382
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Zbornica poslancov v državnem zboru nadaljuje svoje sklepe o državnih stroških, o kterih pa ni nič posebnega povedati; le 17. t. m., ko so prišli stroški policijskega minister stva na vrsto, se je med poljskima poslancema Dietlom in Zvblikievičem in pa med državnim  in  policijskim  ministrom  vnelo  živo besedovanje; poslanca sta tožila,  da  gosposke  preostro   postopajo  v Galicii  in da prebivavci  morejo  trpeti  presilno   preganjanje; ministra pa sta odgovorila,   da vlada dobro ve, da je prekucijska stranka v Galicii,,  ki hoče to deželo odtrgati Avstrii,  da  tedaj   mora  vse sile napeti,  da se takim nameram v okom pride,   da  pa je  pri tem mogoče ,   da   tu   ali  tam   gosposka kakega nedolžnega na-dležuje. To, in pa vprašanje poslanca dr. Rechbauer-a: kaj   misli   avstrijanska  vlada   početij   da  obvelja stara dedna pravica vladarjem  v  Šchleswig-Holsteinu? je bilo najvažnejše,   kar  se je  godilo pretekli teden v zboru.   —   Oklicana je postava,  po kteri v Avstrii morejo vprihodnjič tudi taki biti notarji, ki niso kristjani. — Zopet  je počil  glas,   da   presvitli  cesar   s   cesarico misli iti na Ogersko.    Kakor „Wand." piše, je želja živa vse ogerske dežele, da pride Njih Veličanstvo doli, ter upa, da prihod kralja utegne zarja biti veselejše prihodnosti,   toliko  potrebne  Avstrii kakor Ogerski. — Na svojem potovanji je 20. t. m. prišel ruski veliki knez Konstantin v Pest. — 15. dan t. in. je rodil novo ho-matijo Evropi, in sicer veliko homatijo, ako bojo Nemci djansko  pokazali,   da imajo  res   toliko  poguma  kakor besed.    Umrl  je namreč kralj danski Friederik VIT., ki je bil tudi vojvoda Schleswig-Holsteinski.  Brž ko je umrl, je nastopil sin njegov Kristjan IX. prestol kraljev in se oklical kralja danskega,   vojvoda  Schleswig-Hol-steinskega itd.,  in obljubil varovati celoto državno.    V tem hipu pa stopi tudi na noge vojvoda Augustenburški Friderik VIII.   in   se   okliče   pravega vojvoda  Šchles-wig-Holsteinskega.   Kako nek to? bodo vprašali bravci naši. Vsak po svoji pravici. Po starih dednih pravicah   je   z ravno zdaj umrlim danskim kraljem Friderikom  VIL    tej   rodovini   zamrla   pravica   do   vlade   v Schleswig-Holsteinu,   —  po   nekem  protokolu   londonskem od leta 1852 pa ne; ta protokol so podpisale vlada avstrijanska, pruska, ruska itd.    Potem ni čuda, da sta se zdaj dva vladarja oklicala za Schleswig-Holstein.    Kdo neki bo zmagal?  Kaj  bojo zdaj storile vlade, ki so podpisale protokol? Ali bo nemški ,,Bund" začet vojsko? Diplomacija je zopet v hudi zadrgi. Mnogi trdijo, da je ta homatija še skor huja kot una o Napoleonovem kongresu,   ker   to   vprašanje   hoče še hitreje rešeno biti   kot uno.    Avstrijanska in pruska vlada ste si ravno navskriž o nemških zadevah;   težko da se ze-dinite zdaj ; če pa vleče vsaka na svojo stran, ne more biti kruha  iz  take   moke; — manjše vlade   pa   nimajo moči vojsko napovedati   danskemu  kralju,   kteremu je angležka   in   ruska   vlada   prijazna.    Res   zlo   zamotan klobčeč! Ni tedaj čuda, da ažijo srebra je zopet na 23.