. Vukovič (Sl) 10. Bajurin (L) Vivod (T) wclter: 1. Golič (P) 2. Trajkovič (JZe) 3. Majcen (L) 4. Matič (MB) 5. Prokič (R) 3. MHo j e vič (SR) 7 Vilhar (T) 3. Konstantinovih 9. Feketija (P) 10. Hajdatevič (MS) polsrednja: 1. Koenlg (L) 2. Pavlič (P) 3. Strbac (L) 4. Veselinovič (MB) 5. Stojnov (P) 6. Bajčev (V) 7. Surič (P) 8. Sendi (S) S. Jagodič (JZa) 10. Vorkaplč (Ml) srednja: 1. P. Miloševič (P) 2. Sivka (P) 3. M. Miloševič (P) 4. Mardešič (L) 5 Rešek (Ra) 6. Ažman (T) 7. Ledjer.ac (V) 5. Jankovič (MB) 9. Apelič (Zm) 10. Mutilovič (MS) poltežka: 1. Nikolič (R) 2. Bogdanovič (R) 3. Banda (L) 4. Kostič (MB) 5. Krleža (JZa) 6 Sabanovlč (R) 7. Koval (MS) 8. Kirkovič (MB) 9. Bajič (S) 10. Pantič (Ro) težka: 1. Krizmanlč (M) 2. Solč (P) 3. Dudaš (P) 4. Bajič (S) 5. Šimnovec (T) 6 Hemm (Si) 7. Tipura (V) 8. Brajevlč (Sp) 9. Kestonošič (V) 10. Kovačič (Br) KRATICE: Partizan (P), Radničkl (R), Lokomotiva (L). Milfcioner — Beograd (MB), Jedin-stvo — Zagreb (JZa), Jedinstvo — Zemun (JZe), Metalac — Zagreb (M), Mačva (Ma), Mladost — Osijek (Ml). Mllicionar — Sarajevo (MS), Pula (Pu), Radnlk — Reka (Ra), Triglav — Ljubljana (T), Železničar — Maribor (Zm), Romanija — Sarajevo (Ro). Rudar — Trbovlje (Ru), Spartak — Subotica (S), Slaven — Borovo (SB). Sidro — Apatln (Sl), Skoplje (Sk). Slaven — Ruma (SR). Slavonac — Vinkove! (Sl), Vojvodina (V), Split (Sp). dajo v Zadru, predvsem pa, kako poteka vsaka prvenstvena tekma zaradi nešportnih izpadov zadrskega občinstva. Dolžnost KZJ bi bila proučiti vse možnosti ln brezpogojno zasigurati prihod sodnikov. Ki sicer zaradi nešportnega občinstva nočejo potovati na sojenje prvenstvenih tekem v Zadar. Kako more torej KZJ moštvu, ki Je disciplinirano in v točnem terminu že odigralo tekmo v Zadru, ponovno odrediti tekmovanje na »vročih tleh« in mu za to ne dati povračila prvotnih stroškov? Ali n! čudno, da sekretar najprej odobri povračilo vseh stroškov ki jih je Imel Železničar na prvem potovanju v Zadar (31.590), nato pa brez razloga zniža znesek na 18.509 din? Res »salamenska« je odločitev KZJ tik pred ponovnim odhodom ljubljanskih košarkarjev v Zadar, da bo Železničar dobil del povrnjenih stroškov v Zadru samem, v kolikor pa Zadar tega denarja ne di dobil na vstopnini, nosi ves primanjkljaj ljubljanski Železničar. Mislimo. da Je tu odločitev samo ena, ki je pametna !n poštena. KZJ, ki ni bila v stanju urediti vprašanja sodnikov za sojenje v Zadru ln uprava Zadra, ki ne zna odpraviti nešportnih izpadov na svojih igriščih, nosita polno odgovornost v vsakem pogledu. Uprava Železničarja Je torej sklenila, da moštvo pod takšnimi pogoji ne potuje v Zadar. Za nas ln za vso športno javnost povsem pravilno! Čakali smo torej odločitev, ki pa Je. kakor vidimo, kaj kmalu prišla. Železničar je Izgubil tekmo z Zadrom 29:0 ln je istočasno kaznovan z odvzemom ene točke. To je vsekakor višek nepravilnosti, ki jo more KZJ izreči proti discipliniranemu moštvu, ki Je ves čas vestno izpolnjevalo vsako odločitev KZJ. Ta nepravilna od- ločitev je močno prizadela predvsem vse Igralce Železničarja, saj so bili trdno prepričani, da bodo v ponovni tekmi z Zadrom zaigrali najboljše. Ko že obravnavamo nepravilnosti KZJ, bi se dotaknili še nekaterih vprašanj. Zv°deil smo, da KZJ zelo neredno ln večkrat tudi nejasno odgovarja na dopisovanje ligaških moštev. Tako je bil na primer na protest Železničarja v tekmi z ASK kratek odgovor: »Tekma je verificirana z rezultatom 46:40 v korist ASK.« Pri tem pa ni nobenih pripomb ali je protest Železničarja neutemeljen, zakaj protest ni osnovan itd. Na raznih prvenstvenih tekmah v Ljubljani smo zapazili med sodniki v več primerih Beograjčane. Ne bomo raziskovali, zakaj prihajajo v Ljubljano ravno beograjski sodniki, čeprav vemo, da so v Zagrebu ki je znatno bližji Ljubljani, prav tako kvalitetni zvezni sodniki in še celo mednarodni! (Kobali!) Društvo pa mora plačati sodniku dnevnico In potne stroške, torej dovolj jasno, da so stroški z zagrebškimi sodniki (če že ljubljanski niso vredni zaupanja) znatno manjši. In če je danes vse v znamenju Slednje, bo nagim Izvajanjem vsak prikimal. Z omenjenimi samovoljnimi odločitvami si KZJ prav gotovo ne bo pridobila ugleda med košarkarji Jugoslavije, kakor tudi ne med številnim športnim občinstvom, ki se vse bolj vnema za to panogo. Odločno se moramo boriti proti takšnemu načinu poslovanja s strani najvišjega košarkarskega foruma, saj služi bolj razprtijam med društvi in KZJ, kakor pa utrditvi ugleda, ki bi ga naš najvišji košarkarski forum v državi moral uživati. Marjan Lipar Prihodnji teden Eno na Bledu namiznoteniško prvenstvo LES Igralcem Triglava in Kladivarja je udeležba zabranjena Prihodnjo soboto in nedeljo, t. J. dne 10. in 11. t. m., bo na Bledu V. prvenstvo Slovenije za posameznike in dvojice. Letos bo to prvenstvo organizarala Namiznoteniška zveza Slovenije sama. Za Bled se je odločila predvsem zato, ker je v središčih namiznega tenisa zelo težko dobiti prenočišča. Za letošnje prvenstvo je NTZS odre- i Slovenije. Igralci Kladivarja se letos ra-dila določeno število igralcev in Igralk, | zen turnirja v Mariboru v začetku leta ki imajo pravico do direktnega sodelovanja. Poleg teh pa so si pridobili pravico do igranja na tem turniru se drugi tekmovalci preko kvalifikacijskih turnirjev. Za Štajersko je bil ta turnir v Mariboru, za Ljubljano, Gorenjsko ki Primorsko pa v Kranju. V disciplinah posameznikov, bo nastopilo 3Ci moških, 16 Žensk, 24 mladincev in 8 mladink. Temu primerno bo tudi število igraicev v tekmovanju dvojic. Tudi letos je za tekmovanje pri posameznikih določeno, da prvi in drugi štirje v vsaki disciplini tekmujejo po sistemu vsak z vsakim. Ta-:;o bomo dobili precej jasno sliko o moči vsaj prvih osmih tekmovalcev. Koliko prvopiasiranih s prvenstva Slovenije bo sodelovalo v državnem prvenstvu, če ni določeno, ker STSJ še m odredil propo-zicij za letošnje državno prvenstvo. — Prvenstvo Slovenije spada tudi v sklop republiških turnirjev in se uspehi na njem točkujejo. Ključ je nekoliko drugačen, tako da je dan primeren poudarek prvenstvu nad navadnim republiškim turnirjem. Sedaj pa še poglejmo, s kakšnimi tz-gledi gredo igralci in pa posamezne sekcije na to prvenstvo. Pri moških ima največ možnosti Strojnik R. (Krim). Kot letošnjega najboljšega igralca Slovenije ga je ocenila tudi NTZS s tem, da ga je postavila na čelo nosilcev skupin. Pokazal je tudi najsolidnejšo formo na vseh republiških turnirjih. Resna konkurenta ima samo v Ahačiču (Zel. Kranj) in v Strumblu (Gregorčič). Prvi kaže stalen napredek, dočim je drugi poleg Strojnika še edini izmed starejših igralcev, ki vsaj v Sloveniji nekaj velja. Izmed igralcev, ki bi lahko napravili presenečenje, le omeniti še Kosmača (Gregorčič). Mogoče bi tudi Medvedšek (Fužinar — Gubanj) lahko prekrižal komu račune. Pri ženskah je situacija Jasnejša. Po vsej verjetnosti bosta vprašanje prvakinje rešili obe igralki kranjskega Železničarja, Bogatajeva in Pogačarjeva med seboj. Za ostala vidnejša mesta pa se bosta pred vsem borili Lebanova (Zel. Mrb) ln Korbarjeva (Greg.). Mladinskega prvaka Slovenije lahko dobimo samo v dvoboju Valentar (Greg.) in Hlebš (Zel. Kranj). Prvi ima več izgledov. Sele na zadnjem turnirju v Brežicah ga je Hlebš prvič premagal pri posameznikih. Oba pa daleč nadkrilju-jeta osta,e med katerimi bi še omenili Ferlugo, Kovačiča (oba Zel. Kranj) in Kocijana (Zel. LJ.). Tekmovanje v disciplinah za mladinke je letos prvič uvedeno v Sloveniji, zato le tu brez pomena govoriti o velikih favoritih. Največ izgledov ima vseeno Anzelčeva (Zel. Kranj). V tekmovanju dvojic oi kot favorite lahko postavili pri moških Strumbl-Jeram, pri ženskah Bo-gataj-Pogačar, mladincih Hiebš-Kovačič, došim pri mladinkah in mešanih dvojicah (sploh ni igralcev in igralk, ki bi še posebno Izkazali nad drugimi. Vsak poznavalec namiznega tenisa se bo gotovo vprašal, kje so ostali slovenski igralci, kot dr. Lazar, Bogataj, Brade-ko.. Rebevškova m Meškova. Igralci Triglava so imeli pravico direktnega sodelovanja ker pa jih društvo ni prijavilo, ne bodo nvogli sodelovati na prvenstvu niso udeležili nobenega tekmovanja. Zato Jim NTZS tudi ni mogla dati pravice do direktnega sodelovanja. Kvalifikacij se niso udeležili, zato nimajo pravice igranja na prvenstvu Slovenije. Poleg tega pa je njihova sekcija pod suspenzom, ker niso poravnali finančnih obveznosti do NTZS, Rebolj S. I .JZSBfBlStSKiJSSESa SMUČARSKI UČITELJI BODO ZOPET ZASTAVILI Agilna skupina smučarskih učiteljev j« imela pred kratkim sestanek, kjer so si zastavili program. Še preden pa bodo pi> strojili smučarje, bi biio dobro, če bi poravnali svoj »dolg« od spomladi. Nekaj smučarskih učiteljev je biio spomladi na mednarodnem tečaju v Avstriji, kjer so bili zbrani vsi pomembni svetovni smučarski strokovnjaki. O tem pa, kaj so tam videli m slišali, pa ne ve nihče ničesar, tako so se naši fantje »zakon* spirirali«. Ne smemo misliti, da so naši smučarski učitelji strokovno tale o dobri m tako seznanjeni z vsemi novitetami, da jih ničesar več ne zanima. Tehnika s« razvija in neusmiljeno odpade tisti, ki ni na tekočem. Ponoven priključek pa je težak. (Primeri: razbremenitev na doli pri kristjani ji se je pri nas začela poučevati kakšna štiri leta prepozno. Razne stilne posebnosti so se tolmačile kot nova tehnika. Metodika pa je na papirju močnejša kot na terenu. Ker pa je bilo na tem sestanku govora najbrž o tehniki, bi bilo lepo poslušati lepo predavanje ob zanimivem filmu z naslovom: »Kaj smo videli v Aribergu?«) TUDI SMUČI IZ POLIVINILA J Ob priliki treninga olimpijcev na Kredarici je naš znani reprezentant Cvenkelj preizkusil tudi smuči, ki so imele drsno ploskev iz polivinila. Obnesle so se prav dobro, tako da so mnogi smučarji že začeli spraševati kolika bo cena in kdaj jih bo mogoče nabaviti. Izgleda pa, da so bila ta vprašanja prenagljena in da bomo lahko ugotovili samo: »Vid’la žaba kako konja kuju, pa i ona digla nogu«. Potreba po navadni opremi, po enostavnih robnikih, po vijakih za robnike in po natezalcih za kandahar pa je letos zelo velika in vendar marsikdo ne ve, kje bom lahko letos nabavil ta najosnovnejši smučarski material. Nočemo sicer omalovaževati naprednih poizkusov naše mlade industrije športnega orodja, a vendar se nam zdi malo odveč govoriti o plastičnih masah, če se nam pa zatakne že pri navadnem robniku. Smučarski narod pa ve, da so že pred vojno delali v Kropi dobre natezalce in robnike, po katerih pa sedaj zaman povprašujemo. Mnenja smo, da ko bo rešeno vprašanje — množična izdelava povprečnih artiklov — bomo lahko govorili tudi o najmodernejših iznajdbah na polju smučarskega športa. Veslači in telovadci tekmujejo za 10. obletnico JA Preteklo nedeljo sta TD Podpeč ln veslaški klub Savica iz Ljubljane priredila tekmovanje v proslavo 13. obletnic® JA. Veslači so imeli vztrajnostno veslanje do Podpeči, nakar so se s člani TD Podpeč pomerili v krosu, odbojki in nogometu. Med člani je v krosu zmagal Pristavec (Podpeč), pri mladincih Majer (Savica), pri mladinkah pa Pečlinova (Podpeč). Likovnik. Smoljanovič ali nekdo tretji? Kdo bo zmagovalec nagradnega tekmovanja kegljačev, ki ga je organiziral kegljaški klub Ilirija, je vprašanje, ki bo rešeno čez nekaj dni. To tekmovanje, ki se je začelo dne 22. septembra, bo končano 9. novembra. V borbo za prvo mesto so se spustili najboljši kegljači, kot državni reprezentant Likovnik, dalje Smoljanovič, Fiorenini. kegljači iz Kranja in še nekateri tekmovalci, ki tudi niso od muh. Prva tekma sezone v hokeja na ledu V Berlinu je A-reprezentanca Nemčije premagala z 3:5 B-reprezentanco v prvi tekmi sezone v hokeju na letu, ki je služila Nemcem kot priprava za reprezentančno srečanje s Švedsko. TEČAJ ZA JIU-JITSU Prihodnji teden se prično redni tečaji učinkovite brezorožne samoobrambe jiujitsu pod strokov, vodstvom prof. Požarja. Informacije ln vpisovanje je od dneva objave dalje pri služi telju učiteljišč#, Resljeva cesta — pritličje. Takšno kegljišče so zgradili člani »Betona« v čast 10. obletnice JA Mladina kaže napredek v dresurnem jahanju Zveza za konjski šport Slovenije v Ljubljani je minulo soboto in nedeljo priredila v poeastivev 10 obletnice JA za vse člane sestavnih organizacij tekmovanje v dresurnem jahanju, v glavnem z namenom, da ugotovi pravilnost in uspehe pouka inštruktorskega kadra v klubih in sekcijah. Obširen program tekmovanja je obsegal štiri točke Tekmovanja se je udeležil razen ljubljanskega »Partizana« in »Triglava« (Ljudska milica) samo klub »Borec« iz Moribora, Klub iz Postojne je udeležbo v zadnjem trenutku odpovedal klubi iz Kranja in Radovljice pa svojih članov in ekip sploh niso prijavili Vzroke je treba raziskati in izvajati potrebne posledice. Klubi iz Kranja in Radovljice pa tudi oni iz Postojne so od Zveze za konjski šport dobili konje, za katere so prevzeli obveznost, da jih bodo uporabljali za poučevanje mladine v jahanju, ne pa za druge namene Ti klubi dobivajo tudi armijske konje za vežban.je svojih članov in bi vsied tega lahko na tekmovanju postavili močno zastopstvo. Pouk v jahalni šoli zahteva mnogo trdega in potrpežljivega dela učiteljev ter ogromno vztrajnega vežbanja v jahalnici. Sele ko jahač doseže določeno stopnjo izvežbanosti sme preiti tudi na dirkalno in terensko jahanje. Nedelj- ...... ska tekmovanja so to staro pravilo po- nem' jahanju trdila in pokazala v pravi luči. Dal® so^naslednje rezultate: Msedli na konju’ Ja stre pu s 154 33 točk 73% dosegljivih. V drugi točki za posameznike sta naloga) je prva tri mesta _ zasedel »Partizan« iz Ljubljane: P bl) je bil spet Javornik Deso na Jasti z oceno 7,44 od 10 dosegljivih }oc,.UM. Tretja točka za Inštruktorje in ,vme. tel j e (prosta naloga) je dala Prvl sti »Borcu« iz Maribora , .viria V četrti točki je zmagala I Partizana, v peti točki disciplini jahalnega športa — dr člani ljubljanskih telovadnih društev bodo lahko štartali v konkurenci na športnih tekmah Danes ob 9. url je bil redni plenum MTO kot nekaka predpriprava za skupSčino GISAJ, ki bo prihodnjo soboto in nedeljo v Ljubljani. Poleg zastopnikov društev so plenum poselili tudi tov. Vrhove Lojze, tov. Cipčič, Serpan, Jeločnik in tov. Vaz-zazova. Po poročilu sekretarja tov Borka smo videli, da se je sicer odbor MTO trudil za čim lepše uspehe toda objektivni vzroki, na katerih boleha naša telovadna organizacija, so bili posledica, da rezultat dela ni bil tak, kot bi ga bilo sicer želeti. Pomanjkanje vaditeljskega kadra je znatno oviralo delo pri telovadni organizaciji, da ne govorimo o visokih cenah za osnovno opremo telovadca. Razpravljalo se je tudi o težkem finančnem položaju, v katerega zapadajo z novo finančno uredbo naša telovadna društva, ki nimajo možnosti pridobivanja finančnih sredstev. Nekatera društva, ki razpolagajo s svojimi domovi, se poslužujejo drugega načina pridobivanja finančnih sredstev, to je z raznih plesov, plesnih šol in drugih prireditev, ki pač ne spadajo v program telovadne organizacije in je res škoda, da se morajo razni vaditelji in funkcionarji naših telovadnih društev pod silo razmer ukvarjati hočeš nočeš tudi s tem, da zasl-gurajo obstoj svojih društev. Smatramo, da so naloge vaditeljskega kadra in društev veliko večje in bo nujno potrebno, da se v tej smeri čimprej nekaj ukrene. Nekatera društva so se obrnila po navodilih nadrejenih forumov na razna podjetja in sindikalne podružnice za primerno podporo, toda tudi tam so naletela na gluha ušesa. Nujno bo treba ukreniti pri merodajnih oblasteh, da se vsaj električni tok, ki služi za razsvetljavo društvenih prostorov in naših telovadnic, slednjič pavšalira. Med drugim je bilo tudi ugotovljeno, da je nujno potrebno pri izbiri kadrov za vaditeljske tečaje zbirati po možnosti starejše in resne ljudi, ki bodo potem pridobljeno snov z večjim veseljem in nesebičnostjo prenašali na našo mladino. Sistem vadbenih ur se mora prilagoditi času, v katerem živi naša mladina, to je, mora biti pester, zabaven, za mladino privlačen, a vendar naj se v sklopu vadbenih ur sistematično predelajo težje prvine telovadbe tako, da mladina ne občuti pri teh vadbenih urah dolgočasja in enoličnosti. Nujno potrebno je, da se vaditelji pred vsako telovadno uro temeljito pripravijo za snov, ki jo mislijo predelati. S tem jim bo delo olajšano, uspeh pa bo večji. Plenum se je tudi dotaknil vprašanja primernega sprejema skupščine GISAJ v Ljubljani, to je, da MTO v ta namen izvrši razne propagandne poteze, ki bodo lahko v našem mestu rodile dobre uspehe. Navzoči so se dotaknili tudi predloga za novo ime telovadni organizaciji, toda iz diskusije zastopnikov društev je bilo opaziti, da za novo ime ni posebnega navdušenja. V pretežni meri se je izražalo, naj bi ostalo tako kot je, morda s pripombo, da si pač vsako društvo lahko svobodno izbira ime, kakršnega pač želi. Naša želja je, da bi se na tej skupščini pokazal nov polet in dvig ter enotnost telovadne organizacije. Od te skupščine pričakujejo naša društva nove smernice za delo, ki bo dvigalo kvantiteto in kvaliteto v naših društvih. Nekateri zastopniki društev so ostro nastooili proti raznemu prehajanju boljših kvalitetnih telovad- cev v športne organizacije. Da se naši telovadeči mladini da možnost tudi v športnem izživljanju, je plenum sklenil, da bodo telovadci mesta Ljubljane tekmovali v raznih športnih panogah in športnih prireditvah lahko za svoje telovadno društvo. V ta namen bo MTO predlagaj posameznim športnim zvezam pavšalno registracijo svojega članstva, seveda z vsemi pravicami in dolž- Zagreb, 4, novemb-a. Včeraj In danes so bile v Zagrebu zanimive tekme v odbojki. Odločilno srečanje za tretjega finalista med Lokomotivo in ljubljanskim Železničarjem se je končalo z zmago Lo komotive. Tako se bodo v finalnih igrah borili iz zahodne skupine: Mladost, Krim in zagrebška Lokomotiva med moškimi ter Železničar (Li) in Branik med ženskimi ekipami. Pomembno zmago so dosegle tudi igralke mariborskega Železničarja, ki so premagale Branik, igralke ljubljanskega Železničarja pa so si priborile štiri točke v Zagrebu in so tako brez poraza na prvem mestu prvenstvene lestvice. Včerajšnji in današnji rezultati tekem so naslednji: moški: Lokomotiva : Železničar 3:2 (15:13, 15:17, 14:16, 16:14. 16:14), Mladost : Železničar 3:1 (15:5, 15:4, 15:17, 15:12), Branik : Kovinar 3:1 (12:15, 15:8, 15:7, 15:7), Mladost C. : Krka 3:0; — ženske: Železničar (Lj) : nostmi. Upamo, da bo naša mladina ta predlog plenuma MTO pozdravila ter ne bo več tistega nepotrebnega prehajanja iz telovadnega društva v športno organizacijo, ako se želi nekdo v teh ali onih panogah športa udejstvovati. Seveda bo potrebno temu primerno prilagoditi v telovadni organizaciji tudi gotove specializacije treninga za razne športne panoge. Lokomotiva 3:1 (15:4, 18:20, 15:5, 15:11), Železničar' (Li) : Mladost 3:0 (15:5, 15:7, 15:12), Železničar (Mb) : Branik 3:2 (15:17, 18:16, 11:15, 15:2, 15:9), LESTVICA Moški: Mladost 12 11 1 34: 7 22 Krim 14 11 3 37:14 22 Lokomotiva 14 9 5 29:30 18 Železničar 14 8 6 28:14 16 Branik 12 7 5 24:20 14 Mladost Č. 12 3 9 18:29 6 Krka 14 2 12 17:38 4 Kovinar Ženske: 12 1 11 9:34 2 Železničar (Lj) 10 10 0 30:11 20 Branik 9 6 3 23:12 12 Krim 10 4 6 21:22 8 Železničar (Mb) 9 4 5 18:22 8 Mladost 8 2 6 13:20 4 Lokomotiva 10 2 8 11:26 4 Zvezna odbojkarska liga Mladost Krim Era Lokomotiva v finalu Ženska ekipa Železničarja iz Kranja — prvak Slovenije Jesenice, 4. nov. V okviru ženske namiznoteniške lige je bil odigran dvoboj med kranjskim Železničarjem in domačim Gregorčičem, Zmagal je Ze, tezničar z rezultatom 3:2, ter je s to zmago postal prvaik Slovenije za leto 1951, Propagandna tekma v proslavo 10. obletnice JA Kranj, 4. nov, V okviru proslave !0. obletnice JA'je bil odigram v Kranju namiznoteniški tuimir med kranjskim Železničarjem in Raibotničbim iz Skcplja, Zmagal je Železničar (Kranj) * rezultatom 5:2, Miffl.jjlHILlgI.iil • pre]5n.1i številki smo omenili, da je | toda kdorkoli je zasledloval : za drsanje in hokej na ledu Ju-; pe lansko leto v^tuljni. Je lahko_ ugo^ lavije prenesla svoj sedež v Ljuhlja-Prvo, kar je bilo tu sklenjeno, je i enoglasna želja, da pošlje Zveza npljskemu komiteju v Beograd preii-za potovanje našega najboljšega alnega para — Palmetove In Lajovica na olimpiado v Oslo. Čudno se nam da olimpijski komite že od vsega etka ni upošteval Palmetove in La-ica, temveč da je morala sedaj šele :za posredovati za njuno udeležbo na iških olimpijskih Igrah. Nraš najboljši alni par si je s svojo dolgoletno iz-injo gotovo pridobil potrebno znanle sposobnosti, razen tega pa fcl bila •ležba na takšni prireditvi tudi lepa :rada za veliko marljivost, ki jo kaze enjeni par pri dviganju svojega zna-. Ce danes ugotavljamo njune stvarne sposobnosti, ju res ne moremo rnerjati z naboljšimi svetovnimi pari, tovil znaten napredek v vsakem pogledu. Po našem mnenju ne gre samo za to ali bo Jugoslavija zastopana tudi v drsalnem športu ali ne, temveč je prav olimpiada tista priložnost, na kateri sl bo naš drsalni par lahko ogledal najboljše svetovne mojstre in prinesel domov spet nova Izkustva. Razen tega je treba upoštevati, da Palmetova in Lajovic žrtvujeta precej prostega časa za napredek mladine, pri čemer jima bodo nedvomno koristile izkušnje iz Osla. Naše mnenje je, da mora drsalni par Palme - Lajovic vsekakor potovati na olimpiado ker Je že lani dokazal, da je tudi za najtežje prireditve sposoben In ker ima trganje kontinuitete na velikih mednarodnih prireditvah (olimpiada, evropsko in svetovno prvenstvo itd.) lahko težke posledice v razvoju te ali one športne panoge pri nas »Kaj nese?« Je vprašal Thurston. »Gosli. K uri grem.« »Ne bodi danes k uri ln pojdi z menoj! storil mi boš veliko uslugo.« Mc Kinney Je bil te amaterski prvak Michigana v •ahki kategoriji in poznala ga je vsa okolica. Louis ga k pazljivo poslušal, kajti ta mladi mož Je bil dotlej že razne roma daleč. zelo težaven. Louis »ploh ni znal osnovnih prvin boksa, n ja in Thrusionov lab 2 je zadel njegova usta s presenetljivo pravilnostjo. V trenutku, ko si je Thruston dovolil napake — se je začela kariera Joea Louisa. Iz. rabil Je Louisovo neizkušenost in sprožil desni direkt v Joeovo brado. Zgodilo se je nekaj, kar se Louisu ne pripeti pogosto. Izgubil je preudarek. Omamljen je podzavestno vrnil udarec in opazil, da Thurston ves poten pada na tla. Louis, ki se mu je medtem povrnila razsodnost, je skočil k njemu in ga podprl. Toda luč ni več ugasnila.., »Saj bi ga lahko knockoutlral«, sl je dejal Joe, ko je bilo tekmovanje končano. »Prvak vse države Je in Jaz bi ga lahko porazil.« Thurston Je bil obupan. Pripravljal se je na tekmovanje, toda nikjer ni mogel najti sparring partnerja. Ali bo Joe tako ljubezniv in pomagal prijatelju v stiski? Mišice si je utrdil v nošenju ledu, z osnovami boksa pa 16 le seznanil te s Kolmanom KUiiamsom. Joe Je privolil ln Sel s Thurstonom v Brezvsterovo telovadnico v gimnaziji na vzhodni strani, kjer je na-vadna Vadil Thrustonov amaterski klub. Začetek je bil Pojasnilo: V četrtem nadaljevanju tega podlistka je bil zaradi tehnične napake pri stavljenju prezgodaj uvrščen odstavek, ki se začenja z besedami: >Roxbo-roughova mladost se je..Naše bralce naprošamo, naj nam pomote aproste, _ . j. Naslednji dan Je Joe storil dve pomembni stvari. Materi Je povedal, da bo prenehal z učenjem na gosli in vstopil v klub Brevvster Center. Našel je svoj smoter. Ullic Je v začetku nasprotovala sinovi želji, toda napo. sled se je pomirila s tem. Nekoč se fant vrne z razbitim obrazom in vsega bo konec. Joe Je delal na straž-niči v Briggsovi avtomobilski tovarni za dolar na dan in Lillie je menila, da bo njen sin, če že ne postane godbenik, dobil sčasoma boljše mesto v tovarni, se tamkaj ustalil in pozabil na neumnosti z boksanjem. Lillie je imela tedaj prav, ko je rekla, da se bo Louis vrnil nekoč pošteno pobit, Ob koncu leta 1932 je 1 ZVEZNA LIGA BSK : Dinamo 2 :2 (1:2) (Nadaljevanje s 1. strani) igrišču, nato pa so Zagrebčani popustili. (»ralci BSK so se v tej tekmi Borili kot Rutinirani igralec (Vbiti je včeraj zastreljal sigurno priložnost za zmago in spravil s tem svoje moštvo ob prvenstvo levi, »tartali so na vsako žogo. BSK je igra! tudi z dvema srednjima napadalcema, s katerima je imel Horvat veliko dela. Mladi Lipušinovič, Strnad, Wolfl in Senčar niso bili kos borbeni igri BSK obrambe. V vrstah Beograjčanov sta bila najboljša Tasič in Spajič, pri Dinamu pa se razen Čajkovskega ni nihče odlikoval. Sodil je Nedeljkov«! iz Skoplje. BSK: Cvetkovič, Filipovič, Račič, Tasič, Stankovič, Davidovič, Panič, Spajič, Antič, Cokič, Begovac; Dinamo: Stinčič, Cimermanlič, Benko, Pukšec, Horvat, Cizarič, Lipušinovič. Senčar, Wolfl, Čajkovski, Strnad. II. zvezna nogometna liga RUDAR ni bil kos RABOTNIČKEMU Rudar : Rabotnički 1:4 (1:3) Trbovlje, 4. novembra. Današnja prvenstvena tekma med domačim Rudarjem in Rabotničkim iz Skopija se je končala z zmago gostov 1:4 (1:3). Gole so dali Vučinovski 2, Radevski 1 in Hri-stovski 1 za Rabotničkega in Hudarin za Rudarja. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Rudar: Ahlin, Zore, Butkovec, Blatnik, Šorel, Vodišek, Hudarin, Kos, Koncilja, Klančišar, Orač. Rabotnički: Gičevski, Georgijevski, Mojzovs-ki, Bačvarovski, Petrovski /., Pe trovski II,, Dimitrovski, Paievski, V uči novski, Radevski, Hristovski. Vreme je bilo lepo in hladno, toda te ren je bil zaradi dežja, ki je prenehal pred začetkom predtekme, zelo blaten in težak za igro. Sodil je Matančič iz Beo grada. Začetni udarec je imel Rudar, venda-so gostje takoj prešli v napad in že v 2. minuti dosegli vodstvo po napaki Ahlina Hristovski je žogo podal v sredino, od koder jo je Vučinovski poslal v prazna vrata. Nato je imel Rudar vec od igre Priboril si je dva kota v 4. in 12. minuti, ki pa sta bila zastre! jana. V 18 minuti je bil kot za Rabotničkega, prav tako v 20. minuti, ko je Ahlin močno streljano žogo odbil v kot, V 25 minuti je dobil žogo od Butkovca Radevski, ki ie s strelom v desni kot povišal na 2:0 Že v 29. minuti je Hristovski z nizkim strelom z leve strani poviša! na 3:0. V 30. minuti je bil Rudar v napa.du. Hudarin je ostro streljal, toda Viševski je odbil v kot. V 33. minuti je dobil Huda- rin lepo podano žogo, se prebil ^mimo vratarja, ki mu je šel nasproti, znizal ns 3:1, Igra je bila sedaj odprta. V 34. minuti je streljal Hudarin mimo gola. V 39. minuti so imeli domači spet lepo priložnost, toda Hudarina je fauliral branilec gostov. Sodnik mu je pustil prednost, vendar je pri faulu izgubil ravnotežje in je žogo zastreljal. _ V drugem polčasu so bili domači prvi v napadu, toda vratar gostov je ubranil oster strel Orača. V 9 minut: kot za goste, v 11. minuti pa prosti strel. Visoko streljano žogo z leve strani je dobi! Vučinovski, ki jo je jz daljave 4 m poslal v gol in povišal na 4:1. V 18., 21. in 24. minuti trije koti za domače, [z kota v 21. minuti je dosegel Rudar gol, ki pa ga sodnik zaradi faula ni priznal. Od 23. minute dalje , so gostje zavlačevali igro, tako da se ;e tekma končala z rezultatom 4:1 za Rabotnič- Najboliša v moštvu Rudarja sta bil« Zore in šorel. Najslabša točka Rudarja je bila v napadu, kjer je igral vsak zase in so bili vsi, razen Hudarina, zelo neokretni in niso nikdar resneje ogrožali nasprotnika. Gostje so igrali borbeno Ln hitro. Posebno nevarna je bila leva stran napada z odličnim Hristovskim, ki je bil nosilec vseh akcij. Inz. Petrič Avstralija verjetno ne bo priredila oiimpiade Avstralija verjetno ne bo mogla prirediti olimpijskih iger v letu 1S55, ki naj bi bile v sidnoyu. Vzrok je ta, ker s« zvezne avstralska uprava in država Vlc-teria nista mogli sporazumeti glede £i-nanciranja Iger. Športniki in ljubitelji športa! .Oglejte si bogato zalogo vseh športnih potrebščin v trgovskem podjetju $lovemašp©rS Uprava Ljubljana, Tyrševa 18, tel. 51-89, računovodstvo 37-79. - Skladišče Ljubljana, Mestni trg 10, tel. 33-26, ki "Vam nudi v svojih poslovalnicah v Ljubljani, Mariboru, Celju, Jesenicah, Novem mestu. Solkanu in Kopru vse vrste športnih potrebščin in opreme po zelo ugodnih cenah POHITITE Z NAKUPOM ZIMSKIH REKVIZITOV! PARMSKA KARTUZIJA - film, ki sa boste km&šzs vmesi m Lmblisni Na mednarodnem festivalu v Locamu p&l film Parmska kartuzija, ki je doslej 1848. leta je francosko proizvodnjo zasto-na evropski celini najobsežnejše filmsko delo. Četudi je film nastal pod žgočim francosko-italijanske filmske družbe m s italijanskim soncem, ob sodelovanju francoskimi kakor z italijanskimi igralci, ga nenavadno močno preveva francoski »esprit«, tista razumska koncepcija, ki že sama po sebi pomeni prijetno izjemnost sodobnega filma, Nenavadno natančne priprave - za film so trajale eno leto. Ali so bile nemara zaman? Tri ure trajajoče predvajanje daje filmu, poleg literarnega navdahnenja in svojstvenega režiserjevega umetniškega stremljenja, neobičajno razsežnost. K.o je film nastopil svojo zmagovito pot v svet, so bile vse pariške dvorane nabito polne brez posebnih oglasov in reklamnih trikov. Stendhalovo avtorstvo romana, po katerem so priredili scenarij, in blesteče ime režiserja Christiana Jaqnesa, s,a bila dovolj močno jamstvo javnosti za uspeh filma. Kako pa se je tvegani in dokaj težavni trud režiserja in scenaristov po-srečll, na to vprašanje je te francoska filmska kritika takoj po prvih predstavah spregovorila precej protislovno. V očeh »stendhalistov« se močno izne-verja filmska adaptacija naravi nesmrtnega pisateljevega dela. Četudi pa je ta večni problem vsake fiimane literarne umetnine v kritikah predvsem najrajši literarnega značaja, ne gre zato kar načelno odrekati pomembnosti truda, m vrednosti podoživetega in rekonstruiranega literarnega dela, dasi se nam to predstavi vselej v taki subjektivni podobi kakršno je ustvaril predvsem filmski režiser s svojimi umetniškimi sodelavci Stendhal (njegovo pravo ime 1e Henri Beyle. roj 1783 in umrl 1842, ki le bil nekaj časa tudi konzul v Trstu) spada med literate ki so začeli kazati hrbet romantiki, pretiranemu poudarjanju ču- stvenega življenja ln fantaziji. Med svoje umetniške cilje so uvrstili predvsem opa-zavanje in analiziranje družbe kakor tudi posameznikov. Na to oboje gleda Stendhal če precej subjektivno, tako da je v vsakem njegovem deiu v ozadju močna senca njegovega osebnega doživljanja in pogleda na takratni svet. Svoje velike romane je že Stendhal sam zato kar imenoval »kronike«, slike družbenega živllenja nekega določenega obdobja. Središče dogajanja so navadno osebe, ki so v sporu z vladajočo družbo to ne edinole zaradi izredno močnega in svojstvenega, družbi nasprotnega čustvenega življenja, marveč pogosto tudi zaradi hladnega in častihlepnega značaja, ki večkrat meji celo na patološke izjeme in nudi prav zanimivo snov za analiziranje. Frak tak tip, v svoji notranjosti poln nasprotij in protlromanttčen, je Fabbri-cij del Dongo, osrednja oseba Parmske kartuzije. Kot človek ki ume živeti, odrine v svoji preračunanosti vse stran s poti, kar bi ga moglo ovirati doseči moč, ali použiti največjo slast. Tudi takrat, ko se zapre svetu in pokoplje v kartuzijski samostan, pokaže Fabriclj, da hoče ln tudi zna prav vse na svetu užiti. Igra z mukami in strastmi svoje lastne duše se mu zdi zapeljivejša od resničnega boja s svetom, ki bi se mogel v romantičnem smislu končati samo s popolno zmago ali s popolno pogubo našega junaka. Prav tu pa sta roman in film kljub različni fabuli bistveno enaka. Ne gre tu kako in zakaj ali kdaj je to ali ono izpuščeno, predrugačeno, kraj-šano dodano ln prirejeno, če pa so bistvene poteze avtorjevega pogleda le ohranjene tudi v filmu. Res, waterloojske bitke in njenega slovitega opisa v filmu ne doživimo, tudi reakcije v mali parmski kneževini po Napoleonovem porazu. Vendar pa v filmski revoluciji le moramo čutiti dih Mlade Evrope, odmev svobodoljubnih gesel francoske revolucije, krike ljudstva po svobodi, zasmeh kneževine na začetku XIX. stoletja, obenem pa tudi Se pisateljevo epikurejstvo svobodomiselnost, preračunanost, strastnost in drobno analiziranje človeških čustev in strasti (Mosca, Ernest, Sanseverina). Po eni strani mika Fabrlcija Napoloenov fantom moči in oblasti, sile, po drugi »tranl pa se osebno upira takim absolutistom in despotskemu načinu vladanja takratne dražbe, ki ga je obsodila na smrt kot tisoče drugih puntarjev tiranstvu, podlosti, cinizmu, plitvenosti in nemoralnosti. Policijski minister Rassi, navaden knezov valpet in knez Ernest IV., degenerirana lutka na tronu, sta dve tako odlično zadeti in psihološko orisani verni Stendhalovi figuri iz romana, da si boljših ponazoritev avtorjevega opazovanja in analize ne bi mogli predstavljati. Zdi se mi, da kdor do sedaj ni poznal romana, ga bobral in bral ter primerjal dogodke in osebe ter se naslajal ob filmskem razkošju ljudi in dobe, ki leži sicer popisana v mojstrskih delih Stendhala in njegovih sodobnikov. Izvirni naslov filma: LA CHARTREUSE DE PARME, režiral Christian Jaque, glasbeno opremil Renzo Rossellini, snemal Nicolas Hayer, glavne vloge igrajo Maria Casares, Renee Faure, Gerard Phi-lipe, Louis Salou, Lucien Coedel, Louis Seigner, Tullio Carminati, A!do Silvani, Emilio Gigoli; proizvodnja: Andrč Paul-vč, Scalera in Excelsa — Film). Marlene Dletrich igra glavno žensko vlogo v M-G-M barvnem filmu »Kismet«. Njen partner je Ronald Colman. Film Je ne političnega ozadja in intrig italijanske režiral William Dieterle. trener odločil, da se Louis lahko udeleži turneje Edison AtLetic Ciuha. Joe, tedaj v poltelki kategoriji, je bil odločno pora, žen. Njegov tekmec Je bil Johny Miller, lastnik več amaterskih naslovov in tako dober boksar, da Je bil izbran za zastopnika svoje domovine na olimpiadl, prirejeni nekaj pred tem v Los Angelesu. V prvih dveh rundah je Louis padel sedemkrat na tla. Sedemkrat se je spet dvignil, toda na koncu je bil visoko poražen po točkah. Borba z Millerjem Je bila pomenljiva za Louisovo nadaljnjo boksarsko pot. Ko ga Je razglašalec vpraša!, ali naj ga predstavi kot »Joea Louisa Barowaa, mu je prišlo na um, da je to ime za boksarja predolgo in mu dejal, naj bi izpustil Barrow. To srečanje pa je za Louisa pomenilo še več kakor rojstvo njegovega boksarskega imena. Poučilo ga Je, da se bo moral še mnogo učiti. In podvojilo Je njegovo žseljo, da bi se mogel odlikovati kot boksar. Ko se je Joe vrnil domov ln je mati uzrla njegovo razbito obličje, bi se bila malone onesvestila. Nad svojim sinom pa se ni hudovala, ker je menila, da je že dovolj stepen. Teden pozneje se je Joe, čigar ponos je bil ranjen bolj kakor telo, vrnil ln še bolj vneto treniral. Lillie pa, čeprav je bila prepričana, do bo poraz vplival na sina čisto drugače, je Joea razumela. Dolgo je molčala in solila yjafc yeč$r( da bi bilo vse prav, ^ In kmalu je tudi bilo. Joe se Je vrnil znova v ring in dosegel vrsto zmag. Vsaka od njih je bila nova vzpodbuda k še bolj vnetemu treningu, čeprav je delal vsak dan v Briggsovi tovarni za neznatno plačilo. Leta 1S33 Je bilo težko najti zaposlitev. Dooiti primerno Pia. čilo je bilo za črnca z ne preveliko izobrazbo pravzaprav nedosegljivo. O tem je pričala Louisova plača. Nekega poletnega dne se Je Lillie odločila. Joeu ln njegovemu bratu Alonzu Je dala zadnji dolar; tolažila se Je, da bosta fanta vendarle dobila boljšo zaposlitev. Joe se tega dne dostikrat spominja, »Z Alonzom sva odšla, da bi poizkusila srečo v For-dovib zavodih. Bilo je še zelo zgodaj zjutraj in dolga vrsta tantov, ki so prišli semkaj z enakim namenom, se je vila okrog tovarniških blokov. Spominjam se, kako je bilo vroče, ln zdelo se je, da nas bo sonce sežgalo. Nikoli se vrsta še ni premikala tako počasi. Stali in stali smo celo večnost, da smo napredovali samo za korak. Ko se je bližalo poldne, smo bili že napol mrtvi. Alonzo je vzel dolar in odšel, da bi kupil kaj prigrizka, jaz pa sem mu medtem varoval mesto. Pozno popoldne smo slednjič ic prispeli do okenca, kjer so sprejemali nove delavce. Alonzo delu ni ustrezal, Jaz pa sem imel srečo. Sprejeli so me za 25 dolarjev tedenske mezde. Ko sva prišla domov, sem materi z veseljem pripovedoval, kakšno mezdo bom prejemal v bodoč* v ? BBaaiKAKO SEM LETEL HITREJE OD ZVOKA Cim ljolj se približuje začetek šestega s rednega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, toliko bolj narašča tudi diplomatska aktivnost. Večina delegacij, ki bodo zastopale svoje države na zasedanju v pariški palači Chaiilot, je prišla v Pariz že nekoliko prej z namenom, da vodje predstavništev navežejo stike z drugimi delegacijami, opazovalci posvečajo posebno pozornost prvemu sestanku s tujimi diplomati, ki ga bo imel novi britanski . solzi minister Anthcny Eden, ki se namerava še pred začetkom zasedanja pogovoriti z ameriškim zunanjim ministrom Achesonom in francoskim zunanjim ministrom : c h; -manoin. Temu sestanku pripisujejo, da bo odločilen za nadaljnji razvoj diplomatskih odnosov zahodnih velesil s Sovjetsko zvezo, kajti znano je, d= je Winston Churchill za nedavne volilne kampanje v Angliji napovedal, da bi ne Imel nič proti temu, če bi sc megel sestati s Stalinom. Ed'a ir'' hi bil tisti ki naj bi v kuloarih palače Chaillot zvedel od Višinskega, če so v Koskvl naklonjeni misli, da bi se zopet sestali »veliki trije« — Truman, Stalin In Churchill. Toda poleg te ra diplomatskega delovanja je treba enezorit; še ne delo sovjetske diplomacije, ki se tudi pripravlja za nastop pred General e a s kupščino OZN. Iz precejšni e pasivnosti, ki je bila dobršen čas značilna za moskovske diplomate, je sovjetsko zunanje ministrstvo v zadnjem času začelo razvijati precepa 1n dejavnost. O tem nam govori nota sovjetske viade norveški vladi glede Spit-bergov. nadalje opozorilo arabskim državam in Izraslo v zvezi s prizadevanjem ZDA. Velike Britanije, Francije in Turčije, tla ustanovijo obrambni sistem na Srednjem vzhodu. Tudi dejstvo, da je n. pr. bolgarska vlada poslala naši vladi note v veliko bolj kulturnem slozn kakor je Mi doslej običaj pri infonnbiro.iskšh vladah, daje slutiti, da pripravlja Kremelj v Parizu nastop, ki naj bi »ožigosal« obrambne priprave zahodnih držav, »popuščanje« nasproti naši državi p- naj hi bilo dokaz sovjetske »miroljubnosti«. Vendar pa so tudi glavni nasprotnik Sovjetske zveze — Združene države Amerike povečale svoj o diplomatsko dejavnost, o čemer nem priča imenovanje Averella Harrimma za upravnika programa ameriške ponoči tu ihti in njegova misija v Evropi. I' rriman ima namreč namen v vseh zahodnih prestolnicah navezati stike z vsemi vplivnimi politiki, da se na ta način čim prej Izvede obrambni načrt Atlantskega pakta. Za časni dnevni red bližnjega zasedanja Generalne skupščine v Parizu kaže, da bodo pred najvplivnejšim in naj-večjim zborom diplomatov važna vprašanja, od katerih, je precej odvisno, kakšen bo nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov in al! naj v prlhodnjosti pričakujemo še večjo zaostritev sedanje »hladne vojne« med vzhodom in Zahodom, — ali pa morda njeno ublažitev, kar bi seveda pozdravilo vse miro- i ... ljubno človeštvo. Glavne točko dnevnega reda, okrog! katerih se bo bržkone razvila najostrej-ša razprava, so: poročilo komisije za \ kontrolo nad atomsko energijo, nadalje vprašanje korejske vojne in neodvisnosti korejske republike, pa tudi tako imenovani »Achesonov načrt« za zavarovanje miru ki predvideva organizacijo določenih oboroženih oddelkov, ki naj bi v primeru potrebe takoj stopili v akcijo kot oborožene sile 2?druženlh narodov. Važna bodo tudi vprašanja q svobodnih volitvah v vsej Nemčiji, vprašanje »kršitve človečanskih pravic in določb Ustanovne listine OZN« v francoskem Maroku, tehnična pomoč OZN zaostalim državam, poročilo skrbstvenega sveta o položaju v neodvisnih ozemljih, ki so n od varstvom Združenih narodov, in druga pereča vprašanja. Nekateri so mnenja, da bo v kuloarih palače Chaillot prišlo tudi do poskusov pomiritve med Egiptom in Veliko Britanijo. Zadnji teden se sicer na področju Sueškega prekopa r.i zgodilo nič bistvenega, toda prihod novih britanskih čet v bližino Egipta (v I.iliijo) 'n okrepitev garnizonov ob prekopu govori o tem cia Velika Britanija ne namerava popustiti pred zahtevami kairske vlade. Tudi o Koreji ne bi bilo mogoče povedati nič bistveno nove""■ boj! manjšega obsega se sicer razvijajo vzdolž vse bojne črte, v Pan Muti Jcr.u pa se odposlanci obeh strank Se ve o niso sporazumeli, kje naj bi potekala demarkacijska črta in kako velika naj bo »nevtralna cona« med obema armadama. S precejšnjim olajšanjem je pa bila sprejeta vest, tia je eden izmed načelnikov ameriškega generalnega štaba — general Collins, ki se jo prav te dni mudil na korejski fronti, izjavil, da je prepričan, da bo v kratkem prišlo do premirja v Koreji. Kljub neuspehu Velike Britanije pred Varnostnim svetom glede spora zaradi perzijske nafte smatrajo v tvashingtonu, da je še vedno dovolj možnosti, da se ta spor med Perzijo in Anglijo reši na način, ki bo ugoden za obe strani. Baje pripravlja ameriško zunanje ministrstvo nov predlog, v katerega naj bi načelno že privolil tudi dr. I tosadik. ko se je razgovarjal s predsednikom Trumanom. Ce ti hoteli, da bi bil naš pregled zadnjih večjih mednarodnih dogodkov popoln, bi morali omeniti še volitve v švicarski parlament, ki pa niso prinesle nobene spremembe na vrhu švicarske politike. V tej zvezi bi bilo vredno omeniti samo, tla je švicarska vlada, ki dosledno zagovarja svojo oboroženo nevtralnost, zahtevala, da naj parlament odobri za naslednje leto še večje kredite za vojaške namene (skoraj mo milijonov švicarskih frankov več kot letos!), kar naj bi bilo potrebno zaradi napetega položaja v svetu. V Argentini pa se prav sedaj pripravljajo na svoje volitve, ki bodo prihodnjo nedeljo; naj poteka volilna kampanja tako ali tako, zmaga je že v naprej zagotovljena argentinskemu diktatorju Juanu Parom, kajti niti afera z njegovo ženo E vit o, ki je hotela postati podpredsednik republike, mu ne more odvzeti glasov. Vredno pa je poudariti še dva dogodka iz Jugoslavije: konec zborovanja za mir la mednarodno sodelovanje v Letošnji 11. junij je važen datum v zgodovini letalstva. Ameriško raketno letajo Douglas D-558.II Skyrocket je na ta dan letelo v višini 21.009 m s hitrostjo 2180 km na uro, to je hitreje in više kot kafer- koli letalo pred njim. V naslednjih vrsti, ca h nam pilot letala, Bill Brid-geman, pove nekaj zanimivosti o poletu. »Ljudje me radi sprašujejo, kakšni so občutki pri poletih z nadzvočno hitrostjo (t. j. nad 1200 km na uro) in redno jih razočaram s svojim odgovorom, da so mnogo bolj prijetni kot pri vožnji z motociklom s hitrostjo 60 km na uro. Mogoče se Vam bo zdelo, da se hvalim, pa je vendarle res, da sem imel večjo tremo ko sem kot pilot-novinec pred približno 10 leti F-rvič sam poletel z nekim starim šol. skim letalom, kot pa sem jo občutil 11. junija letos v Murocu (Kalifornija), Prav gotovo pa nisem imel nobenih skrbi, ko sem zjutraj ogledoval svojo »letečo ribo mečarico« (tako namreč imenujem to letalo in če pogledate sliko, mi boste že morali pritrditi, da imena nisem tako slabo iz. bral), ki so jo pravkar obešali na spodnji del trupa ietala B-29, Polet smo se namreč namenili izvesti tako, da me bo letalo B-29 najprej poneslo na določeno višino, me tam odklopilo in prepustilo potisni moči raket mojega letala. Zame to ni bila posebna novost, ker smo tako delali že večkrat v prejšnjih mesecih, le eno je bilo novo — prvič bom moral izkoristiti polno moč rakete, ki jih skriva Sky-rocket za elegantno linijo svojega trupa in prav ta moč bo dvignila hitrost letala daleč nad hitrost zvoka. Dobil sem še nekaj navodil, se počasi oblekel in obul s kožuhovino obšite škornje, potem pa je bilo treba že počasi misliti na vzlet. Točno ob 10. url dopoldne se je štirimotorni B-29 z mojim Skyrocketom jrod trupom odlepil od zemlje. Bil sem v kabini z ostalo posadko in -vsi,, ki niso imeli trenutno nobenega dela, so se prav uslužno vrteli okrog mene. Na višini 6000 m sem zlezel s pomočjo drugih v kabino mojega letala, kar je bil problem, spričo težke obleke, o kateri vam pa smem danes pove. dati le toliko, da je zelo podobna potapljaški in je zaenkrat še vojaška skrivnost. Pokril sem se s čelado, preizkusil še zadnjič vse instrumente, nato pa se je pokrov kabine nad menoj zaprl in moral sem čakati, da smo prišli na višino 10.500 m, za kar potrebuje B-29 kakšnih 40 minut. V naši bližini sem zagledal reakcijskega lovca F-86 »Sabre«, ki so ga poslali, da bi nas opazoval. Pet minut preden j:e B-29 dosegel kritično višino, so me iz kabine po radiu obvestili, da letimo s hitrostjo 390 km na uro in naj bom pripravljen. Zaslišal sem glas pilota George-ja Jansena, ki je štel zadnje minute — 4, 3, 2. 1 — še trenutek in odklopili so me, menda nič drugače kot se to zgodi s težko bombo. Pomislil sem na to, da moram čimprej aktivirati rakete, ker sem pričel hitro izgubljati višino, pri tem sem pa spet pomisli!, da jih ne smem prehitro, ker se je posadka na B-29, ki je letel dalje svojo pot, bala, da jim ne bi s svojim izpuhom prismodil letala. V približno šestih sekundah sem vžgal vse štiri raketne motorje in povedati moram, da pospešek, ki sem ga pri tem dobil, ni bil posebno močan. Usmeril sem letalo pod kotom 45 stopinj navzgor in se pričel vzpenjati v sinjino. Imel sem kaj čuden občutek, saj večina letal tega ne zmore in preide v tako imenovani prevlečeni let, pri katerem višino hitro izgublja. Instrumenti so kazali čisto normalne razmere, in prav hitro sem bil na višini, v kateri sem moral po dogovoru preiti v vodoravni let. Pri tem sem občutil nekakšno olajšanje, po instrumentih sem videl, da je hitrost rasla s strahovito naglico. Letalo se je pokazalo za brezhibno in raketni motorji prav tako. Naj Vam zaradi zanimivosti potem še to, da sem porabil vsako minuto,nad eno tono pogonskega sredstva. Počutil sem se čisto prijetno in nisem prav nič mislil na to, da sem živo bitje. Dobrih 18 Um visoko se je malo raketno letalo odlepilo od leteče trdnjave In samostojno nadaljevalo pot v stratosfero V poslednjih štirih stoletjih, v katerih je človek s pomočjo razvijajoče se znanosti spoznal moči narave in si jih podredil, je duhovščina bojevala na področju astronomije in geologije, prav tako kakor v anatomiji, fiziologiji, biologiji, psihologiji in sociologiji vedno bolj brezizgleden boj proti znanosti. Njen umik se je odvijal v etapah. Potem ko so jo premagali astronomi, je napra-vila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi preprečila vzpon geologije. Nato se je borila z Darsvinom in njegovimi biološkimi teorijami prav tako, kakor se bori danes z znanstvenimi teorijami psihologije in pedagogike. In v vsaki novi fazi se trudi potegniti kopreno pozabe čez prejšnje mračnjaštvo, samo da bi javnosti preprečila spoznati njeno sovraštvo proti napredku in kulturi. BERTRAND RUSSEL Zagrebu ln razgovor marlaia Tita s tujimi in domačimi novinarji v Beogradu. Izjave posameznih delegatov, ki so prisostvovali zborovanju v Zagrebu, in komentarji tujega tiska so povedali, da je zborovanje dobro uspelo in da predstavlja znaten prispevek utrditev miru, t. J. tistega, kar si vse človeštvo najbolj želi. odgovori maršala Tita na vprašanja novinarjev pa so posebno v tujini naleteli na velik odmev, predvsem zato, ker je predsednik jugoslovanske vlade odgovoril na vrsto vprašanj, ki so v ospredju zanimanja svetovne javnosti — bodisi, da gre za notranje in gospodarske razmere v naši državi, bodisi, da ere za aktualna mednarodna vprašanja (razmere » sosednjih informbirojskih državah, vprašanje Trsta, stališče italijanskega tiska, naš odnos do oborožitve Nemčije, odnos Jugoslavije do Avstrije In Grčije ter drugo),- Angleži mnogo zaslužijo z reaktivnimi motorji »Ne da se oceniti, koliko nam bodo druge države plačale za reaktivne mo torje, načrte in sploh za naš-o prednost v produkciji reaktivnih motorjev«, je rekel Patrick Johnson, direktor držav, ne tovarne motorjev na reaktivni pogon »PotVer Jets Limited«. Samo ena britanska tvrdka je dobila iz Amerike šest milijonov funtšterlingov v dolarjih za nekaj načrtov in motorjev. Prav tako bo dobila Judi tantiene od motorjev, ki bodo izdelani v ZDA. Doslej so ZDA in druge države plačale Angliji deset milijonov funtov za načrte in na ime lastnika patenta. ki leti hitreje od zvoka. Po nekaj več kot dveh minutah vodoravnega poleta mi je zmanjkalo goriva in hitrost se je hitro zmanjšala. Poslal sem pa radiu vest, da se vračam domov, obrnil letalo za 180 stopinj in se v drsalnem poletu spustil na višin0 4500 m. Napravil sem še nekaj zavojev v obliki črke S, preletel izsušeno slano jezero in letališče ter v redu pristal s hitrostjo kakšnih 300 km na uro. Pri povratku sta me spremljala s svojimi letali pilota Teager in Everest, ki sta mi pri vsem eksperimentu z izkušnjami dosti pomagala, Yeager je bil prvi človek, ki je letel hitreje od zvoka in sicer leta 1947, z letalom Bell X-l. Samo 13 minut je poteklo od trenutka, ko sem se odtrgal od B-29, Bil sem vesel, da sem spet na zemlji in da je šlo vse po načrtu. Letalo Douglas Skyrocket (po naše »nebesna raketa«) ima le 7.5 m razpe-tine in je dolgo približno 12 m. Kljub malim dimenzijam pa tehta skoraj 7 ton, kar ni nič čudnega spričo številnih instrumentov in posebne opreme, ki jo zahteva ta »leteči laboratorij«. Grajeno izključno v eksperimentalne namene, je bilo prvotno opremljeno z reakcijskim motorjem in 4 raketnimi motorji, pozneje pa so reakcijski motor odstranili in vgradili na njegovo mesto rezervoar za gorivo, ki izdatno podaljša življenjsko dobo raket. Otroci in krokodili Dečki v tropskem Kueensiandu v jajca samo »mamini ljubljenčki«, kaj-vsak pravi fant se zanima za krokodilja jajca. Letos je nekaj dečkov našlo na blatni obali neke reke južno od Mackaja krokodilje gnezdo s 70 jajci. Pri tem pa je treba vedeti, da zverine, kakor levi niso edine živali, ki tulijo, saj tudi krokodili s tuljenjem strašijo dečke, ki beže s polnimi torbami okroglimi biljanrdnim kroglam podobnim krokodiljim iajc. V Danvinu so krokodili dolgi po 8 do 9 metrov, največji krokodil, ki so ga vlovili doslej, je bil dolg 12 m. Da to ni lovska latinščina, je potrdil direktor muzeja v Brisbaneu, ki ga je sam izmeril. Nesrečni snemalec Eden izmed sovjetskih propagandnih filmov, ki naj bi pokazali ruski napredek v tehniki, je zaradi snemal_ čeve pomote ali nepazljivosti in verjetno tudi površne cenzure, dosegel ravno nasproten namen, kakor poroča »Neue Ztlrcher Zeitumig«, Film je prikazoval rusko arktično ekspedicijo in na koncu so kazali odlično opremo, ki so jo lahko napravil seveda samo v Rusiji. Medtem ko je objektiv prehajal od predmeta na predmet to so slike spremljali hvalospevi, pa se je za trenutek pokazal na eni izmed ladjinih nadgradenj napis, ki prav gotovo ne bi spadal tja: US Coast Guard (Ameriška obalna plovba). Kakor je mano, se ZDA že del j časa zastonj trud1!jo, da bi jim Sovjetska zveza vrnila 700 med vojno izposojenih ladij- Mod njimi je tudi več ledolomilcev, ki jih Rusi sedaj .uporabljajo na severnih morjih. Odgovorite ne fia bi «1 pomagali z leksikoni ln slovarji: 1. Kako se Imenuje sloviti, na hribčku stoječi praški grad? 2. Kje je bil rojen Lenin ln kako Je bilo ime njegovi materi? 3. Kdaj se je začelo 20. stoletje? 4. Kako se imenuje edino odlikovanje, ki ga podeljuje francoska drž-ava? 5. Kje je padel partizanski poveljnik in junak Mirko Bračič ter kakšno funkcijo je opravljal ob času svoje smrti? 6. Od kje naprej je Donava plovna? 7. Kako se imenuje papeževa palača? 8. Kako Imenujemo palermski upor v večernih urah 30. marca 1282, ko so bili iz Palerma pregnani Francozi? 9. Kako se namizni tenis še Imenuje? 19. Koliko tipk ima običajni klavir? ODGOVORI NA VPRAŠANJA V PREJŠNJI ŠTEVILKI 1. Svetlim oblekam dajemo poleti prednost, ker svetle barve odbijajo sončne žarke in so zaradi tega svetle obleke hladnejše. 2. Ce verjamete Sv. pismu, Je bil Abraham star 100, Sara pa SO let, ko se Jima je rodil sin Izak, 3. Hopjes so bili nekoč sloviti holandski kavni bonboni. 4. Akumulator je naprava za nabiranje, kopičenje elektrike. 5. Richard Wagner Je bil tisti nemški skladatelj, ki je sam napisal vsa besedila za svoje opere. 6. Mohamed je bil rojen v Meki. 7. Grenlandski kit je sesalec ln ne leže jajc. 8. Minister brez portfelja v avstrijski vladi je bil dr. Soiger. 9. »Balade Petriče Kerempuha« Je napisal Krleža. 10. Nasprotje ideala Je to, kar Je realno. Prihodnji teden se ho začeio v Parizu zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, na kateri bodo med drugim razpravljali tudi o UNICEF. — Na sliki vidimo male J s po neke, vojne sirote, ki se gostijo z njegovo pošiljko. Radovedni smo, če sc- bo tokrat vključila v delo UNICEF tudi Sovjetska zveza, ki se je doslej z raznimi praznimi izgovori izogibala vsakršnim obveznostim in je med drugim odklonila tudi pomoč vsem pomoči potrebnim otrokom, KRATKE IZ BUDIMPEŠTE Po nedavni uredbi dobijo na Madžarskem milo za britje samo tisti, čez 16 let stari možje, ki nekje delajo, upokojenci pa samo takrat, če pristojni zaupniki menijo, da so ga vredni. Na vsak način je to sijajna metoda za boljše razločevanje med sovražniki in prijatelji režima — sovražniki bodo namreč kmalu nosili dolge brade. Madžarska pošta je vzela iz prometa brzojavne formularje za posebne prilike, na katerih so bila upodobljena naj. boljša dela madžarskih umetnikov. Namesto z njimi, bodo formularji opremljeni iz sovjetskih pravljičnih filmov. Komite za mir v Budimpešti je prekosil v svojem delu najbolj optimistična pričakovanja. Po uradnem sporočilu je podpisalo apel za mir 1,259.000 borcev za mir. Nekateri ljudje menijo, da so morali apel podpisati tudi dojenčki in mrtvi, kajti po zadnjem ljudskem štetju je živelo v Budimpešti okrog 1,150-000 ljudi. Po Budimpešti se je mnogo govorilo o nekdanjem ministru in nazadnje madžarskemu poslancu v Varšavi Szantu Belu. Ko je moral iti bivši zunanji minister Kallai, je izginil s pozornice tudi on in nekateri so že menili, da so ga »odstranili«. Toda ne- davno je sporočil Radio - Budimpešta, da je umrl v domačem mestu. Potemtakem mu zdravljenje v Moskvi ni bilo potrebno. Okoli znamenitega specialista za ustne bolezni profesorja Diillnerja, se je napletlo mnogo anekdot. Lani so ga internirali in poslali v Vač ,toda kma. lu potem so se službena potovanja vo. dilnih funkcionarjev AVO (tajna policija) v Več tako pomnožila, da so Gdllnerja končno prestavili v Budimpešto. Cd takrat orel mira v glavnem Švabu AVO, Andrassy ut 60, in pravijo da dela po ruskem- staha-novskerrs sistemu. Njegovo ženo so internirali pred kratkim. Nekaj podobnega kakor Gollnerju se je zgodilo tudi kiparju Istvanu Penteku, ki je svoje delo »Proletarci« končal v ječi. Kip sa pred kratkim svečano odkrili — on pa je ostal tam, kjer je bil. Kakor na praških Hradčanih, bo tudi sredi Budimpešte stal ogromen Stalinov kip-. Z veliko vnemo prelagajo tramvajske tračnice in prekopavajo ogromne množine zemlje, samo da bi čim bolje in vneteje služili »zvezdi vesoljstva«. Na žalost bodo pri tem podrli tu-di staro dobro gledališče, saj bi ostalo celih 200 m od spomenika in to je seveda mnogo premalo. Poskusite io reslfil BESEDE POMENIJO: Vodoravno: 2. športna panoga, 8. tovarna letalsko športnih delov, 13. pričakovanje, 15. ogljarske naprave, 15. starogrške boginje maščevanja, 18. pleme, rasa, 20. spretne, vajene, muetelre, 22. vrsta rastline, 24. važen plin (množ.), 26*. sedež okraja v Sloveniji, 27. mesto na Japonskem (množ.), 28. Ludolfovo število, 29. židovsko moško ime, 31. predlog, 32. vrednostni papir, 34. Italijanski spolnik, 35. otočje v Atlantskem morju, 37. članski veterinar, po katerem je dobila ime nevarna živalska bolezen, 33. osebni zaimek, 40. igralna karta, 41. gora na Kreti, 43. beseda, ki posnema zagrabitev, ujetje, 44. važna kemična prvina, 46. avstralska ptica, ki je izvrsten tekač, 47. svojilna vprašalni ca, 48. konjski tek, 49. nad vse drag, mil, 51. prislov, ki pomeni, da je nekaj minilo ali končalo, 52. okrajšan podredni veznik, 53. tuje moško ime, 54. v radiu oznanjajo z njim čas. Navpično: 1, sloviti tinski tekač, 3. kadar (narobe), 4. krvaveča dežela, 5. potrgala, 6. lahkoatletska disciplina, 7. športna panoga, 8. vrsta pesništva, 9. prav take, 10. žensko ime, 11. del voza, 12. osebni zaimek, 14. naš smučarski prvak, 17. načrtani, zaznamovani, 19, privlačno športno srečanje, 21. spoštovale: pravoslavnih ikon, 23. spoštovan, cenjen, 25. namizni tenis, 23. še enkraten, 33. vrsta ječmena, 32. ponosno, naduto, 33. zimsko veselje, 35. egipčanski sončni bog, 39. država v Aziji, 42. premik telesa, 45. igralna karta, 48. razdobje, 47. telesni organ, 49. gle j 23. vodoravno, 50. dva različna soglasnika. REŠITEV KRIŽANKE V PREJŠNJI ŠTEVILKI Vodoravno: 1. olimpijske igre, 13. Sumatra, 14. iks, 15. Ist, 17. lep, IS. Taki, 29. roki, 21. osem, 23. vakcina, 25. im, 26. regata, 28. sadimo, 30. ali, 32. odirati, 34. Rif, 35. lajati, 37. imetje, 38. LS, 29. ki, 40. oj; 41. ni, 42. noj, 44. Atos; 45. kvarc, 47. lege, 48. in, 49. Eire, 51. Jane, 53. IV, 54. sabljanje, 55. Barha. Navpično: 1, Oslo, 2. lues, 3. imperij, 4. m a, 5. PTT, 6. iravadi, 7. jahati, 8. M, 9. eksistenca, 10. is, 11. Rio, 12. Eskimi, 18. Timotejeva, 19. I kari j a, 20. Rad, 22. me, 24. naiti, 27. Goti, 23. Irene, 30. Ailais, 31. lastna, 33. azn, 38. Aksel, 40. oven, 43. o gib, 45. kra, 46. rje, 47. Leo, 50. ij, 52. NB. IGOR ŠENTJURC: 5 »Na smrt obsojeni ljudje so porajali življenje, čudno, kaj? Pravzaprav je porajala življenje — smrt. ln ti otroci ne morejo in nočejo razumeti, zakaj ni kruha in za.uaj ga morda tudi jutri ne bo .. .< In zopet čez čas počasi in premišljeno, kakor Ha sestavlja v mislih nekaj težkega in tentnega in še ni čisto gotov, pa mora vendar že reči, ker bi lahko drugače pozabil: »Če postane borba za obstoj tako elementarna, če se je treba boriti za vsako drobtinico kruha in Če ljudje niso jedli že več dni, potem vstane pred vsakim, bolj kot kdaj PreJ> tisti veliki, se-bični »jaz«, ki ne pozna obzira, usmiljenja in človekoljubja. Vsak je sam sebi najbližji. Najmočnejši ostanejo in zato morajo propasti slabotni. Jaz in to kar je moje: moji otroci, moja žena. Svet naj se pogrezne, propade, izgine, jaz bom ostal, ker moranj živeti. Moram. Zato smo pustili tisto žensko tam umirati. In vsi jo pustijo umreti od lakote. Sami nimajo kaj .. .< Pogledal je Silvo, kakor da bi hotel videti, kakšen učinek so imele nanjo njegove besede. »Idi v —,< je rekel Stevo, kakor da bi ga to stalo velik napor. Še enkrat je ponovil neizrekljivo kletvico in rekel: »Saj si videl, da ji ni pomoči, pa če bi imela pečene kure, ali gosi pred sabo. Z njo je bilo konec. Prepozno. Ni prvi človek, ki si ga videl umirati od praznega trebuha. Prej bi se bilo treba spomniti. Mislim, da bi nekaj hrane lahko dali Rusi. Samo kak vojak ti da včasih kos kruha, ljudi pa — milijon. Prej smo crkavali od lakote pod Nemci, zdaj pa nas pustijo crkavati Rusi. Naj gredo vsi skupaj v —!« Rekel je in umolknil, kakor da se je to pot res zatrdno odločil molčati do groba. »Govori lepše«, je rekel učitelj in njegovemu glasu je bilo slišati, da je, to ponovil že neštetokrat in da reče to le kar tako — iz navade. Silva se je sama sebi čudila, da je Stevove kletvice niti malo ne užalijo. Spadale so tako nekako k vsej njegovi pojavi, malo upognjenemu okroglemu hrbtu in zaničljivo povešenim kotom polnih ustnic; kljub lepemu obrazu je imel v sebi nekaj, kar ga je delalo podobnega poosebljeni kletvici, spremljani s skeptičnim zamahom roke. In nenadoma ji je postal neprijeten in oduren in prav boleče si je želela, da bi nekam šel, ali pa, da bi šla ona. Toda storila ni ničesar in se je le nasmehnila sama sebi. Menda me nje- gove kletvice ne žalijo zaradi tega, ker me žali vsa njegova pojava, je pomislila. Še nisem prosta predsodkov. Toda nič mi ne ugaja. Prav res — oduren je. In ne more biti dober, si je rekla. Nemogoče, da bi bil dober, ko pa je o oni ženski tako govoril. Sirota. Ampak ne prenagli se, je takoj nato pomislila. Koliko ljudi je na svetu, ki grdo govorijo in dobro delajo. Kakor tisti nemški oficir, ki je tako neznansko tulil po tovarni, da so se šipe tresle in je naposled prišel za kazen na fronto — ker je pomagal prisilnim delavcem. Ne sodi ljudi po besedah. Prvi vtis vara, si je rekla, pa vendar pomislila: oduren pa je le, Stevo, nič mi ne ugaja. In medtem je postalo sonce ogromna, krvavo-rdeča polkrogla nad obzorjem in vse okoli nje je bilo rdeče rožnato ožarjeno: rožnata je bila redka prosojna megla, rožnat je bil prah, ki se je vrtinčil izpod nog in koles, rožnate so bile njene roke in rožnat je bil kosmati obraz moža. na njeni levici. Sončni zahod je bil neskončno lep in neskončno veličasten; bil je tak, kakršen je lahko samo tam, kjer se neizmerna ravnina stika na obzorju z nebom. Toda pustil jo je hladno in komaj da ga je sploh opazila. Lepoto lahko občudujejo ljudje, ki niso med parajočimi krči izbruhali pred tremi dnevi napol gnilo repo in od takrat do danes pojedli samo kos sivega, vojaškega kruha. Takšnim ljudem sončni vzhod ali zahod in recimo — galerija slik in kipov ne pomenita ničesar. Kar se ne da pojesti, nima cene, je brezpomembno, in vrednost dobi šele, če lahko za to dobiš kaj za med čeljusti, ki bi mlele, mlele, mlele in venomer mlele — mlele, do onemoglosti. In redki so ljudje, ki se lahko nad lepoto navdušujejo, če so jedli enkrat na dan in še takrat ne do sitega. Pravzaprav jih ni, če traja to iz dneva v dan in venomer — v nedogled. Zato je bila do sončnega zahoda brezbrižna Silva in je bil brezbrižen učitelj Miodrag in je bil brezbrižen Stevo, ki mu še kletvice hi zvabil na ustnice, in je bila brezbrižna ženska vrh cul in zavojev na vozu pred njimi, in so bili brezbrižni štirje možje, ki so ga vlekli vedno težje in vedno počasneje, toda venomer z enakomernimi, ritmičnimi koraki ljudi, ki so že prehodili velike razdalje in ne vedo točno, koliko bodo morali še prehoditi — na vsak način pa gotovo toliko, kot so že prehodili, in so bili brezbrižni vsi pred njo in vsi za njo. Tako je žareča polkrogla zašla, ne da bi se kdo zmenil zanjo in ravnina se je začela zagrinjati z vedno bolj sivimi tenčicaui. Padale so druga za drugo, neslišno in neprestano in vsaka je bila temnejša od tiste pred njo; enakomerno in neopazno, toda vedno gostejše in vedno tenu nejše. In potem je bila noč. Keshšne so ssaleg«® šei@s>s$ds$ilk dvssšiev v novem finančnem sistemu Najboljši košarkarji so se preseli1 i v telovadnice Ob spremembah, ki nastajajo v naši gospodarski in finančni politiki, botrj primorane tudi naše telesno vzgojne organizacije vskladiti svoje delo tako, da bodo izdatki čim manjši, da pa se bo telesna vzgoja razvijala brez zastoja, Prav gotovo ima telovadna organizacija v tem pogledu svojstveno problematiko, saj zavoljo svojega splošno vzgojnega značaja ne more računati, da bi se mogla vzdrževati sama, kakor se na primer lahko vzdržujejo mnogi nogometni klubi, j številne gledalce. Telovadna društva tega s svojimi vadbenimi oddelki ne zmorejo, vsaj ne v toliki meri, da bi bila že zajamčena sredstva, ki so potrebna za vzdrževanje vadbenih prostorov in orodja. To je docela jasno in tudi razumljivo, saj je bilo na merodajnih mestih že večkrat poudarjeno, da bo telovadni organizaciji treba že pomagati. Iz tega sledi, da bodo še zagotovljena sredstva, ki so potrebna za vzgojo kadrov in za najnujnejše investicije. Toda ta pomoč ne bo razdeljena kar povprek, kar je bilo včasih često slučaj, marveč jo bodo deležni tamkaj, kjer je upati, da bo pomoč res najbolje uporab ljena. Na splošno pa seveda v skladu z vseobčim varčevanjem tudi teh sredstev ne bo na pretek in bodo morala posamezna društva še in še iskati virov za svoje lastne dohodke. V vsem zadnjem času, odkar se je začela poudarjati potreba po varčevanju, so že mnoga društva uspešno našla načine in možnosti za pridobivanje lastnih dohodkov. Pri tem so bila nekatera prav razveseljivo iznajdljiva, medtem ko drugod niso pobrali niti članarine, kar je osnovni dohodek vsakega društva. Dosedanja praksa kaže, da so članarino v redu pobrali prav tam, kjer 10 si že itak pomagali z vsemi razpoložljivimi vini, kar naj bi bilo v pouk vsem tistim društvom, kjer največ govore o pomanjkanju denarja, lastne članarine pa že leto ali več niso pobrali. Torej — prvi vir je članarina, poleg te pa se da še vedno najti kaj. kar pa je seveda odvisno od delavnosti in podjetnosti posameznih društvenih uprav. Zastran tega bi kazalo izmenjati izkustva, saj bi nam nekatera društva lahko dala v tem pogledu prav koristne nasvete. Toliko v kratkem o lastnih virih dohodkov, ki morajo pomeniti v društvenem proračunu najvažnejšo postavko. Vzporedno s tem pa je treba govoriti tudi o varčevanju. Brez dvoma bo zmanjšanje zveznega tekmovalnega programa velik doprinos k štednji. Razumljivo, da mladina mora tekmovati, toda nikakor ne more biti zdravo, da mladinci ali mladinke, ki niti v tretjem razredu niso dosegli zadovoljive izurjenosti, vsako leto potujejo v kako večje mesto širom države in to na društvene stroške. Takšnih tekmovanj je bilo zlasti v telovadni organizaciji mnogo preveč in ni čuda, da so nekatera boljša društva komaj zmagovala breme neprestanih tekmovanj. Kar pa je pri tem najhuje: sredstva, ki bi morala biti uporabljena za izboljšanje vadbe, so bila izgubljena. Namesto stalnih potovanj na republiška in zvezna prvenstva, ki so, kakor rečeno, od časa do časa izpraznila društvene blagajne, bo pač treba uvesti več društvenih in meddruštvenih tekmovanj, za katere ne bo treba trošiti denarja. Predlog o zmanjšanju tekmovalnega programa bo stavljen na bližnji skupščini GSJ m bo gotovo sprejet, saj bo že zavoljo podražitve voznin nujno omejiti potovanja. V zvezi s potovanji na tekme pa bi bilo vredno razpravljati še o enem vprašanju: ali morajo potne stroške tekmovalcem vedno plačevati društva? Če bodo tekmovanja omejena, tedaj se bo vsak tekmovalec lahko že zgodaj odločil, kje bo sodeloval in mu ne bo težko vnaprej prištediti potrebnega denarja. Tako bo društvena blagajna raz.bremenje- NaveeBšla deSepafom za skaspščims TcSovarfne zvesss Jugoslavije Vsako telovadno društvo Ima na skupščini pravico do enega delegata. V primeru, da Ima društvo nad 5011 vadečega Članstva, se število delegatov poveča na dva. Vsi delegati moralo obvezno prinest! s seboj pismeno pooblastilo svojega društva. zastopniki društev ali okrožij, ki ne bodo imeli pooblastila, bodo sicer lahko prisostvovali skupščini, toda brez Pravice glasovanja. Skupščina bo zasedala dne to. in 11. no- ^mbra v dvorani Doma sindikatov, Ljubljana, Miklošičeva cesta Z2. Začetek skupščine bo v soboto dne 10. novembra ob S. url. Prijavna pisarna bo v avli dvorane, a.ler bo skupščina. Društva, ki še niso poimensko prijavila svojih delegatov na TZS, naj to taka) store s posebno navedbo, če žele, Ca se jim rezervira prenočišče. IO TZS ki lahko s svojim nastopom privabijo na, udeležba za posameznika pa bo gotovo še večje moralne vrednosti. V tem pogledu bi bilo morda prav narediti izjemo edinole za tekmovalce zveznega razreda. S tem bi bil dan primeren poudarek kakovosti, česar smo doslej občutno pogrešali. Prihodnje leto bo po vsej verjetnosti v Mariboru republiško prvenstvo v vajah na orodju za vse razrede in oddelke. Pravilno bi bilo, da društva že sedaj organizirajo štednjo denarja, ki naj bi se vlagal v poseben sklad, po vzorcu nekdanjih zletnih skladov. Tako bo prihodnje leto vsak tekmovalec brez posebnih težav potoval v Maribor. Podobno bi kazalo napraviti tudi za vsa druga tekmovanja. Če tedaj upoštevamo vsa sredstva, ki jih bo marljivo društvo lahko pridobilo, in če dodamo vse stroške za tekmovalce, ki morajo zdaj odpasti, bodo društvene blagajne bolj poredko »suhe«. Veliko večja sredstva bodo zavoljo tega na razpolago za vse, kar sodi k izboljšanju vadbe, hkrati, pa tudi »po novem« ne bo težko plačati razsvetljave, čiščenja, kurjave in še kaj. 1 —nik Sicer jasno $ia j uspešnejši strelec *wesne Bige Po končanem prvenstvu objavljamo lestvico deset najboljših strelcev zvezne lige, v katero sta se plasirala tudi dva slovenska tekmovalca Skrjanc in Vozelj. Posebno lep uspeh je dosegel Janez Škr-ianc, id si je v ostri konkurenci priboril prvo mesto, zanimivo je, da sta med najboljšimi strelci samo po en igralec Crvene zvezde in Partizana. — Lestvica je tale: Skrjanc (ASK) 315 košev, Pasarič (Je-dinstvo) 395. Kalember (Crv. zvezda) 262, Blaškovlč (Mladost) 245, Mišič (Železničar. Bgfl) 237, Marjanovič (Partizan) 223, Vozelj (Železničar, Ljub.) 222, Radojčič (Proleter) 221, Krautzer (Jedlnstvo) 220. Cabakovič (Lokomotiva) 20S itd. a telie lini lisi 66 Z zadnjo tekmo med beograjskim Železničarjem in zagrebško Lokomotivo se Je končalo letošnje ligaško tekmovanje najboljših košarkar, skih moštev Jugoslavije. Vsa moštva so s svojo igro pokazala, da se je košarka pri nas kvalitetno dvignila. To so dokazale tudi posamezne borbe saj se ni vedelo, kdo bo izpadel iz lige vse do zadnjih srečanj, ki so razčistila noiožaj na »repu« prvenstvene lestvice Crvei.a zvezda iz Beograda je ze šestič zmagala, oba slovenska predstavnika pa sta zasedla častno peto in šesto mesto To je eden največjih uspehov slovenske košarke, poleg lanskega seveda, ko je Železničar zasedel tretje mesto. mi—m m i iiiim i uiii ii eataatEssainarasaiasasišcs^ctsai zagotovili obstanek v ligi Proleterju pa še celo visok plasma (7, mesto). BSE. je dobro začel vendar je v drugem delu zelo popustil in bi kmalu izpadel iz lige. S Iti točkami je segaj na 10 mestu kar je za ekipo »plaviti« iz Beograda veiik neuspeli. Lep uspeh pa predstavlja visok plasma Proieter.ia ki je lani skupno z Enotnostjo izpadel Lanskoletna zmagovalca kvalifikacijskih tekmovanj Egysek iz Novega Sada in Lokomotiva iz Zagreba, se v. tekmovanju rutiniranih ekip nista mogla uveljaviti Izpadli sta dve ekipi ki sta sicer tehnično zreli vendar še premalo izkušeni za take naporne in včasih tudi živčne tekme. Poglejmo si samo za primer ekipo Jedinstva iz Zagreba, ki zmaguje v nekaterih srečanjih samo zaradi rutine in to v zadnjih minutah igre Toda podoba je, .da bosta ekipi Eeyseka in Lokomotive, cez leto dni zopet »abonirani« v najvisjem tekmovanju najboljših jugoslovanskih košarkarskih ekip Mariborčani ne smejo izgubiti upanja Ko že govorimo o izpadlih zvezne lige je prav. da članih spregovorimo še o ekipi mariborskem ki je že tretjič izpadla nove člane zvezne lige. Čeprav je a Železničarja a v borbah za bilo Podmilščak Prsis — vzorni športnik, dehvee m vzgojitelj mladine Najpopularnejša kolesarja Maribora sta Znana. tekmovalca Podmilščak in Rozman, oba Hana KK Branik. Težko nam je bilo dobiti Podmilščaka, ki je na svojem službenem mestu v mestni klavnici močno zaposlen. Tudi o svojih uspehih ne govori rad — po lastni izjavi raje vozi kolo. Pa se je le dal omehčati in zaupal nam je nekaj zanimivosti iz svojega^ športnega udejstvovanja. S kolesarjenjem se peča že 13 let. Pričel je voziti v Ljubljani, kjer je pri Jedmstvu tekmoval do preselitve v Maribor v letu 1941. Prvič je tekmoval na gorskem prvenstvu Slovenije v letu 1937, kjer je med juniorji zasedel 2. mesto in s tem dobil tudi veliko veselje do tekmovanja. Nato so se vrstile tekma za tekmo, uspeh za uspehom. Med svoje največje uspehe šteje: 2. mesto na državnem prvenstvu za juniorje 1937 na progi Celje—Maribor; v letu 1938 1. mesto na cestnem prvenstvu Slovenije, dober plasma na tekmi 9 dfii okrog Srbije 1939; osvojitev prvega mesta na gorskem prvenstvu Slovenije 1950 in 1951; 2. mesto v ekipnem prvenstvu države 1950; Častno 8 mesto na prvomajski mednarodni dirki 1950. Poleg tega pa je na dosedanjih 270 tekmah, na katerih je sodeloval, dosegel vrsto prvih in drugih mest med najhujšo konkurenco. Podmilščak, ki je v svoji stroki zelo vesten in dober delavec, je enako priljubljen med sodelavci v klavnici, kot pri športnikih in športnem občinstvu. Po naravi je zelo skromen, miren in tih, toda na tekmah požrtvovalen in borben. Zelo ga boli, da na dirkah okrog Slovenije in Hrvatske v letih 1950 in 1951 ni mogel sodelovati do kraja, ker je obakrat imel veliko smolo. Leta 1950 se je pri zlomu vilic tako poškodoval, da mu je zdravnik prepovedal nadaljevanje vožnje, letos pa je zaradi številnih defektov moral odstopiti že v prvih etapah. Na nastopih v inozemstvu je 1950. leta dvakrat vozil v Trstu in zasedel častno 4. oziroma 6. mesto, na tekmi Dunaj—Zagreb pa ga je spremljala smola in je zaradi težkega padca moral prekiniti nadaljnjo vožnjo. Največji konkurent, obenem pa najboljši tovariš, mu je Rozman Oskar. Ce bi imela še enega približno enakovrednega sotekmovalca, bi lahko bil Branik v ekipnih tekmovanjih ved- f ' 1 Rozman (na levi) in Podmilščak, oba člana KK Branik, sta najboljša mariborska kolesarja in še vedno med najboljšimi kolesarji v Sloveniji in Jugoslaviji no na prvih mestih. Toda mladi so še neizkušeni in tudi prave borbenosti jim še manjka. Talentov pa ima KK Branik več — Kostanjevec, Slanič, Zupanič i.n drugi se bodo z marljivim delom še lepo razvili. Podmilščak je zelo zadovoljen z delom KK Branik, kjer se posebno neumorna predsednik Unger in tajnik Ploj požrtvovalno borita z vsemi težavami. Uspelo jima je nabaviti precej opreme, glavni reprezentanti kluba pa so dobili celo specialna dirkalna kolesa.,^ s čemer jim je omogočeno sodelovanje na najvažnejših dirkah tako, da uživajo tekmovalci Branika v celi državi zelo dober sloves. Sigurno bo simpatični Podmilščak s svojim klubskim tovarišem Rozmanom še mnogo pripomogel k razširitvi kolesarskega športa, v Mariboru in dosegel še veliko uspehov na svojem »železnem konju«. Sicer kot 33 letnik ni med^ najmlajšimi toda vedno je lahko vzor vsem športnikom kot discipliniran, resen, požrtvovalen in vedno tovariški dirkač, ki je s svojimi številnimi izkušnjami tudi vselej na razpolago mladim tekmovalcem. E. B. moštvo močno okrjeno (brez »stebrov« Vračka in Mraza) se je le uspešno borilo v kvalifikacijskih tekmah za 11 in 12 člana zvezne lige, Daši je Železničar zbral enako število točk kakor prvi, je izpadel zaradi slabše razlike v koših Toda to mariborskim košarkarjem ne sme vzeti volje, ki se bodo po mojem mnenju že drugo leto uveljavili v zvezno ligo. Seveda je to odvisno od igralcev in njihovega vodstva, ki bi moralo preskrbeti za obe ekipi trenerje. Kdo so novi člani? Po končanih republiških tekmovanjih sta bili v Tuzli in Cačku razpisani kvalifikacijski tekmovanji za nova člana lige. V Tuzli se je kvalificiral za zmagovalca Železničar iz Karlovca v CačKu pa domači Borac brez borbe . ker Ra-botnički iz Skoplja ni nastopil. Tisoč košev ... Dve ekipi sta na prvenstveni lestvici, katerih napadalci so dosegli po 1000 košev. To sta Partizan in Crvena zvezda Prav tako pa imamo na tabeli tudi tri" ekipe, ki so prejele po tisoč košev in sicer Železničar (B), Jedinstvo m Egysek Veliko košev so dosegli tudi napadalci ASK, vendar so jih tudi preveč prejeli. Videz je. da se je učinkovitost nekaterih naših najboljših eiap izboljšala. Šestkrat najboljši Se nikoli ni Crvena zvezda tako »tenko piskala« kakor letos. Ker je nastopala brez državnih reprezentantov Popoviča in Roklicerja in včasih tudi brez Demšarja ji letos nihče ni pn: pl so val prvega mesta. Toda neodločeni igri s svojim »večnim rivalom« Partizanom sta ekipi beograjskih študentov prinesli prvo mesto. Z enakim številom točk, kakor drugi, toda z boljšo razliko v koših, si je Crvena zvezda že sestie zaporedoma priborila naslov najboljše jugoslovanske ekipe. Večno drugi Tako imenujejo košarkarje Partizana ki so večno na drugem mestu — Kljub temu da so letos imeli več priložnosti za naslov prvaka, jih niso znali izkoristiti. Tako so tudi letos obtičali za Crveno zvezdo. Deset točk za prvimi To velja za košarkarje Mladosti. Kakor lani. tako tudi letos zagrebški študenti nišo vzdržali napora v jesenskem delu prvenstva. S prvega mesta, ki so ga imeli pred pričetkom jesenskega dela, so v končnem plasmaju zasedli tretje mesto z 10 točkami razlike za Crveno zvezdo in Partizanom. Edini poraz v spomladanskem delu so jim zadali igralci ASK, v drugem delu pa so jih premagali skoraj vsi. Omembe vrecrni pa so njihovi porazi v igrah z ljubljanskim in beograjskim Železničarjem. Proleterjem in zagrebško Lokomotivo. Dieo in njegova četa Digo kličejo Arajpoviča ki igra za Jedinstvo To je ekipa, ki razen bor-1----*' -- —idstavlja ničesar. benosti ne pred .. Pa vendar je Jedinstvo premagalo že marsikaterega favorita, Arapovič in Kraut- ipovic zer sta s pomočjo mladih — Pasariča. Strma in drugih — pokazala, da bo njihovo moštvo še nekaj časa nevarno za vse ekipe. Čeprav je imeiO Jeain-stvo po zaključku pomladanskega dela tekmovanja le 6 točk, jo vidimo sedaj na 9. mestu prvenstvene lestvice s 1( točkami. Obdržali so sc Proleter. Železničar (B) in BSK so bili tudi kandidati za prestop v republiške lige Toda zadnji uspehi (BSK je izvzet) so Proleterju m Železničarju Ali poznate amenški šport številka 1? Kot v Južni Ameriki nogomet, tako Je v Severni Ameriki pravi ljudski šport številka 1 — baseball. Pri nas ta igra še nima svojega Imena, ker je takorekoč še nepoznana. Igra se s palico in žogo. Sele po nepričakovani zmagi nogometne reprezentance ZDA nad »zibelko nogometa« -- Anglijo, si je nogomet nekoliko hitreje pridobil »držav-1 Janške pravice« in privržence tudi v Ameriki, toda težko je verjetno, da bo kmalu — če bo sploh kdaj — dosegel takšno priljubljenost kakor jo uživa baseball. To igro igrajo v Ameriki dečki že s petimi ati še. stiini leti in Jo goje, dokler ne postanejo možje, njihovo zanimanje za baseball pa traja tudi do pozne starosti. V ZDA Imajo vse šole, osnovne ln srednje, posebno pa vse univerze, svoja baseball moštva. Običajno imajo najboljša moštva največje in najslavnejše ameriške univerze. Ne rečemo, da so te univerze slavne prav zaradi svojih odličnih baseball moštev, čeprav slednja njihovo slavo v ZDA nedvomno močno dvigajo. Moštva, ki reprezenttrajo vsa važnejša mesta, imajo pogosto medsebojna srečanja. Skoraj vsak Američan sprem. lil ii Sil ii ilii Tri leta je od tega, odkar so se srečali v Ljubljani mladinci in mladinke Vojvodine in Slovenije. Prav čedno tekmovanje je bilo tedaj. Od takrat^se naši in srbski telovadci niso več srečali, tri leta vztrajnega urjenja pa tudi pri telovadbi na orodju precej pomenijo. Gotovo obojni dosegli čeden napredek. Za fiaiie •bladince vemo, da so prav lepo napredovali, in da se je povečalo tudi število Ds tih, ki utegnejo računati na vstop v rcpubliško vrsto. To je pokazalo zlasti tekmovanje z Italijani in tudi vsa izbir-tekmovanja. Kljub temu, da naši z Italijani niso zmagali, jim je srečanje Prineslo dragocene izkušnje in tekmovalno rutino. Takšne preizkušnje tekmovale; 'z Srbije niso imeli in utegne^ imeti naši že zavoljo tega prednost. , Dvoboj mladih tekmovalcev bo v so-Doto, dne 10. t. m. na Taboru ob priliki tedanja skupščine Telovadne zveze Ju-8oslaviie. Naša reprezentanca za sedaj še ni, določena, pač pa pridejo v poštev vsi Nadine! in mlajši člani, ki le nwo tek-m°va!i v zveznem razredu. Kdo bo tedaj štopal barve naše republike? Predvsem 'majo prednost tisti, ki so se ze izkazali 5? tekmah z Italijani. To so pri mla-SiPeh Copf, Tomažič, Sošter, Tomšič, Skbar, Mesarič, Herman in Pešl, v poštev Pa seveda lahko pridejo tudi Zupanc Modic i.n Hus. Vsi navedeni imajo za seboj že malo »tekmovalno zgodovino« to razen dveh ali treh za nameček tudi kakovostne telovadne prireditve. mednarodno srečanje z italijanskimi mladinci. Tudi pri mladinkah je podobno in bo vrsta sestavljena iz samih znanih tekmovalk. V poštev pridejo Rozmanova, Cerarjeva, Kuljiševa, Smolnikarjeva, Omejčeva, Lapajnetova, Galetova, Vin-tarjeva, Novakova in Galjotova. Kakor pri mladincih, tako tudi pri mladinkah ne bodo mogli v vrsto vsi, ki imajo za to sposobnosti. Vsaka vrsta bo štela »samo« osem tekmovalcev in teh osem mora biti pač najboljših. No, vodstvo pri Telovadni zvezi bo gotovo izbralo le najsposobnejše. Tekmovanje samo bo nedvomno zanimivo, ker je znano, da ima zlasti Vojvodina močno razvito orodno telovadbo. Pa tudi sicer bo tekmovanje privlačno, saj bodo mladi telovadci nastopali v poljubnih sestavah Ln pri tem seveda pokazali vse tisto, kar posameznik najbolje obvlada. Mladinci bodo tekmovali na vseh štirih glavnih orodjih, v preskoku čez konja vzdolž in v prosti vaji, mladinke pa na dvovišinski bradlji, na gredi, v preskoku čez konja na šir in v prosti vaji. Tekmovanje bo pripravljeno tako, da bo prvi del minil že v soboto popoldne, drugi — zanimivejši del — pa bo prirejen v obliki akademije zvečer. Ljubitelji telovadbe bodo gotovo izrabili to riložnost, saj od gostovanja Italijanov Holandk v Ljubljani še nismo imel: lja dnevno rezultate teh tekem v časopisih. ki o tem obširno poročajo. Pristaše baseballa pa razdvaja klu-baštvo, ki je prav fanatično razvito. Vsak obožuje svoje izbrano moštvo, za katero meni. da je najboljše na svetu. Tak vnet pristaš ne zamudi nobene tekme »svojih fantov«. Gledat jih gre na sam stadion ali pa posluša tekmo po radiu oziroma jo spremlja po televiziji. Televizija namreč v svojem sedanjem velikanskem razmahu redno prenaša baseball tekme dvakrat tedensko Običajno pa skuša tak klubaš To je vratar nekega »seniorskega« baseball moštva najti čas, da gre na samo tekmo, kjer lahko vidi vse svoje ljubljence »žive«. Seveda ve tak pristaš vse o vsakem igralcu posebej — t.udi vse podrobnosti iz privatnega življenja— in se v svojem klubu (vsak poročeni Američan je namreč član kakšnega kluba) najraje pogovarja o tem. Posebno zagrizenega navijača baseballa nazivajo v Ameriki kratko »fan«, kar je okrajšava za »fanatic«. New York, Chicago, Boston, Philadelphia — to so največja ameriška mesta, ki imajo najboljše klube v deželi. Slednji tvorijo dve grupi ali ligi. in sicer ameriško in nacionalno ligo. Prvenstvo poteka tako kot v naših dveh nogometnih ligah, samo s to razliko, da so tam klubi obeh lig enakovredni. Na koncu sezone se srečata zmagovalca — prvaka obeh lig — za naslov prvaka ZDA. Temu pravijo »World Series« — svetovni niz, kar bi pa lahko nazvali pokalno tekmovanje ZDA. Zanimanje za to tekmovanje je nepopisno. Vsakogar zanima, kdo bo zma. govalec tega »World Series«. »Dodge-rovi«, »Yankeeji« ali »Rdeči«? To so namreč imena najboljših moštev. »Dod-gers« je kratko popularno ime za pred-Slavnika Brooklyna, »Yankees« za predstavnika New Torka, ki igra v ameriški ligi, »Rdeči« (Reds) pa je sinonim za moštvo iz Cincinnatija. Vsak baseball klub im.a svoje kratko ime, pod katerim je znan v vseh državah Severne Amerike. ZGODBA O LOUJU GEHRIGU Igralci vseh teh velikih moštev igrajo seveda odlično. Mirno lahko trdimo, da so to najboljši igralci Amerike in tudi najboljši na svetu sploh — saj končno nikjer drugod ni baseball tako razvit kot v Ameriki. Razumljivo je, da so vsi ti možje zelo slavni, pa tudi precej premožni ter imajo precejšnje vsote spravljene v kakšni banki za dneve, ko ne bodo več nastopali, Ti igralci so živi »narodni heroji« Arne. rike, kar poudarja vsak ameriški časnik. Vendar vse to le še ni šlo tako daleč, kot na primer v Urugvaju, kjer so najboljšega igralca nogometne reprezentance hoteli izvoliti za predsednika republike. Je pa le prišlo do tega da je nek novinar odločno izjavil, da ne verjame, da se v celi Ameriki najde človek, ki ne bi ničesar slišal o največjih »zvezdah« baseballa, kot so Babe Ruth Lou Gehrig, Joe Di Mag. gio, Ty Cobb in še nekaj drugih. Zelo zanimiva, a tudi tragična je zgodba o Lou ju Gehrigu, enem naj. boljših baseball igralcev vseh časov. Igral je v moštvu newyorških »Yan-keejev« in je bil nekaj let njihov ka. petan. V tem času so »Yankeeji« trikrat zmagali v »World Series«. Lou Gehris je bil najbolj poularen igralec Amerike, ki ga je nadvse ljubila in spoštovala, »fans«, fanatiki — navijači, pa so ga naravnost oboževali. Gehrig je bil zares odličen igralec. Leto za letom so ga na koncu baseball sezone športni novinarji Izbirali za »najboljšega Igralca minulega leta«, kar je v Ameriki posebna športna čast. Lonla so opisoval! kot enostavnega, v vsakem pogledu spoštovanja vredne. ga moža, ki je zares ljubil baseball in se je prav zaradi tega vedno trudil, da bi dobro igral. Igral je tudi bolan — tedaj, ko je imel poškodovane pr-ste — neprenehoma, tako, da so »Yan. keeji« v njegovem času odigrali 2130 tekem in Lou je nastopil v vseh. Tudi to je rekord vseh časov! Imenovali so ga po pravici »železni mož«. Tedaj pa se je nenadoma zgodilo nekaj čudnega, skoraj neverjetnega. Na neki tekmi je Lou igral slabo. S palico ni dobro udarjal žoge, ki mu je večkrat izpadla iz rok. Nihče ni mogel razumeti tega, tudi sam Lou ne. Napotil se je k zdravniku, ki prav tako ni mogel odkriti vzroka. Dejal mu je, da je zdrav kot vedno — in Lou je zopet nastopil, takoj na prihodnji tekmi. Trudil se je do skrajnosti, občinstvo ga je bodrilo kot še nikoli — toda vse zaman. Med igro je nekajkrat padel, slednjič ni mogel niti vstati brez pomoči tovarišev, Prišlo je do pogovora med njim in menagerjem moštva Mc Carthyjem, katerega so vsi ameriški časopisi prinesli na prvi strani, Lou je rekel: »Iz-gleda, da ne bom mogel več igrati. Vem. da sem zelo ranil moštvo — toda dovoli, da izstopim...« ... IN NJEGOV KONEC Naslednjega dne Lou Gehrig ni nastopil, Prvič po 2130 igrah! Zopet so časopisi poročali o tem kot o največjem In najsenzacionainejšem dogodku, Lou Gehrig je zapustil New York in odšel na slavno kliniko »Mayo clinic«. Tu so ga svetovnoznanl specialisti zelo skrbno preiskali in končno odkrili njegovo čudno bolezen, podobno neki otroški paralizi, za katero pa še danes ni zdravila Gehrig je moral končno opustiti vsak up, da bi zopet igral. Ko se je vrnil v New York, so mu priredili poslovilno tekmo, v kateri je zadnjikrat nastopil. Ta, dan so krstili za »Loujev poslovilni dan«. 61.800 gledalcev se je zbralo na »Yankeejevskem« stadionu, da bi zadnjič pozdravilo svojega ljubljenca, za katerim je žaloval ves New York in vse Zedinjene ameriške države Predsednik newyorške občine je imel dolg govor, v katerem je slav!! Louja. Kljub vsej tej časti pa je bi! to najžalostnejši dan za Louja Gehriga In konec? Lou je dobil lažje delo v neki vladni pisarni, toda bolezen je hitro napredovala in kmalu Lou ni mogel opravljati nobenega dela več. Ohromela mu je noga, potem še roki in čez dve leti je umri In vse to zaradi prevelikega napora v onih 2130 tekmah, zaradi rekorda in »večne slave«. D. Domajnko je lani skupno z ---------.. , iz lige in se je šele po kvalifikacijah plasiral zopet v zvezno tekmovanje. Tori., vm =o rtu je Proleter zelo ne- da zdi se nam, da -- -------- ustaljena ekipa Tako smo videli v Ljubiiani njihovo skoraj začetniško igro, na domačem igrišču pa so v zadnji prvenstveni tekmi premagali Mladost Zaradi tega se nam zdi. aa 7.,me. sto ni dokaz njihove resnične moči m da je plasma ekip od 7. mesta navzdol nerealen. Železničar (Lj) vedno boljši Ze tretje leto poteka odkar tekmujemo po ligaškem sistemu pa še vedno so bili Železničarji najboljše plasirana slovenska ekipa na prvenstveni lestvici, Leta 184» je bil Železničar šesti. Enotnost pa sedma Leta Ido v Železničar tretji. Enotnost deseta,(zadnja!) in letos Železničar peti, ASK pa šesti, vozi jeva četa, ki bo te Oni praznovala obletnico uspešne turneje po Palestini, je bila letos prikrajšana za 4. mesto, predvsem po krivdi R.SJ, O tem govorimo na drugem mestu. Se dolgo nam bodo ostale v spominu odlične igre Železničarja proti Zadru v Zadru m Cr-vemi zvezdi v Ljubljani Čeprav brez Amona ki je začel igrati proti koncu tekmovanja so Železničarji skupno z ASK dokazali ostalim ekipam, da je košarka v Sloveniji na kvalitetno visoki stopnji. Pod tehničnim vodstvom Petra Breznika so v tej sezoni igrali za barve Železničarja: Vozelj, Supančic, Feguš. Dvoršak Tosič Brdnik Brumen. Vračko, Miler. Remic. Radmeuč m Bezek. ASK : železničar 3:1 To je bilanca letošnjih ligaških srečanj obeh ljubljanskih rivalov v točkah V prvi tekmi sta si ekipi razdelili točki, v 2, pa je zmagaj ASK Čeprav so imeli igralci ASK v posamezni!! tekmah precej smole so si priborili iep plasma Lani so izpadi iz lige. letos pa so šesti. Z vestnim in načrtnim treningom je ekipa ASK dokazala da spada med najboljše v Jugoslaviji. Oo tej priložnosti lahko povem mnenje državnega reprezentanta in trenerja Crvene zvezde, Nebojše Popoviča, ki pravi: »Rivaliteta je dala v Ljubljani dva odlična borca v ligi. ASK in Železničar ki oba razpolagata z mladimi igralci, spadata poleg Partizana _ Mladosti in moje ekipe med najmočnejša moštva v Jugoslaviji.« Zares laskavo -priznanje slovenski košarki. Za AoK so pod vodstvom Pavla Ciglarja_ nasto-oali: Fugina Kristančič, Šerbec i., £kt-janc Šerbec II. Ogrin, Mravlje, Pavlovič Lampič. Steiner, Filipan in Jezov-šek. Uspehi brez sredstev Da sta se Železničar (Lj) in ASK tako visoko plasirala in povzdignila slovensko košarko se imamo predvsem zahvaliti veliki požrtvovalnosti in iju-uezni do kluoa. ki jo kažejo vsi igralci. Brez copat in tudi brez žog so nas košarkarji obeh ljubljanskih kruhov uspesno zastopali, ikosairkarska zveza Slovenije je sedaj glede žog rešila ooa Ugaša iz zagate. Vprašanje pa so se vedno copati. Kje ootio dobili igralci denar za copate, ki so po 1200 ain? Kljub temu pa je Železničarju lažje, ker nima izdatkov za vlak decim mora ASK skrbeti še za denar za vožnjo. Smatram, da bi bilo že čas. aa bi se za košarkarje ASK nekdo zavzel. S strani univerze nihče ne priskoči na pomoč. Da so dosegli takšno kvaliteto, se imajo zahvaliti samo peščici požrtvovalnih špoTtnkov ki se Ze sedaj pripravljajo v telovadnicah za tekme v prihodnjem letu. Crvena zvezda Partizan Mladost Zadar Železničar Li ASK Proleter železničar B. Jedinstvo BSK Lokomotiva Egysek Lestvica: 22 18 2 22 18 2 22 14 0 22 12 1 22 9 4 22 10 1 22 22 22 22 22 22 2 2 8 9 9 11 5 0 13 9 ti 13 3 1 13 7 2 13 6 0 15 5 1 16 1149:716 1113:323 833:501 703:8113 118(1:867 971:982 748:871 821:1082 18 9o3:1053 17 778:827 16 769:902 12 859:1033 11 38 38 28 25 21 21 18 Kako bodo prebili zimo najboljši Vse ekipe so se več ali manj že preselile v telovadnice, partizan je uspešno nastopal v Nemčiji. Crvena zvezda se pripravlja na turnejo po Švici, ljubljanski Železničar in zagrebška Mladost pa po Franciji. Nekatere ekipe še počivajo druge pa že vadijo med njimi tudi ASK Upajmo, da se bosta prihodnje leto obe slovenski ekipi plasirali še na višje mesto v lestvici. To bo še večji korak k popularizaciji košarke med slovensko mladino. Videz pa je da je košarka že sedaj, takoj za smučanjem, če ne po množičnosti, pa po kvaliteti, zares slovenski šport številka 2. KEojčnlk je najboljši slovenski sodnik Kljub temu da imamo dobre ekipe, je število dobrih sodnikov pri nas zelo majhno Med- najboljše sodnike prišle- Kiojčnik Adi, naš zvezni sodnik varno Stefanoviča, Miniča Boro Jovanoviča, Adija Klojčnika Kobalija Tomiča Radojkoviča in Čoloviča Ostali pa so slabši in nedorasli svojim nalogam kot n. pr. Tominič, Cindrič. Spasojevič. Petrovič itd. Slednji spadajo v vrstp tistih sodnikov, ki večkrat pozabljajo da so sodniki. Sodijo pristransko. pri čemer so naklonjeni domačim ekipam. Vprašanje sodnikov bo treba rešiti, tako da se slučaj ljubljanskega Železničarja v Zadru o katerem govorimo na drugem mestu ne bo več ponovil. Ob tej priložnosti lahko omenimo. da mnog0 obeta tudi mladi slovenski sodnik Počkar ki oa je sodil šele nekai tekem in ga zato še nemo. mo oceniti. Veje Šerbec. Triumfalna pot francoskega nogometa Francija : Avstrija 2:2 j V Parizu se je velika tekma, ki je minuli teden izzvala ogromno zanimanje nogometnega občinstva v vsej Evropi, končala z neodločenim rezultatom 2:2, ki je bil dosežen že v prvem polčasu’ 60.000 gledalcev je v Četrtek na stadionu »Coiombes« prisostvovalo zelo dobri igri irancoske reprezentance, posebno v prvem delu igre. Avstrijci, ki so imeli v Parizu vedno precej dela, so bili nekoliko boljši in v premoči v drugem polčasu. Vendar se jim ni posrečilo doseči zmage, deloma zaradi neodločnosti, deloma pa zaradi odlične igre francoske obrambe, posebno vratarja Vignaia. Tako sta bili obe moštvi zadovoljni z doseženim rezultatom. 2e v drugi minuti so Francozi dosegli vodilni gol po desnem krilcu Bonifaciju, ki je s strelom iz daljave presenetil kritega Zemana. Po 1U minutah igre je angleški sodnik Bili JLing (ki je že zaslovel kot nepopustljivi in »precizni« sodnik zaradi znanega primera v Dublinu, kjer je par sekund pred Izenačenjem Nemčije v tekmi z Irsko odžvižgal konec), določil indirektni strel s črte vratarjevega prostora zaradi napake Vignaia. Kazen je izvedel Ocvvirk, ki je podal žogo na levo stran Ko mer ju, ta pa je neubranljivo streljal v mrežo in izenačil na 1:1. V 13. minuti je Stojaspal s krasnim strelom dosegel vodstvo za Avstrijo, v zadnji minuti prvega polčasa pa jo Grumellon izenačil rezultat na 2:2. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Avstrija: Zeman, Ročki, Happel, Hanappl, O c.virk, Schleger, Melchior, Decker (Habitat), Gernhardt, Stojaspal, Korner II; Francija: Vignal, Grilion, Salva, Bonifacij Jonquet, Firoud, Alpsteg Baratte, Gromellon, Cisotvski (Stricannej, Flamion. igralec In trener dunajske Vienne, Decker (levo), ki je po daljšem Času ponovno nastopil v »VViznderteamu«, fotografiran z urednikom naše nogometne in mednarodne rubrike inž. D. Mirkovičem ob priliki proslave 40-letnice Hajduka v Splitu Francija B : Turčija 4 :1 V Bordeauxu je B-reprezen tanca Francije tudi v četrtek, na praznik, premagala reprezentanco Turčije 4:1. Pred nogometno tekmo Italija : Švedska V Firenc! sta imeli trening tekmi no- gometni reprezentanci Italije, ki bosta igra-li 11. t. m. v Firenci in Kairu z reprezentancama Švedske in Egipta. A-reprezen-tanca je premagala Vincenzo 6:0 (0:0), B-reprezentanca pa Modeno 5:0 (1:0). Po teh tekmah bo sestavljena A-reprezentanca iz naslednjih kandidatov: Viola, in Casari (vratarja), Giovannini, Bertuccelli in Cervato (branilci), Annovazzi, Tognon, Venturi in Piccinini (krilci), Muccineili, Boniperti, Amadei, Gimona in Cervellati (napadalci). B-rcprezentanco pa bodo sestavili iz naslednjih igralcev: Buffon, Bugatti in Dal Flor (vratarji), Grava, Giacomazzi in Giaroli (branilci), Mari, Ferrario, Pina rdi, Santa maria in Venturi .rilci), Lucentini, Broccini, Baoei, Pandolflni, Fontanesi, Galli in Ren o sto (napadalci). Švedska nogometna zveza je medtem že objavila sestavo svojega moštva, ki bo igralo tudi s Turčijo 14. t. m. v Carigradu, in sicer: K. Svensson, Malmstrdm (oba Hdlsingborg), E. Nils-son (Malmo), Ahlund (Degerfors), J. Gu-stavsson (Norr >ping), G. Llndh (Oerebro), E. Jonsson (Malmo), G. Lofgren (Motala), F. Holmberg (Djurgarden), E-Karlsson Ronnskaer (Norrkoping), S. Ja-cobsson (Gdteborg). Angleška liga : Škotska liga 2:1 V Sheffieldu je nogometna reprezentanca Angleške lige F A v sredo premagala reprezentanco Škotske lige 2:1. NAMIZNI TENIS DVugi zvezni tretjerazredni turnir v Kranju Kranj, 4. n»v. V okviru drugega zveznega turnirja za tretji razred so bile odigrane v Kranju naslednje tekme: Ekipno prvenstvo: polfinale: Železničar (Kranj) : Partizan 5:4, Trgova-čki : Rabotnički 5:1, finale: Železničar (K) : Trgovački 5:0. Posamezniki: polfinale: Vujič (P) : Djordjevič (Tr.) 3:0, Petrovič (P) : Uverič (Trg.) 3:0; finale: Petrovič (P) : Vujič (P) 3:2. Tekme parov — finale: Petrovič -Vujič : Obrenovič (P) . Mihajlovič (Rabotnički) 3:0. V skupnem plasmanu imajo Partizan 43.5 točke, Železničar (Kranj) 39 točk, Trgovački 30 točk itd. Stanje skupnega plasmana po tem turnirju Spartak 349.5, Partizan 322. Železničar (Kranj) 204 točke. Železničar (Bgd) 136.5 točke itd. Ekipno prvenstvo mladink Kranj, 4. nov. V ekipnem prvenstvu mladink v namiznem tenisu je .danes Železničar (Kranj) premagal mladinke ljubljanskega Železničarja z rezultatom 3:0. Posamezni rezultati so naslednji: Anzel : Sivec 2:0, Ažman : Preša 2:0, Ažman-Anzelc : Preša-Sivec 2:0. Propagandni turnir mladink — polfinale: Anzelc : Sivec 2:0, Preša : Ažman 2:1; finale: Anzelc : Preša 2:0. Ilirija osvojila slovensko kolesarsko vojno-pairoino prvenstvo Kolesarski klubi Slovenije so zaključili večmesečno tekmovanje za 10. obletnico JA v vojno patroini vožnji s prvenstvom Slovenije, ki je bilo danes dopoldne v Ljubljani. V vojno patrolnih dirkah morejo nastopati kolesarji vseh kategom >d mladincev, turistov do zveznih dirkačev. V nastopih, ki so jih po iebno zadnje tedne prirejali klubi so poleg starih izurjenih vozače' nastopali tudi novinci. Ker je bili današnje prvenstvo odprto za po jubno število ekip posameznih klubov in sekcij, je slaba udeležbe vse prisotne neprijetno presenetila ■lakaj ljubljanski klubi Krim, Triglav in Rog, ki imajo skupno regi -triranih blizu 200 kolesarjev, niso >ostavili na start niti ene ekipe:1 Od zunanjih klubov sta se prijavila le dva. Ker simpatičnih Prekmurcev iz Beltincev vkljub prijav ni bilo, so zastopali zunanje tekmo vaice le vozači Šlandra iz Maribo ra. Zunanji klubi v letošnjem proračunu niso predvideli visokih prevoznih stroškov in to jih deloma opravičuje. Pred Narodno galerijo so se pojavile le 4 ekipe (Železničar Lj.. Neineth spet premaga! Strandlija z odličnim rezultatom Na mednarodnem atletskem tekmova nju v Budimpešti so bili ob sodelovanju močne skupine tinskih atletov in atletinj ter Norvežana Strandlija prvi dan doseženi naslednji dobri rezultati — 100 metrov: Tavisale (F) 10.9, 800 m: Bakos (M) 1:54,4, Taipale (F) 1:54.3, 110 m ovire: Mickos (M) 15.1, palica: Olenius (F) 4.10 m, Hommonay (M) 3.80 m, krogla: Punttl (F) 15.19 m, 400 m: Adamik (M) 49.0, kopje: Nikkinen (F) 73.20 m, 5000 m: Penczes 14:42.4, Kovacs (oba M) 14:43.2, Koskeia (F) 14:43.8, 4x153 m: Madžarska 41.4, Finska 41.7. Najvažnejša disciplina drugega dne tekmovanja je bil met kladiva, kjer sta se srečala Norvežan Stran-li in svetovni rekorder Madžar Nemeth, ki je zmagal z odličnim rezultatom 58.87 m pred Strandlijem 57.88 m in svojim rojakom C se noskom 55.85 m, ostali rezultati pa so bili — 200 m: Karadi 22.3, 1500 m: Bakos 3:52.8, Ikaras (M) 3:54.2, Taipale 3:57.2, 3100 m zapreke: Jezsenski (M) 6:14.2 Biomster 9:16.8, Apro 9:20.8, troskok: Hlitunen (vsi F) 14.23 m, daljina: Foldessy (M) 7.15 m, Valkama (F) 7.03 m. disk: Klics (M) 49.60 m, Nykvist (F) 47.40 metra, 4x488 m: Madžarska 3:13.0, Finska 3:19.0. V tekmovanju žensk je najboljše rezultate dosegla ponovno Gyarmati, ki je zmagala v skoku v daljino s 5:83 m pred Penczesovo (obe M) 5.52 m in Oster-danlovo (F) 5.35 m, ter na 80 m ovire z 11.6 pred Scosovo (M) 12.1. Na 800 m Je osvojila prvo mesto Bacskai (M) z 2:17.0 pred Kobolkutijevo 2:18.6 in Nikitovo (obe F) 2:20.1. Maratonski tek v 2:,25:15.0! Po vesteh iz Fusana v Koreji je 22-letni študent Cos Jon Cii, ki je že svoječasno zmagal v maratonskem teku v Amer.ki, pnsoel prvi na cilj tudi v maratonskem tehu v Kvangiju v izrednih 2:25:15.0, kar 1e najboljši čas. ki je bil kdajkoli do--- - -- tej progi, boljši celo od 2;29:13.0, na olimpiadi v Berlinu dosegel selen na kar je na olimpiadi . .. Japonec Son. Po istih vesteh bo Cos sodeloval na olimpiadi v Helsinkih. Reprezentančna srečanja v ooksu V Goteborgu in Stockholmu sta se dvakrat zaporedoma srečali amaterski reprezentanci švedske in Italije. Prvo službeno srečanje v Gbteborgu se je končala neodločeno 10:19, v drugem pa so zmagali Italijani 16:4. V Teheranu sta bili srečanji med reprezentancama Zahodne Nemčije in Irana, ki sta se obakrat končali z zmago Nemcev 13:7. V Helsinkih sta s: srečali reprezentanci Finske in Španije, ki je pred tem v Stockholmu boksala neodločeno 8:8 s Švedsko. Tudi to srečanje proti drugi najboljši norveški reprezentanci se je končalo z enakim izidom. Zaključek svetovnega prvenstva v dviganju uteži V Milanu je bilo preteklo ned.eljo pozno ponoči končano sedmo svetovno prvenstvo v dviganju uteži. V obeh zadnjih kategorijah so zmagali ameriški atleti. V srednjetežki kategoriji je bil prvi Schemansl : krim 4:4 ora Zveze borcev, je društvu vlilo no polet pri svojem delu Pred kratkim so bahači društva, okoli 30 po Številu, ja bali s pospešenim maršom na RaSI_i$4 včeraj pa so ponovno izvedli partte3*« marš okoli Mubljane, preko ECloC, 1 ‘ ve!J in Podutika. Društvo si hoče vsak način osvojiti prvo mesto v tekmovanju in s tem pokazati, kako j ljubiti svojo Armado. Tisi Tiskarne »Slovenskega ponočevale a« v Ljubfanl Odgovorni urednik Igor Prešeren — Uredništvo in uprava Ljubljana, Likozarjava ulica, poštni oredal 377 — Telefon 33-85 to S0-0D, Qts nedeljah popoldne pa 55-22 do 65 26 Čekovni račun uprave št, 602-90331-0 gz Celoletna naročnina 380 din, polletna 130 din, četrtletna 83 din