Iz Dunaja. Dunajsko mestno svetovavstvo je v seji 9. t. m. sklenilo, da hoče zopet prositi privoljenja, da vstanovi pedagogium in da se ustavi prepoved. Od Beuatovega ministerstva pričakujejo vgodnejše razloge, kakor od prejšnjega. Bomo vidili! Njih veličanstvo, prisvelli cesar, so po naj višjem lastnoročnem pismu 2. preteč. m. vstanovili za bogočastje in uk posebno ministerstvo. Iz Celja. 9. aprila. Danes hiiio tii pokopali moža, ki je bil, kar en rod ponuii, učitelj v tem menlu. Umerl je g. Ožb.ald Schellander, učitelj v tukajšnji glavni šoli, star 73 let; 48 let je bil pri nčiteljstvu iu je delal do zadnjega časa svojega življenja. Bog mu daj sedaj večni mir ! Iz Celovoa. ,,Cvet slov. poezije" je popolnoma razprodan: dokler v drugo ne izide, ne more ga nihče dobiti. nGlasnik" naznanja, da se bo II. natis ves predelal in pomnožil, da bo obsegal bli/.o 20—24 tiskanih pol, in bo priael na svitlo pod imenoin. nCvetnik slovenske literature", ter bo^fako vravnan, da bo prikladen za berilo odrasli slovenski tnladini. Cas, kedaj pride na Hvetlo (o izverstno delo, še ni določen; pred ko pride, boljse bo. C. Iz Ternovega na Notranjskem. Nekaj blagih dobrotnikov in inladinoljubov je tukaj o novem letu zložilo nekaj denarjev s tem lepim namenom, da naj se zato kupi naj revnejšim in pridnirn učencem in učenkam potrebne obleke. Zložilo se je toliko denarja, da ae je nakupilo za ta denar 95 vatlov razne obleke. Pretečeni mesec (28. marca) ee je pa razdelila ta obleka v pričo gg. duhovnikov in gosp. okrajnega predstojnika. Obdarovalo se je 18 učeucev in 8 učenk. Serčua hvaležnost se je vidila na obrazu ubogih otročičev, in gusp. dekan ho jih še opomnili, da naj molijo za svoje dobrotnike, da naj Kedaj radi hodijo v šolo, ker imajo potrebno obleko. Otroci so vse to obljubili, in so šli vsak s svojim deležem pod pozduho prav veseli doinii. Mi pa, ki smo ae tudi z malimi vred veselili, se tukaj očitno zahvaIjujemo v imenu Ijubih učencev vsem tem dobrotnikom, in želimo, da bi jini mili Bog stotero poplačal to lepo djanje! Malhn pa želimo, da bi se dubilo še ranogo takih milih dobrotnikov. Tudi v čitalnici emo imeli ta post eno besedo s tombolo na korist ubogim nčencem. Liavračev. Iz Planine nad Černomljem. V 13. listu 4. tečaja je ,,Uč. Tovarš" naznanil, kje se dobiva naj bolje čemo plalno za šolske table, pisal sem tedaj na Daznanjeno fabriko, pa ni bilo platna, ne odgovora; in ko zopet drugič pišem, dobim odgovor, da je tisti fabrikant že pred vec časa umerl; in da se njegova vdova ne peča več s temteržtvom. Pronim, da bi ,,Uč. Tovarš" naznanil, kje se sedaj dobivajo take rečf! *) F. Kl. *) Dobro cerno platno za table preskerbljuje ljabljanski kupec g. Bernbacher. Vr.dn. Iz PredoselJ nad Kranjem. V 5. listu vVč. Tovarša" je nek gosp. dopisnik P. zapazil, sprebajajo se mimo lepih vertov, mlade dečke, ki so se plazili po sarinem drevji in trebili gosenčino zalego. Priporočal je učiteljem po deželi, da naj povejo večjim ačencern vsakdanje posebno pa dečkom nedeljske sole, in kaže naj jim po vertih, kako naj se gosenčina zalega trebi, drevesa snažijo, trebijo itd., da se bo sadjeieja lepše razvijala. Zarea hvale vredno je to delo, da dečki in tudi starši plezajo po drevji in (rebijo ne le gosenčino zalego, ampak tudi staro skorjo in raah derzajo, da se tako mlade stara drevesa. Gotovo že vsak verli učitelj to otrokom naročuje, jih podučuje, in uči posebno pa tara, kjer ima šolski vert ali drevesnico, akoravno se v nekterih krajih učitelju terdo godi za par sežnjev zeralje, ki jo potrebuje za šolsko drevesnico, in ga surovi starsi še celo zavoljo tega dobrega namena, ali če hoče srenjsko drevesnico napravljati,zmerjajo goltneša itd. — Te beeede naj bi ne veljale le samo ueiteljem, učencein, ampak vsem posestnikom drevesnih ali sadnih vertov. Cas je tu, da mora biti (o opravilo dokončano, ako ne, ne bi jeseni dobili polnih jerbasov lepega in zdravega sadja. Nekteri pravi in toži: nJaz po zimi pridno gosenčino zalego obiram in trebira, pa so vendar spomladi moja drevesa polna gosenic, kako je to? Moj ljubi, to se ti lahko odgovori. Misliš, če si goseuične mešičke, ktere vise na koncu vej, porezal, že vse storil? Kaj si s temi mešički naredil? Vergel si jih v kak kotič, ali na kup gnoja; to ne pomaga nič; še če jih v zemljo zakoplješ, jih radi izkopljejo kokoši, inačke in psi, da se na solncu ožive, tedaj tem sovražnikom sadnega cvetja samo to nakanil, da morajo na drevje nazaj plezati. Naj boljše je, če jih pograbiš in eožgeš. Jajčic, močno škodljivih perstanic ali srebernic, nisi še raorda porajtal, ktere v 100 do 350 na številu v okroglih prostorčkih okoli mladik terdo vkupaj zalotane prebivajo. Da jih poiščeš te zelo škodljiva jajčica je zato zelo potrebno, kei iz teh jajčič izležene gosenice požro naj perve popke in cvetje sadncga drevja. Tudi v drevesnih popkah pod staro kožo, v mahu, je skritih zelo veliko žužkov ali insektov, ktere moraš poiskati in jih zatreli, da ti ne pojedo cvetja. Spomladi zgodaj je treba staro skorjo, mah, itd. z drevesno sterguljo ostergati po deblu iu tudi po debelejih vejah, da se odpravi ne le samo vsa razpokaua skorja, mah itd., ampak tudi vsa zalega, ki je znotraj skrita. Na dalje naj se vsa zalega na zidovji, germovji, v gošah, plankah itd. velikokrat pogleda, da se uniči. Da se pa goseuicam in metuljem ubrani na drevo splezati ali priti, se oveže drevesno deblo z 4 — 6 palcev širokim terdim papirjem, namazanim z voznira mazilom. Ako se ti pa ae gosenice prikažejo, jih naj ložeje zjutraj zatereš, ker se gosence v družbi na deblovem drevesu skupaj derže, in čakajo, da jih solnce ogreje, ali se v kakih in skerbinah zbirajo, terjih pokončaj. Da ae pa merčes uniči in dreveaa pomlade, je naj bolje zdravilo, da pomažeš debla in debeleje veje dreves z apnenim mlekom, v kterem je nekaj kravjeka pridjanega in zmešanega. Delajmo tako! jUn. Saje. Iz pod Iajubnlka. Velike in pravične želje izrekuje ,,Tovarš" v 5. letošujem listu. Boljših nčenikov, učenikom boljše plače, boljših šolskih knjig je treba, da bodo naše šole tirjatvam sedajnega časa zadostovale. Boljših učenikov bomo n čaaoni gotovo dobili, ako budo imeli boljao plačo; učiteljska pripravnica v Ljubljani naj se sedanjema času vgodno preatroji, pripravnica v Idriji pa opusti. *) Boljših knjig pa koj dobimo; treba nam je le ukaza, kteri bi veleval vse šolske knjige pregledati, nepotrebne ali manj potrebne aostavke \z beril iztrebiti in jih s potrebnimi nadomeatiti. Treba pa je, da Hol.ske knjige spisujejo in popravljajo možje, ki se satni pečajo s šolo in vedo, kaj je tnladini treba, in v kakani obliki in kako najseji razlagajo polrebne rečf. Midim, da ne rečera preveč, ako pravim, da bi se vaaki soHtavek za prihodnje šolske knjige razpoalal v prevdarek hidi učiteljem po deželi; zakaj tudi na deželi imamo šolske mo/.e, kteri prekoae maraikterega ueilelja v mestu, posebno kar tiče alovenski jezik; a) t\ z učitelji v Ljubljani naj bi naznanovali avoje misli in nasvete o sostavkih za prihodnje knjige Ijudakih malih in glavnih šol posebnemu odboru, kteri je pa iz znano praktičnih in zvedenih učenikov aoatavljen. Teoretikarji bi tii slabo opravili. Ta odbor naj bi prevdarjal in presojfival nasvete in spise za omenjene bukve in naznanoval svoje sklepe in poterjene sostavke v nTovarsu". Ko bi bila knjiga končana, bi se izročila vladi v poterjenje. Po ti in enaki poti se smerno nadjati, da dobimo dobrih aolakih knjig. Slišali nnm, da se nova slovenaka slovnica kuje za male aole na deželi; pa to ae tako na lihem godi, da živa duša ne ve, ali bo nova knjiga za rabo, ali bo le število slovnic pomuožila. Ljubi ,,Tovara", polukaj ti v tiato skrivno kuhinjo, kjer se kuha nova slovenska elovnica za Ijudnke šole, in povej nam kaj o nji, aej veš, da nas zeld miče knjiga, s ktero se bodo v kratkem naši učitelji in učenci borili. 3) Tudi naša nPraktična gramatika" se je postarala; res je bila o svojem času vse hvale vredna; ali čas teče urno naprej, ž njim se jezik zboljšaje, in že smo z oliko jezika alovenskega tako daleč dospeli, da se ,,1'raktična gramatika" mora Hramovati svojega imena. Naj gre v pokuj! to že sama želi oatarela reva, ker reaila je nalogo avojo (ii dobro, tam slabo. Učitelji! pogororile ae in oenovajte novo alovenskn-nemHko gramatiko, ktera bo zarea praktična in aedanji obliki sloveriHkega jezika prinierno spiaana pu poprej uevedeni poti, ktere namcn pa naj ne bo .samo nemškijezik, leinuč materni, in na podlagi tega — še le nemaki 4) Posebno pa naj ae v prihodnjih šolskih knjigah gleda na to, da bo v vaeh ena in lista piaava, in da poaebno v elovenskih knjigah ne bo toliko pumot. Z Bogom! ') To se je zgodilo. Glej lansk. nTov". 1. 19.! vr«dn. J) Vam verjamcmo; vendar delo kaže možd. Vredn. 33 Ta kratka djanska glovnica je v naših rokah; prosiruo tedaj še enkrat, naj bi se učitelji zgla.šcvali in o tem svoje dobre misli naznanjevali — toda kmali: Vredn. 4) Slovnica za nemški jezik. ki bi vstrezala našim glavnim šolam, morala bi biti pervič vsa po slovenski pisana, drngič pa bi se mogel nemški jezik vun in vun primerjati z slovenskim. Za to je pa treba, da učenci popred raznmejo slovenski jezik saj po poglavitnih vodilih, za kar pa nam je treba ie za II. in III. razred začetne sloveuske slovnice. vredn. Iz Itjubljane. Dobili amo iz Prage zadnjl, XII. list Geibičeve nLire Sionake". Sedaj je to delo celo. gpoznati moramo, da se je g. Gerbic zelo, zelo trudil, da bi a temi svojimi napevi vatrezal alovenakim učiteljein in pevcem, in je svojo nalogo tudi izveratno izverseval. Osupnjeni smo tedaj brali naznanilo, ki ga g. akladatelj v zadnjem listu tako le priobčuje: ,,Mnogo opravila in druge okoliačine me aedaj zaderžojejo izdajati dalje ^Liro Sionako". Prenehati moram ž njo toliko čaaa, da bom zopet utegnil jo nadaljevati. Naj mi torej nihče ne pošilja naročnine na II. tečaj pred, kakor razglaaim, da pričnem to delo zopet izdajati. Kdor želi I. tečaj, ga ae lahko dobi za 2 gold. Kdor bi ai želel za ta tečaj še poaebuega zavitka, ga lahko dobi, ako pošljo 10 kr. za razpoailjanje; ziaven se mu tudi lahko priloži ae enkrat II. list (za februar), ako je morda dobil prejenjega nezazločno tiakanega". — Presvetli ceaar so dovolili novo osnovano ,,d r a m a t i č n o drustvo" v Ljubljani. Udje tega druatva bodo podporniki, piaavci in igravci. To druatvo bo tedaj (udi krepko delalo za omiko slovenskega naroda. Bog daj arečo ! — Po vaeh boljaih knjigarnicah ae aedaj sprejemajo naročila na na zbirk vaeh nemških klasikarjev (National - Bibliotek aammtMcher deutachen Clasaiker"). Obeta ae, da bo to delo prav raično, pa tudi dober kup, tako, da bo naročnike atalo na teden le kakih 5—10 kr. To delo bo dobru služilo vaakemu bolj omikanemu človeku, posebno pa tudi učiteljem, ki ae hočejodalje izobraževati; aamo, to je: kje bo učitelj jemal denar za take reči, dokler se ma dosedanja alaba peaem poje ? — Tukajšnja slavna c. k. vlada je v g. Milicevi tiskarnici naročila 1500 iztiaov Malega 8adjerejca, da ga bode razdelila učencem in učiteljem po deželi. Slava! — Po naj višjera aklepu 12. jan. t. I. se bode tukajšnja c. k. normalka prevravnala, in zavoljo tega se tako le glasl: razpis učiteljskih slnžeb. 1. dve učiteljski službi z letno plačo . . . 700 gold. 2. ena „ „„„„... 600 „ 3. „ podnčiteljska „„„„... 400 „ *.' . " " ." ""..". • ¦ ¦ 350 n Prosivci morajo dokazati posebno učiteljsko zmožnost, in morajo znati nem- ški ln slovenski jezik. Prošnje se ravnajo do slavne c. k. deželne vlade v Ljubljani, in naj se oddajajo do konca mesca majnika t. 1.