ŠTUDIJSKI VEČERI
Kozma Ahačič
CERKOVNA ORDNINC/A, Artikuli, abecednik, katekizmi -in Dalmatinov magisterij
Leto 2013 je prispevalo med dosedanje podatke o slovenskih protestantskih knjigah nekaj pomembnih novosti.*
1. Najdbe v Sloveniji še neevidentiranih protestantskih tiskov v knjižnicah v Memmingenu in Erlangenu
Oktobra 2013 je nemški raziskovalec Ulrich D. Oppitz našel v knjižnici mestnega arhiva v Memmingenu v Nemčiji nov izvod Cer-kotme ordninge. Najdba je vzpodbudila tudi nadaljnje raziskave tega in z njim povezanih fondov.
V zvezi s tem smo postali pozorni na članek Ernsta Kyrissa (1970: 371-381) o wiirttemberških renesančnih vezavah knjig s slovanskimi tiski Primoža Trubarja, kije izšel leta 1970 reviji Gutenberg-Jabrbucb. Ta izvod revije smo v Slovenijo dobili, a smo ga sprva očitno prezrli, pozneje pa so ga po pomoti celo pozabili zavesti v (elektronski) katalog NUK-a. Raziskovalci so bili tako pozorni zgolj na dopolnitev članka, ki gaje čez dve leti pripravila Marianne Rozsondai (1972: 353 359) in ki se naše teme ne dotika. Morda je Kyrissov članek kak raziskovalec celo imel v rokah, pa se ni zavedal njegovega pomena. Ob prvem pogledu na članek namreč ni moč sklepati, da je omenjeni raziskovalec ob pregledovanju platnic naletel v knjižnici v Memmin-
* Prispevek s podobno vsebino je bil objavljen v Slavistični reviji (2013/4) in predstavljen januarja 2014 na študijskem večeru Protestantskega društva Primož Trubar v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani. Na željo uredništva revije Stati inu obstati ga ponovno objavljam v nekoliko dopolnjeni in predelani obliki.
294
KOZMA AH AČIČ
genu tudi na nekaj tiskov, ki jih dve leti prej Branko Berčič (1968: 152 268) ni zajel v svoj še danes referenčni pregled slovenskih protestantskih tiskov.1 Oznake tiskov nepoučenemu bralcu sicer ne povejo tako rekoč nič, saj avtor ni vedel, kako določeno knjigo imenujemo, v katerem jeziku je in kdo je njen avtor, zato je prepisal po svojem občutku eno od nemških ali latinskih oznak knjige s platnic v nemškem ali latinskem jeziku, V tabeli tiskov, ki jim dodaja leto vezave in podatke o odtisnjenih lesorezih na platnicah, tako stojijo pod knjižnico v Memmingenu navedeni naslednji (Kyriss 1970: 373): Katechismus, 1561, signatura: 9.7.3; Katechismus, 1561, signatura: 9.7.4; Confessionen, 1562, signatura: 9.6.21; poleg tega pa je bil naše pozornosti deležen tudi Kyrissov opis naslednjega izvoda v univerzitetni knjižnici v Erlangenu:
Erlangen UB, Thl. II 53, Neues Testament 1557/8, vezava 1562, Pod prvima dvema oznakama se skrivata izvoda glagolskega in cirilskega hrvaškega katekizma iz leta 1561 s posvetilom Primoža Trubarja,2 pod tretjo oznako pa se skrivajo Trubarjevi slovenski Arti-culi (TAr 1562). Vse tri knjige lahko označimo kot v Sloveniji še ne-evidentirane nove najdbe (prim. Berčič 1968 in Glavan 2008: 163). Izvodi so izredno dobro ohranjeni in imajo na platnicah odtisnjene znane lesoreze s podobami Primoža Trubarja, Stjepana Konzula in Antuna Dalmate.
Tudi poizvedovanje v Universitáts Bibliothek Erlangen-Nürnberg v Erlangenu3 nam je odkrilo, da se pod gornjo navedbo skriva nov, doslej še neevidentiran izvod dela Ta pervi deil Noviga testamenta (z dodatki) iz leta 1557 1558. Delo je zavedeno pod signaturo »Rar A 53« in je izvrstno ohranjeno, nima pa prve pole z nemškim predgovorom - kljub temu se začne z naslovnico, kakor jo poznamo iz drugih izvodov.
Prve tri navedene knjige se nahajajo v knjižnici Stadtbibliothek. Mem-
1	Tega je pozneje dopolnil Mihael Glavan (2008: 163).
2	Stjepan Konzul, Antun Dalmata, Primož Trubar: Katehismus: ediu malabna kniga [...], Tübingen, 1561 (cirilska in glagolska hrvaška verzija).
3	Za pomoč pri pridobivanju kopij tega izvoda se zahvaljujemo zaslužnemu škofu Gezi Erniši.
295
ŠTUDIJSKI VEČERI
mingen in spadajo pod njen arhivski oddelek (Stadtarchiv Memmingen, Ulmer Straße 19, Memmingen), natančneje pod ločeni oddelek s starimi tiski; te znotraj knjižnice predstavlja fond, ki ga je dala v hrambo mestu t. i. Seyfiiedscbe Stifftung (fundacija družine Seyfried). Katalog teh starih tiskov ni tako velik, da se ga ne bi dalo pregledat i; ob pregledu smo našli poleg treh omenjenih še en doslej neevidenti-ran izvod.
Na strani 112 je namreč v katalogu vpisan izvod: »Dalmatinus, Georg, De catholica et catbolicis, Tübing[en], 1572. 4".« Signatura 16.3.16 priča o uvrstitvi knjige na 16. mesto (po abecedi) v razdelek 16.3: Gesammle Theologie u. theologische Dissertationes. Izvod je vezan na predzadnje mesto med 24 krajšimi deli s podobno vsebino; kot vsa ost ala dela je brezhibno ohranjen.
Če bi kak ustrezno usposobljen raziskovalec vzel v roke omenjeni katalog že prej, pa bi nedvomno odkril tudi novo pomembno najdbo, drugi trenutno znani izvod Cerkovne ordninge iz leta 1564.
2. Memmingenski izvod Cerkovne ordninge
Cerkovna ordninga Primoža Trubarja iz leta 1564 je namreč v katalogu skrbno popisana. Najdemo jo lahko v razdelku 16.7: Practische Theologie: 2. Liturgik. V polju, kjer je običajno zapisan avtor, je zapis: »Cerkouna«, v polju z naslovom pa: »Ordninga; Slavisch [s. titul.], 4°«, sledi zaporedna številka kot del signature: »13«. Celot na signatura se torej glasi: 16.7.13.
Delo je našel Ulrich D. Oppitz, ki je doktoriral iz zgodovine prava, zdaj pa se ukvarja z raziskovanjem fragmentov iz srednjeveških rokopisov in inkunabul, ki so bili uporabljani za vezavo knjig v 16. stoletju. Tako je našel knjigo, ki je bila zvezana s pomočjo lista iz dela Johana Balba (Johannes Balbus) Catholicon iz leta 1460 (Oppitz in Weismann, v tisku). Izkazalo se je, daje to Cerkovna ordninga. Posumil je, da gre za redko delo, zato se je obrnil na Igorja Grdino na.Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani kot na urednika Trubarjevih zbranih del, on pa mi je prijazno prepustil nadaljnji »projekt«.
296
KOZMA AH AČIČ
Po potrditvi pristnosti dela, ki sem ga opravil, je Urlich D. Oppitz skupaj s Christophom Weismannom pripravil navedeni članek s podrobnim opisom knjige; članek trenutno v rokopisu čaka na izdajo v Gutenberg-Jahrbuch 2014 ter v Stati inu obstati 2014. V nadaljevanju zato izpuščam fizični opis knjige in opozarjam le na nekatere, za jezikoslovno in literarno stroko zanimivejše podrobnosti.
Knjižnica fundacije družine Seyfried sega v leta 1630-1632; obsega tiske od 15. do 19. stoletja, namenjena pa je bila študentom te fundacije. Slovenske in hrvaške knjige v njej so zelo malo rabljene, vsaj v 16. stoletju pa so bile v rabi, kar se vidi po obrabi zapiral (pri Articulih iz zelenega traku iz blaga, pri Cerkovni ordningi usnjena). Ker so vsaj od začetka 17. stoletja dalje slovensko govoreči uporabniki knjige malo verjetni, so za nas toliko bolj zanimivi rokopisni vpisi neznane roke, morda prav prvotnega (edinega?) lastnika Bernarda Steinerja.4 Gre za prilagoditev nekaj obrednih besedil, namenjenih duhovniku in vernikom, tako da namesto množine vernikov, ki jih predvideva originalna Trubarjeva predloga, besedilo ustreza eni sami ženski vernici. Ker gre za prvo t akšno besedilo v zgodovini slovenskega jezika (če je seveda moje predvidevanje, da gre za glose, nastale v 16. stoletju ali na začetku 17. stoletja, pravilno), ga v nadaljevanju navajam. Navedeni vpisi dokazujejo, kako pomemben segment uporabnikov del slovenskih protestantskih piscev so bile ženske (prim. tudi Ahačič 2007: 37).
Razmerje med Trubarjevim besedilom in popravki z roko je naslednje. V levem stolpcu je podano natisnjeno besedilo, kjer so označene tudi morebitne prečrtane črke. V desnem stolpcu je označeno besedilo, kot ga predvidevajo popravki; vpisi z roko so okrepljeni. V tretjem stolpcu sledi oznaka strani, kjer se besedilo nahaja v knjigi.
4 Lastnik knjige je naveden z vpisom Mfagislro] Bernardino Stainero tradatur (»[ta knjiga] naj se izroči magistru Bernard(in)u Stainerju«) na notranjem veznem listu. Bernard Steiner je postal magister šele 10. avgusta 1569 (Oppitz in Weismann 2014), kar pomeni, daje bila Cerkovna ordninga v rabi še kar nekaj let po zaplembi. Sicer ponuja Sterneijev življenjepis v kombinaciji z vpisi v izvod Cerkotme ordninge, kijih navajamo v nadaljevanju, odlično snov za nadaljnje raziskovanje.
297
ŠTUDIJSKI VEČERI
IZVIRNO BESEDILO
POPRAVLJENO BESEDILO
Stran v TO 1564
OPOMINANE HTI ozhyti Ifpuuidi
Vy ifuoleni Boshy, lubi Bratie inu Seftre, Mi bomo is S. Pyfma [...] poduuzheni [...]
OPOMINANE HTI ozhyti Ifpuuidi
Vy ifuolena Boshia, luba Sestra, Mi bomo is S. Pyfma [...] poduuzheni [...]
109b
TA OZHYTAISPWID
lEft bog velik Greshnik, left fe ifpoueim [...] De fern left zheftu, mnogeteri vishi, fylnuveliku inu groflouitu greshil
TA OZHYTA ISPWID
lEft boga velika Greshniza, left fe ifpoueim [...] De fem left zheftu, mnogeteri vishi, fylnu veliku inu groflouitu greshila
109b
In lumma, left ne fem muiga Gofpudi Boga, is celiga muiga ferza, is cele mifli, is cele mozhy, inu fcelo Dusho lubil, inu nega befledi, tu ie, dm Boshym Oblubom inu pryteshom cilu inu terdnu ne fem veroual, left ne fem tudi muiga Blishniga lubil, koker fam febe. Inu ieft ne fem te Oblube inu Sauefe tiga muiga S. Kerfta, popolnoma dershal, Temuzh fem to ifto mnogeteri vishi inu zheftu, fmuiemi miflalmi, sbefledami inu fdianem, prelomil inu pregreshil, Lete inu vfe muie Grehe, katerih left fdai ne morem fmisliti [...] Gofpud Bug Ozha nebeshki, bodi meni bolimu reunimu Greshniku dober inu Miloftiu, fa volo tuiga lubeiniuiga Synu Iefufa Criltufa, Odpufti inu pofabi meni vfe muie Grehe.
In fumma, Ieft ne fem muiga	llOa
Gofpudi Boga, is celiga muiga
ferza, is cele mifli, is cele mozhy,
inu fcelo Dusho lubila, inu nega
befledi, tu ie, tim Boshym
Oblubom inu pryteshom cilu
inu terdnu ne fem verouala, Ieft
ne fem tudi muiga Blishniga
lubila, koker farna febe. Inu
ieft ne fem te Oblube inu
Sauefe tiga muiga S. Kerfta,
popolnoma dershala, Temuzh
fem to ifto mnogeteri vishi inu
zheftu, fmuiemi miflalmi,
sbefledami inu fdianem,
prelomila inu pregreshila, Lete
inu vfe muie Grehe, katerih Ieft
fdai ne morem fmisliti [...]
Gofpud Bug Ozha nebeshki,
bodi meni boli reuni Greshnizi
dober inu Miloftiu, lavolo tuiga
lubeiniuiga Synu lelufa Criltufa,
Odpufti inu pofabi meni vfe
muie Grehe.
ENA PROSHNAINV MOLYTOVpred teim obhaylom.
ENA PROSHNAINV MOLYTOV pred teim obhaylom.
116a
298
KOZMA AH AČIČ
[...] Obtu mi tebe pohleunu profsimo, pofuezhui, ozhifti tu nashe ferce, dusho inu Tellu, ftuim S. Duhum, inu fturi, de mi to vezherio tuiga Synu, taku obhayemo, inu dershimo, de tu nega Tellu inu ta nega Krij, fprauo Andahtio, urednu inu hualeshnu primemo, de mi skufi tu, te tuie dobrute inu lubefni pruti nom, inu tiga faslushena, Martre inu Smerti, tuiga lubiga Svnu Iefufa Criftufa gofpudi nashiga bomo dileshni inu faguishani. Inu de mi ushe naprei ufe nashe dni, en nou zhift, fuet leben, tebi na zhalt inu kulimu Kerszhanftuu hdobrimu inu hpobolshanu, dershimo inupelamo, inu tebi fuegshim ftrahum inu fuolnesho pokorszhino shiuimo inu slushimo.
[...] Obtu iest tebe pohleunu profsim, pofuezhui, ozliifti tu moie ferce, dusho inu Tellu, ftuim S. Duhum, inu fturi, de iest to vezherio tuiga Svnu, taku obhayem, inu dershim, de tu nega Tellu inu ta nega Krij, fprauo Andahtio, urednu inu hualeshnu primem, de iest skuiî tu, te tuie dobrute inu lubefni pruti meni, inu tiga faslushena, Martre inu Smerti, tuiga lubiga Synu Iefufa Criftufa gofpudi nashiga bom dileshna inu faguishana. Inu de iest ushe naprei ufe moie dni, en nou zhift, fuet leben, tebi na zhalt inu kuiimu Kerszhanftuu hdobrimu inu hpobolshanu, dershim inu pelam, inu tebi fuegshim ftrahum inu fuolnesho pokorszhino shiuirn inu slushim.
ENA DRVGA MOLYTOV PO OBHAYLI. MI tebi nash Gofpud inu ohranenik Iefu Grifte, ufo zhaft inu vifsoko hualo damo, kir fi nasfteimi tuimi daruui tuiga tellefla inu tuie Krij, ohladil, inu fpethti duhouski mozhy uti veri perprauil, natu mi tuie milofti pohleuno is ferza profsimo, de lety tui daruui nom inu noter vnas rataio kani mozhni terdni inu ftonouiti veri pruti tebi, inu kani praui ferzhni lubefni umei nami ufemi, de fe naprei taku dershimo, de fo ufem nash i m dianem inu rounanem, tebi ufelei dopademo, inu po tui voli fueilelem slushimo.
ENA DRVGA MOLYTOV PO OBHAYLI.
Jest tebi nash Gofpud inu ohranenik Iefu Grifte, ufo zhaft inu vifsoko hualo dam, kir fi mene fteimi tuimi daruui tuiga tellelfa inu tuie Krij, ohladil, inu fpet hti duhouski mozhy uti veri perprauil, natu iest tuie milofti pohleuno is ferza prolšim, de lety tui daruui nom inu noter v meni rataio kani mozhni terdni inu ftonouiti veri pruti tebi, inu kani praui ferzhni lubefni umei nami ufemi, de fe naprei taku dershimo, de fo ufem moim dianem inu rounanem, tebi ufelei dopadem, inu po tui voli fueflelem slushim.
117a
299
ŠTUDIJSKI VEČERI
Memmingenski izvod Cerkovne ordninge je brezhibno ohranjen z izjemo lista 7a 7b, ki je poškodovan, tako da manjka glede na vatikanski izvod naslednje (prečrtano) besedilo: »De ta vfigamogozhi, rtfnizhni Bug, le ta vezhni Ozha, ta dini Syn ItTus Chriftus« (7a), »OD TIGASTYARIENA ufeh ftuari« (7b). Slabše je odtisnjen tudi zgornji desni rob strani 128a, ki paje vseeno berljiv.
Memmingenski izvod vatikanskega na mnogih mestih dopolnjuje. Poleg mnogih mest, ki so v faksimilirani izdaji vatikanskega izvoda (Trofenik in Weismann 1973) slabo vidni, lahko pa sklepamo, da so v originalu berljivi/ so lepo ohranjena mesta, kjer je v vatikanskem izvodu list strgan ali zapognjen. Tako lahko beremo:
»Inu de fe ty S. Sacramenti, ta S. Kerft, ta S. Vezheria Criftufeua, prou dile inu iemio. Inu [...]« (la),
»Inu skufi nih Preprofto Pridigo tiga Euangelia Tebi eno vezhnu Cerkou sbrati. Glih laku SuetiPaul od riga gouori Ephe: 4. kir praui, Criftus ie vnebefsa gori shel« (lb).
»Steim fe ty mladi inu preprolty ludi, to Sum o ufeh shtukou, te praue Vere Krszhanske navuzhe« (4a)
»kateri ie en Ozha nashiga Gofpudi Iefufa Criftufa, inu kir fe ie unega Syria nom dal nafnane, inu kir ie rekal« (4b)
»Rauen tigaie tudi potrebaveiditi, De Bugvtih iuih ftuarih to fuio Ordningo dershi« (8a).
»AmpagAdam inu Eua« (8b).
»nashih Grehou ozhiszheni, Sbugom fmireni« (115a). »KerMieiki imaio nih nadluge uolno terpeti« (llSb). »ufe nashe Boshye slushbe, nash Fran, nashe poklyzane, dellu inu rounane dershimo inu pelamo, de lb ufem, inu ufelei tebi dopademo, dai tuimu S. Kerfzhanftuu tuiga S. Duha« (119a)
»Natu mi tebe pohleunu inu is ferza profsimo, gledai miloftiuu na te tuie slushabnike, na liga Rymskiga CelTaria inu Kralla« (119b)
5 Npr. bra-ti (robna opomba, 72a), offral (predzadnja vrstica, 84a), leshozh (drugi odstavek, 88b; v faksimilu vatikanskega izvoda beremo: ieshozh), uuzhiti (zgornja robna opomba, 138b), nafnane (spodnja robna opomba, 138b), Bolnikom (robna opomba, 141 a), ne=ma (prva vrstice zgornje robne opombe, 154a), Aku (prva vrstica, Xx2b), Malykouske (pr\'a vrstica, Xx 3a), doli diati (prva vrstica, Xx3b).
300
KOZMA AH AČIČ
Najdragocenejša pa so mesta, kjer je vatikanski izvod poškodovan do te mere, da nam memmingenski izvod prinaša povsem novo besedilo robnih opomb. Gre za naslednja mesta (besedilo, ki ga v vatikanskem izvodu ni, je pa v memmingenskem, je označeno s krepkim tiskom):
»Exequia mortuorum, funt folatia viuorum, pravi S. Auguftin, kar le per tih meruih dei, pridiguie oli poye, tu fe tim shiuim htroshru dei, nekar tim mertuim« (163a-b).
»Satu ti Fary htim Merlzom fo poklyzani, de imaio te shaloftne [...] troshtaci« (164a).
»Ta smert tih neuernikou inu nepokurnih nei en konez nih siega, temuzh ta fazhetik, fa tu ie nim grolha inu ftrashna« (164b).
»Obeni ludy na fueitu, samuzh ty praui Kerfzheniki« (165a)
»kateri zhlouik fe upraui veri inu klyzanu ne [!] Criftufa is tiga fuita lozhi, Tiga iftiga Dusha fdaici gre Vnebell'a. Tih drugih Vpe-kal« (166a-b).
»Criftus ozhyitu praui, kam ty verni mertui Prydo« (I67a).
»Vcerqui per pogrebfzhini« (168a).
»Neuerniki ne Veruio. de bi ty mertui Goriuftaieli, fteim oni Boshyo Muzh, Rifnizo inu zhaft fashpotuio« (169a).
»Tih Vernih Proshne, bodo guishnu uslishane« (opomba desno zgoraj, 171a).
»Saufe dobre pridne rizhy, hozhe Bug proshen biti« (opomba levo zgoraj, 171b).
»REGISTER« (Xx2a).
»Enu fueiftu opominane hti ozhyti gmain molitui. fol. 118. Duei Collecti, duei gmain proshni, fa vfo Cerkou inu fa nee Slushabnike. fol. 118. Ena Collecta, proshna, fa Ceflarie, Krale, Vyude, la vus Raih inu fa vfo Gofpofzhino. fol. 119.« (Xx4a).
»katere ta Sludi nagane, de bi na milofti inu Pomuzhi Boshy žagali. [besedagon je v faksimile prišla iz predhodnega lista] fol. 147. Od nekaterih rizhy, kir fe fa volo tiga Obhayla per bolnikih [beseda Forma je v faksimile prišla iz predhodnega lista] mogo pergodili. fol. 153. Koku fe ima fteimi, kir merio inu to Dusho poiemlo, rounati. fol. 155.« (Xx4b).
301
ŠTUDIJSKI VEČERI
Poleg tega prva stran registra v memmingenskem izvodu vsebuje edino mesto (Xx2a), ki se razlikuje od vatikanskega izvoda do takšne mere, da gre za tiskarjev popravek. Prva vrstica navedb vsebinskih razdelkov se namreč v vatikanskem izvodu glasi: »KKuliku Shtukou oli rizhy slishio [...]«, v memmingenskem pa »KVliku Shtukou slishio |...]«. Očitno je torej, da gre za popravek, ki je nastal med tiskom.6 Ohranjene so tudi oznake strani 169, 170 in 171, kijih v vatikanskem izvodu ni.
3. Tisk prvih dveh slovenskih knjig
Leta 1799 je Christian Friedrich Schnurrer (1989 [=1799]: 7 8) v svojem prispevku o slovanskih tiskih v Wiirttembergu v 16. stoletju navedel kot najverjetnejše mesto tiska prvih dveh Trubarjevih knjig Tübingen. Iz tega je izhajalo sklepanje, da je moral biti tiskar Ulrich Morhart, katerega delavnica je natisnila tudi nekatera nadaljnja Trubarjeva dela. Tak zaključek je bil sicer logičen, ni pa temeljil na nobenem stvarnem viru, le na Trubarjevih formulacijah iz pisem in uvodov, kjer pojasnjuje, da ni kršil prepovedi tiska. Ker gre za prvi slovenski knjigi, je kar težko razumljivo, da o tej interpretaciji kar nekaj desetletij ni nihče podvomil, čeprav so se vsi zavedali, da glede razumevanja Trubarjevih izjav o letu (s tem pa tudi o kraju) izdaje ni vse t ako, kot bi moralo biti. Podatki se niso ujemali, kar so dosedanji raziskovalci reševali različno, ob tem pa so bili vselej v določeni zadregi, saj je bilo treba spregledati zdaj to, zdaj ono Trubarjevo izjavo, zdaj ta, zdaj oni stvarni podatek.
Prispevek Helmuta Clausa (2013: 127-138) v lanskem Gutenber-govem letopisu je s tega vidika prelomen in zahteva od nas nov premislek glede tiska prvih dveh slovenskih knjig, saj temelji na dokazih, ki jih je po našem mnenju tako rekoč nemogoče ovreči. Ne glede na dejstvo, da so si tedanje tiskarske delavnice lahko posamezne črke in lesoreze izposojale, je Clausu uspelo na podlagi podrobne študije razširjenosti incialke L, ki jo najdemo v Trubarjevem Katekizmu iz leta 1550 na strani A3a prvega dela, ter podrobne primerjave preostalih
6 Na to opozarjata že Oppitz in Weismann (v tisku).
302
KOZMA AH AČIČ
črk Katekizma in Abecednika iz leta 1550 ugotoviti, da ne inicialke ne posameznih drugih razlikovalnih črk ne najdemo v nobenem tisku Ulricha Morharta, pač pa jih z vsemi podrobnostmi lahko zasledujemo na liniji tiskov iz delavnic, ki so jih vodili (kronološko, kot mojstri in njihovi nasledniki) Thomas Anshelm (1516-1523, Hagenau) - Johann Setzer (1523 1532, Hagenau) Peter Braubach (1536 1543, Schwäbisch Hall) Pankratius Queck (1543, Schwäbisch Hall) Peter Frentz (1543/1545-1553, Schwäbisch Hall). Braubach je imel sprva tiskarno v mestu Schwäbisch Hall, po svojem odhodu v Frankfurt (1540) jo je deloma prepustil svaku Quecku, tega pa je po njegovi smrti (1543) nasledil Peter Frentz. Ta je bil sicer dolgoletni sodelavec in učenec Petra Braubacha: do svoje smrti leta 1553 je v tiskarni v Schwäbisch Hallu natisnil okrog 25 tiskov, za katere lahko z gotovostjo dokažemo provenienco (Claus 2013: 135).
Claus je po našem mnenju zbral podatke, ki ne dopuščajo nobenega dvoma, da črke in inicialka L, uporabljene za tisk Katekizma in Abecednika izleta 1550, ne bi bile iz tiskarne Petra Frentza v Schwäbich Hallu. Tam so bile črke in lesorez z inicialko L tako pred tiskom prvih dveh slovenskih knjig kakor tudi po njem.
Na mestu je zato vprašanje, ali je bila knjiga kljub prepovedi natisnjena v Schwäbisch Hallu, ali pa so črke za knjigo dejansko posodili kam drugam. Toda kam? Ce bi Trubar res upošteval prepoved, potem bi morala inicialka in nekatere druge črke romati najverjetneje v delavnico Petra Braubacha v Frankfurt, ki je bila povezana s tiskarno v Schwäbisch Hallu, a je bila tako s črkami kot z inicialkami dobro opremljena le težko si razumno razložimo, zakaj bi si samo za dve knjigi izposojali, kar so že imeli. Prav tako bi bilo nerazumljivo, da bi jih posojali iz Halla v Tübingen v Morhartovo tiskarno (in nato nazaj), saj je imel tudi Morhart pri sebi vse potrebno, povezav med tema dvema tiskarnama pa ne poznamo in jih zelo verjetno tudi ni bilo. Da bi tiskal Trubar z izposojenimi črkami kje drugje, je še manj verjetno.
Vse torej kaže, da lahko tudi po širšem premisleku pritrdimo Clau-su (2013: 137) v sklepu, da je Trubar tiskal svoji prvi knjigi ne glede na Interim v mestu Schwäbisch Hall.
7 Prim. podatke o tiskarnah in tiskaijih v CERL 2013.
303
ŠTUDIJSKI VEČERI
V tem kontekstu moramo torej znova brati in komentirati razpoložljive Trubarjeve izjave o tej zadevi. Izjavi iz let 1557 in 1561 nist a v ničemer sporni, saj prinašata le podatek, daje bila knjiga zaradi prepovedi tiskana skrivaj - ne omenjata pa, da bi bila tiskana drugje; še več, zakaj bi tisk potekal »z nevarnostjo« (»mit gfar«), če bi to potekalo v Tübingenu s tiho ali glasno odobritvijo vojvode ali bodočega vojvode Krištofa:
»V dveh krajih so namreč tiskarjem njihovi višji nadzorniki strogo prepovedali tiskati moje slovenske spise. Moral sem jih dati tiskati skrivaj z nevarnostjo ter v svoji odsotnosti, da jih nisem mogel popraviti. Tiskar in neki krščanski pridigar, ki oba nista razumela besedice slovenski, sta opravila korekturo« (TT 1557: A4a, Rupel 1966: 73-74).s »Moral jo je [Trubar] tiskati skrivaj in pod izmišljenim imenom zato, ker mu je nadzorniki tiskarn v dveh krajih v času interima niso hoteíi dovoliti tiskati« (TR 1561: B3a B3b, Rupel 1966: 116).9
Podobno ne govori proti podatku o tisku v Schwäbisch Hallti Trubarjevo pismo Henriku Bullingerju 20. decembra 1557:
»Zakaj pred 7 leti niso ne Nurnberžani ne Halčani hoteli dovoliti, da bi njih t iskarji natisnili moj katekizem z napevi, ker so vedeli, da sem v nemilosti pri kralju, pa so se bali tudi zase« (Rajhman 1986:32-33).10
Gornje tri izjave nam torej zgolj podajajo informacijo o tem, da sta se Katekizem in Abecednik v primeru, da so ju natisnili v mestu Schwäbisch Hall, tiskala ilegalno.
Edina sporna Trubarjeva izjava, glede vsebine kat ere so že večkrat dvomili predhodni raziskovalci in na katero so se naslanjali tudi nji-
8	»Denn an zweien orten war den Buchdruckherrn von jren Oberen vnd Superat-tendenten hoch verboten / meine Wmdische Schafften zudrücken. Ich habs verborgen mit gfar/ vnd in meinem abwessen / das ichs nit hab mögen Corrigieren / trucken müssen lassen. Der Buchtrucker vnd ein Christlicher Prediger / die beid kein wort Windisch verstanden / habens Corrigiert.«
9	»/W/ölches [Büchlin] er [Trüber] heimlich vnnd vnder einem erdichten Namen/ (von wegen / das jme die Superattendenten der Truckereyen / an zweyen orten / zür zeitt des Interims / gemelt Büchlin / zütrucken nicht wollen geltatten).«
10 »Nam Noribergenses neque Hallenses ante annos 7 uolebant permittere, vt meus rhythmicus catechismus Schlauicus ab eorum typographis excuderetur quia sciebant, me esse sub jndignatione regis, a qua et sibi timebant.«
304
KOZMA AH AČIČ
hovi sklepi, bi bila potemt akem izjava iz Trubarjevega uvoda v izdajo celotne Nove zaveze iz let 1581 in 1582:
»Da pa posvečam tole knjigo Vaši knežji milosti in jo v njenem imenu izdajam, so predvsem naslednji trije vzroki. Prvi je tale: po posebnih božjih ukrepih in milostni naklonjenosti presvetlega viso-korodnega krščanskega kneza in gospoda, gospoda Krištofa, vojvode württemberskega in teškega [...] so se vse zgoraj navedene slovenske knjige natisnile v Tübingenu (za časa interima niso v Nürnbergu in Schwäbisch Hallu hoteli dovoliti natisa niti prvega malega katekizma v rimah in napevih s pridigo o opravičenju pred Bogom) [...]« (TT 1581-1582: (:)(:)8b; Rupel 1966: 279)."
Ta izjava je delala preglavice vsem dosedanjim raziskovalcem, ki so izhajali iz hipoteze, daje Katekizem izšel v Tübingenu, saj je Trubar v TT 1557 (A3b),12 poleg tega pa še v zgoraj omenjenem pismu Henriku Bullingerju izjavil, daje Katekizem izšel leta 1550, in vTR 1561 (B3a), daje izšel pred Abecednikom, ki nosi letnico 1550.13 Vendar tudi ta izjava, če jo razumemo in prevajamo v skladu s predpostavko, da sta bili prvi slovenski knjigi natisnjeni v Schwäbisch Hallu, drži. Katekizem iz leta 1550 namreč v besedilu pred navedeno Trubarjevo izdajo v navedenem uvodu resnično ni omenjen. Trubar navaja le, daje napisal med drugim tudi »Catechismum mit dreier-ley kurtzen vnnd außführlichen Außlegungen« (TT 1581 1582: (:)2b), torej »Katekizem s trojno kratko in izčrpno razlago«; takšno »trojno« razlago pa vsebujejo prav katekizmi iz let 1555, 1567 in
11	»Das aber E. F. G. ich diß Buch zuschreibe / vnd vnder dero Namen außgehen lasse / geschickt fürnemlich auß volgenden dreien Vrsachen. Die erste ist / Nachdem auß sonderlichen Schickungen Gottes / vnnd gnädiger Vergünstigung des Durchleuchtigen Hochgebornen Christlichen Fürsten vnd Herren Christofien Ilertzogen zu Würtemberg / vnd Teck [...] die ob angezeigte Windische Bücher alle zu Tübingen getruckt sein
12	»Im 1550 Jar / seind die ersten zwey Windische Büchlin gedruckt worden.«
13	»Das aber E. F. G. ich diß Buch zuschreibe / vnd vnder dero Namen außgehen lasse / geschickt fürnemlich auß volgenden dreien Vrsachen. Die erste ist / Nachdem auß sonderlichen Schickungen Gottes / vnnd gnädiger Vergünstigung des Durchleuchtigen Hochgebornen Christlichen Fürsten vnd Herren Christoffen Hertzogen zu Würtemberg / vnd Teck f...] die ob angezeigte Windische Bücher alle zu Tübingen getruckt sein
305
ŠTUDIJSKI VEČERI
1575, ki so vsi izšli pod pokroviteljstvom vojvode Krištofa. Na takšne drobne Trubarjeve manevre, kadar je imel namen doseči svoj cilj, smo opozarjali že v zvezi z njegovimi odnosi do financerjev knjig (Ahačič 2007: 56-62). Zato se nam ponuja naslednja interpretacija nemškega besedila:
»Da pa posvečam tole knjigo Vaši knežji milosti [torej vojvodi Ludviku Württemberskemu] in jo v njenem imenu izdajam, so predvsem naslednji trije vzroki. Prvi je tale: po posebnih božjih ukrepih in milostni naklonjenosti presvetlega visokorodnega krščanskega kneza in gospoda, gospoda Krištofa, vojvode württemberskega in reškega [...] so se vse zgoraj navedene slovenske knjige natisnile v Tü-bingenu (za časa interima v Nürnbergu in Schwäbisch Hallu natisa zanje [torej za zgoraj omenjene knjige] niso hoteli dovoliti, niti natisa prvega malega katekizma v rimah in napevih s pridigo o opravičenju pred Bogom).«
Natisa po takšni interpretaciji gornjega besedila v Schwäbisch Hallu torej niso dovolili, kar pa ne pomeni, da ga niso ilegalno izvedli, Katekizem in Abecednik iz leta 1550 pa ne spadata med »zgoraj navedene slovenske knjige«, torej med knjige, natisnjene v Tübingenu.
Moje sklepanje glede poteka dogodkov ob tisku prvih dveh slovenskih knjig bi bilo tako naslednje: Trubarju je bilo tiskanje uradno onemogočeno zaradi prepovedi nadzornikov tako v Nürnbergu kot v Schwäbisch Hallu. S Petrom Frentzem (tudi Frentius oziroma Fren-tzms), tiskarjem v Schwäbisch Hallu, ter najverjetneje še z Mihaelom Grätterjem (tudi Gretter), »krščanskim pridigarjem« v istem kraju,14 se je zato dogovoril, da bosta knjigi natisnjeni v njegovi delavnici v tajnosti ob Trubarjevi odsotnosti. To verjetno ni bilo posebno težko, saj tiskarn praviloma niso pregledovali, Trubarjeva odsotnost pa je nevarnost, da bi kdo opazil, kaj se dogaja, še dodatno zmanjšala. Tudi če je v Schwäbisch Hallu še kdo vedel za tak projekt (morda celo mestna oblast), jih ni prav nič stalo, da so tak skrivni projekt dopustili, saj jih je skrbelo predvsem, da se ne bi zamerili višjim oblastem. In če je projekt
14 V Schwäbisch Hallu je imel Trubar vsaj en dokumentirane znance: župnika Mihaela Grätterja (Gretter), fizika Johanna Regula (Regulus) ter učitelja Jerneja Holdenriedta (prim. Rajhman 1986: 19-20, 327).
306
KOZMA AH AČIČ
s skrivnim t iskom v Schwäbisch Hallu uspel, potem ga Trubar nikjer ne izpostavlja predvsem zato, ker bi bilo res skrajno neprevidno opozarjati oblastnike o svoji (in tiskarjevi) kršitvi interima in izrecne prepovedi.
Tak sklep rešuje tudi dilemo glede letnice izida Trubarjeve knjige. Glede na neujemanje Trubarjevih izjav ob predpostavki, daje Katekizem izšel v Tübingenu, je zato zgoraj navedeno mesto iz TT 1581 1582 delalo velike težave že Francetu Kidriču (1921: 301); Krištofje namreč zasedel prestol šele po 6. novembru 1550, ko je umrl njegov predhodnik Ulrik; potemtakem bi moral Katekizem iziti šele leta 1551, če bi njegov tisk res omogočil vojvoda Krištof. Od dovoljenja do natisa je moralo namreč preteči kar nekaj časa, dovoljenja za tisk Trubarjevih del pa vojvoda Krištof zagotovo ne bi utegnil dati že v prvih dneh po svojem imenovanju. Toda ne glede na pomisleke je ob predpostavki, da sta prvi slovenski knjigi tiskani v Tübingenu, prevladalo mnenje,15 da tudi za izid Katekizma velja letnica iz Abecednika, torej 1550, saj bi bilo nekoliko nenavadno, da Trubar na zgoraj omenjenem mestu v Tli 1561 ne bi dajal pravega podatka, ko pa jasno pravi, daje Katekizem njegova prva knjiga, šele za njo pa navaja tudi Abecednik 1550. To mnenje se je nato utemeljevalo z nekoliko za lase privlečenim sklepom, daje pač Krištof Trubarju pomagal, še preden je postal vojvoda (in potemtakem tudi še preden seje seznanil leta 1553 s Petrom Pavlom Vergerijem). To pa je zagotovo manj verjetno kot naša razlaga. Če se torej ne bodo našli kaki novi viri, ki bi pojasnjevali novoodkrite podatke o črkah in močno dvomim, da se bodo moramo kot kraj tiska predvidevati Schwäbisch Hall, kot tiskarja pa Petra Frentza.
4. Jernei Skuryaniz
To nas vodi k naslednjemu razmišljanju, ki je seveda že bolj na ravni ugibanj a zato nič manj zanimivo. Če bi Primož Trubar s psevdonimom Jernej Skrjanec v Katekizmu 1550 želel narediti poklon ti-
15 Debaro povzema m sklene Joka Žigon (1954: 331-334), Rupel v obeh izdajah monografije (1962: 77,1965: 84 85) o Trubarju rakšno razlago sprejema, a se od nje vidno distancira: »V zadnjih letih pa dajejo raziskovalci več vere Trubarjevemu podatku in menijo [...]«, kar se mu sicer precej redko zgodi.
307
ŠTUDIJSKI VEČERI
stim, ki so mu v Schwäbisch Hallu pomagali, ne bi pa hotel pri tem izpostaviti tiskarja in korektorja, potem bi bil »Jernej« zgoraj omenjeni Bartholomeus [- Jernej) Holdenriedt, »Skrjanec« pa zgoraj omenjeni Johannes Regulus, ki v priimku skriva škrjancu podobnega ptiča kralj ička.
VIRI IN LITERATURA
Kozina Ahačič, 2007: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizern. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Branko Berčič, 1968b: Das slowenische Wort in den Drucken des 16. Jahrhunderts. Abbandlungen über die sloit'eniscbe Reformation. München: Rudolf Trofe-nik. 152-268.
Cerl 2013 - CERL Thesaurus. Consortium of European Research Libraries, 2013. <http://thesaurus.cerl.org>.
Helmut Claus, 2013: »Gedruckt in Siebenbürgen durch Jernei Skuryaniz«. Gutenberg-Jabrbuch 88. 127-138.
Mihael Glavam, 2008: Trubarjev album: romanje za Trubarjem. Ljubljana: Mladinska knjiga.
lgor Grdina, 1999: Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. Maribor: Obzorja.
France Kidrič, 1921: Trije prispevki k zgodovini slovenskega pismenstva v 16. stoletju. Južnoslovenski flolog II. 301-308.
Ernst Kyriss, 1970: Württembergische Renaissance-Einbande mit slawischen Drucken des Primus Trüber. Gutenberg-Jabrbuch 45. 371 381.
Sönke Lorenz (ur.), 2001: Primus Trüber. Der slowenische Reformator und Württemberg. Stuttgart: W. Kohlhammer.
Ulrich-Dieter Oppitz in Christoph Weismann, 2014: Slovenski cerkveni red 1564 še en najdeni izvod (Die Slowenische Kirchenordnung von 1564 ein neu gefundenes Exemplar). Stati inu obstati 19-20 (2014), 36-41.
Jože Rajhman, 1986: Pisma Primoža Trubarja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede (Korespondence pomembnih Slovencev 7).
Jože Rajhman, 1997: Pisma slovenskih protestantov. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za filološke in literarne vede (Korespondence pomembnih Slovencev 11).
308
KOZMA AH AČIČ
Marianne rozsondai, 1972: Beiträge zu Württembergischen Renaissance-Ein-bänden mit slawischen Drucken des Primos Trüber. Gutenberg-Jahrbuch 47. 353-359.
Mirko Rupel, 1958: Trubariana. Razprave razreda za filološke in literarne vede 2 3. Ljubljana: SAZU. 165 187.
Mirko Rupel, 1962: Primož Trubar: življenje in delo. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Mirko Rupel, 1965: Primus Trüber: Leben und Werk des slowenischen Reformators. Deutsche Übersetzung von B. Saria. (Südosteuropa-Schriften 5.) München.
Mirko Rupel, 1966: Slovenski protestantski pisci (druga, dopolnjena izdaja). Ljubljana: DZS.
Oskar Sakrausky, 1989: Primus Trüber: Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen Reformationswerk. (Studien und Texte zur Kirchengeschichte und Geschichte S/1). Wien: Institut für protestantische Kirchengeschichte Wien SAZU, Ljubljana.
Christian Friedrich Schnurrer, 1989 [=1799]: Slavischer Bücherdruck in Württemberg im 16. Jahrhundert: ein literarischer Bericht. Unveränderter Nachdruck mit einem Nachwort von Peter Bartl. (Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen, 20.) München: R. Trofenik. TA 1550 = Primož Trubar, 1550: Abecedami m vnd der klein Catechifmus. Tübingen.
TAr 1562 = Primož Trubar, 1562: ART1CVU OL1 DERI, TE PRAVE STARE VERE KERSZHANSKE. Tübingen.
TC 1550 = Primož Trubar, 1550: Catechifmus. Tübingen.
TO 1564= Primož Trubar, 1564: CERKOVNA ORDNINGA. Tübingen.
TR 1558 - Primož Trubar, 1558: ENREGISHTER. Tübingen.
TR 1561 - Primož Trubar, 1561: Regifter vndfummarifcher Innkalt. Tübingen.
Rudolf Trofenik in Christoph Weismann (ur.), 1973: Primož Trubar: Cerkovna ordninga = Sloicenische Kirchenordnung: Tübingen 1564. Teil 1: Text. (Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen, 10.) München: R. Trofenik.
TT 1557 - Primož Trubar, 1557: TA PERVI DER. TIGA NOVIGA TESTAMENTA. Tübingen.
TT 1581 82 = Primož Trubar, 1581 82: TA CELI NOVI TESTAMENT. Tübingen.
Joka Žigon, 1954: Kdaj je izšla prva slovenska knjiga? SR 5 7. 331 -334.
309
SYNOPSES, ZUSAMMENFASSUNGEN
UDC 274(497.4):27-28 Kozma Abačič
Cerkovna ordxiinga, Articuli, abecedarium, catechisms -and Dalniatin's master's thesis
The article draws attention to five new finds of books by 16th-century Protestant writers: the Catecbismus (Catechism) of 1561 in both Glagolitic and Cyrillic script, Ta pervi deil Noviga testamenta (The First Part of the New Testament) and Articuli (The Articles) by Primož Trubar from 1557-1558 and 1562, Jurij Dalniatin's master's thesis, De catholica et catbolicis (1572), and Cerkovna ordninga (Church Order) of 1564. The last mentioned involves the new find of what is now the second extant copy of this work, discovered in October 2013 by Ulrich D. Oppitz, and stresses its significance and the differences compared with the previously only known copy. The author particularly points out the interesting handwritten additions in the book, which represent the first extant written source intended exclusively for a woman reader.
Primož Trubar was officially prevented from printing his Catecbismus and Abecedarium (both 1550) by the prohibition of the inspectors in Nürnberg as well as in Schwäbisch Hall. It was therefore decided that the two books should be printed in Tübingen at the printer's Ulrich Morhart. On the basis of new findings about letters and the initial letter L in the first two Slovene books, the author offers a new interpretation regarding the place of printing and the printer who produced the two books. Trubar made an agreement with Peter Frentz (also Frentius or Frentzius), a printer in Schwäbisch Hall, and very probably also with Mihael Grätter (also Greller), a "Christian preacher" in the same place, that the two books would be printed secretly in Frentz's workshop while Trubar was absent. Probably this was not particularly difficult as printing works were generally not inspected, while Trubar's absence further reduced the danger that anyone would notice what was happening. Moreover, if anyone in Schwäbisch Hall knew of such a project (perhaps even the town authorities), it would not cost them anything to permit such a secret project, since they were primarily concerned with not offending higher authorities. And if the secret printing in Schwäbisch Hall succeeded, Trubar would not reveal it anywhere, especially as it would be extremely imprudent to inform the authorities of his (and the printer's) infringement of the Augsburg Interim and the express prohibition.
This interpretation is based on a recent comparison of this printed material with those of other printing houses and on a repeated analysis and interpretation of the sources which throw light on the origin of these two works by Trubar. The new findings also explain the problems encountered so far in deciding the year of publication of the Catecbismus.
440