4V Snopih 30. \/ 1 II 6 Čemi IS kr. £2X ■r v;^T^OTWf¥W 'S£P>^ Slovanska (ViausnieKaii knihovria. Cuo-iioroKa f Slovanska knjižnica. M Urejuje in izdaja And. Gabršček, f Y gradu in pod gradon\. i Pripovedka. * Češki spisala liožena Nemčeva. Poslovenil Petrovič. V GORICI. Tisk. in zal. ,,Goriška tiskarna" A. Gabršček. ‘l i m ■:!slWWWWWW\^UA^/WWWww w / Gorici, dn6 18. H 1 februarja 18 9 8. & & #S| v' »SLOVANSKA KNJIŽNICA" Slovanska knihovna.— C:iai»iHCKaa Bii6.iioxeKa. Snopič 36. — Cena 18 kr. (Cena naročnikom celoletno gld. 1.80, za snopič 15 kr.) ^ Urejuje in izdaja ANDREJ GABRŠČEK. V gradu in pod gradom. PRIPOVEDKA. Češki spisom rožena Kem Ceva. Posloveni utimZvič. V GORICI. Tisk in r.al. ..OoriAka tiskarna" A. Oabrftčck. 1805. * , v '■kj c-OzdooiLfuč iT) L: j Kii&sfc V gradu in pod gradom. PRIPOVEDKA. ČEŠKI SPISALA BOŽENA NEMČEVA. w _ Poslovenil: PETROVIČ. V GORICI. Tiskala, izdala in založila „Goriška Tiskarna* A. Gabršček. 1895. gradu je bilo dela in tekanja čez glavo. — Ključarica je prezračevala sobe, vrtnar je donašal cvetice za njih olepšavo; isto tako se je Čedilo in čistilo po dvoru, da bi gospoda našla vse v najlepšem redu. Druzega dne so jo pričakovali. «Sedaj napoči veselejše življenje*, tolažili so se ljudje v gradu. — «Če Bog da, sedaj bo nemara več zaslužka*, dejali so reveži in rokodelci pod gradom. — Druzega dne je zgodaj prišlo služab-ništvo in gosposki vozovi, na katerih so bili naloženi zaboji i vreče. — Opoludne pridrdra na grič, na katerem je stal zali grad, dična kočija, v kateri je sedela milostljiva gospa plemenita Tihodolska. — Njej nasproti je sedela njena sobarica, gospodičina Sara, na kozlu pri kočijaži pa strežajka, gospodičina Klariča in poleg milostljive gospe je ležal njen ljubček. — Ni pa bil to ni brat ni prijatelj, — marveč Joli, anglešk psiček najmanjše vrste, z dolgimi ušesi, z nežno dlako kakor žamet, bele, črne in sive barve; zares kaj mična živalica. — To je bil gospejin srček ! Dokler je bil gospod pl. Tihodolski samo gospod Tihodolski in ljudje niso vedeli druzega o njem, nego da je bogat, bilo je tam drugače. Gospa ni imela srčka, ni sobaric ; ni bilo gradu, ni bilo toliko služabništva, konj in psov; gospod Tihodolski ni hodil na lov, ni vabil gostov in gospoda ni zahajala k njemu srkat zdravega zraka. — A ko so se gospodu Tihodolskemu denarji vedno bolj kopičili, da ni vedel kam ž njimi, niti to, koliko jih ima, jelo je gospej presedati priprosto ime Tihodolsko. — Nagovarjala je gospoda soproga tako dolgo, da ji je kupil .plemeniti' priimek. — To je milostljivi gospej močno ugajalo, ker se je glasilo popolnoma drugače, in od tega časa je ni smel nihče imenovati s priprostim glavnim imenom, če ni hotel priti ob njeno milost. — .Velik ptič pa potrebuje tudi veliko gnezdo'. Naslov je bil tukaj, morala je biti tudi graščina. — Za denar pa se vse dobi. Kupila sta graščino, kupila konje, najela služabništvo, zahajala v kopelj, pripravljala gostije, plese. — Kdor ima kolač, najde tudi družbo — našlo se je dokaj prijateljev — zlasti onih lahkoživcev, ki žive na račun ' drugih. Gospoda pl. Tihodolskega so smatrali za 7 cličnega plemenitnika in povzdigovali so do nebes gospejino krasoto, dober okus, bistroumje in Bog ve, kaj še vse. — Gospa pl. Tihodolska ni bila ravno odurna; da pa se je videvala še zalša, nego je bila, za to se je vzlasti pobrinila njena sobarica, gospo-dičina Sara. — Pa ji je tudi gospa morala dajati lepo plačilo na leto in dokaj darov, da si jo je obdržala. Le s to jedino vabo jo je dobila k sebi od neke grofice, ki je slovela kot najelegantnejša gospa glavnega mesta, pri kateri je bila Sara druga hišina, dasiravno ne posebno dobro plačana. Toda reklo se je: «Služi pri grofinji* in radi tega se je obotavljala stopiti v službo novopečene pleme-nitnice. Denar pa je omehčal tudi njeno ponosno srce. Gospodičini Sari je gospa vse zaupala in če je včasih rekla: «To bi imelo biti tako; to smo tako imeli v našem gradu«, (pri tem je mislila na svojo poprejšnjo gospo) — je dala tudi to gospa pl. Tihodolska tako napraviti, kakor je rekla Sara, da bi bilo vse kakor pri grofinji. — Nekoč je rekla Sara: »Psička bi morali imeti, vaša milost. Imeli smo pri nas (to je pri grofinji) jednega; dobili smo ga iz Angleške — oh, premični moj Joli! ne morem ga pozabiti*. — In tu je začela praviti o njem, dosta-vivši k temu, da pripada k dobremu tonu imeti tacega psa. — Gospa pl. Tihodolska je takoj jela iskati psička in neki dober prijatelj, hoteč se bogati gospej prikupiti, omislil ji je zaželjenega srčka ter dal zanj osemdeset cekinov. Mislil si je, da mu bodo dobro povrneni, in, res, ni se motil, kajti s tem darom si je pridobil gospejino naklonjenost. —- To je bil dan veselja, zlasti ker je gospodičina Sara rekla, da je še krasnejši, nego grofinjin. — Dali so mu ime Joli — kakor grofinjineniu; njemu na ljubo pa se je osnoval poseben red, ki se je moral strogo ohraniti. Nadzorstvo nad njim je imela gospodičina Sara. — V spalnici gospodičine .Sare je na mehkem naslonjaču ležala nežna, z žametom prevlečena blazina in na tej je ležal Joli. — Zjutraj, ko je gospodičina Sara zajutrkovala, zajutrkoval je tudi on kavo ali smetano in po zajutreku ga je nesla Sara k gospej, da se je ž njim zabavala. Ko se je gospa oblačila, dobil ga je v varstvo strežaj; ko je bila gospa z obleko gotova, je psička okopala, počesala ter zavila v tenko preprogo, pokrila z modro žametno odejo, nalašč za to pripravljeno, in ga pustila na blazini, da se je posušil. Ščene, privajeno božikanju, je pustilo, da so delali ž njim, kar so hoteli. Potem je šla gospa ž njim nekoliko na sprehod v vrt, ali kadar so bili v glavnem mestu, odpeljala se je ž njim v kočiji. — Opoludne je imel za drugi zajutrek nekoliko mesa in ob štirih zrezek iz kokošjega ali jerebičnega mesa. To se je vrstilo dan za dnevom, da ne bi se ščene preobjedlo. Strežaj mu je prinesel vsikdar na porcelanovem krožniku jed na mizo, katero mu je moral pogrniti, sicer bi se ščene jedi ne bilo dotaknilo, in po obedu mu je moral obrisati gt ec. — Ves drugi čas pa se je m porabil v pestovanje in igro, do!ler ga Sara ni položila na posteljo. — Ce se je primerilo, da se Jolintk ni hotel igrati ali žreti, pa so si donhšlje-vali, da je bolan, in takoj so poslali po zdravnika. — Ko so bili na graščini, šlo je s tem strogim redom bolj trdo, toda recept imeli so se seboj. —-Zdravnik je bil sicer vrl in izurjen človek, toda psička nikdar ni hotel zdraviti; gospodičina Sara je seveda svetovala, naj bi mu gospa pl. Tilio-dolska prikrajšala dohodke, češ, da je tudi gospa grofinja tako naredila in da je še rad prišel, ali pa, da bi si najela domačega zdravnika; toda v tem je gospa ni mogla ubogati. Na deželi ni bilo dru-zega zdravnika; vzdrževati domačega zdravnika pa bi prišlo le nekoliko predrago. — V glavnem mestu bilo je temu drugače; tam niso bili vsi zdravniki tako malenkostni in našel se je tudi zdravnik, ki je milostljivi gospej za nekoliko cekinov zapisal zdravila tudi za psička. Jedenkrat je gospa pl. Tihodolska zbolela — in Joli je bil vse dni, dokler je ležala, žalosten, ležeč pri njeni postelji. — To je gospo močno ganilo. — Gospodičina Sara je pripovedovala, da je tudi grofinjin Joli bil žalosten, ko je grofinja zbolela, in da je to grofinjo tako ganilo, da je odločila ščenetu pet sto goldinarjev penzije, ko bi jo ta preživel. — To je bilo gospej pl. Tihodolski močno všeč in po visokem vzgledu grofinimeni je tudi ona ustanovila pet sto goldinarjev s ra za psa, če bi imel ta dalje živeti nego ona, in pet sto onemu, ki ga bo redil ; vse to je potrdila se svojim pismom in pečatom.*) — Gospodičina Sara je bila sedaj še bolj zatelebana v psa. — Ko se je raznesla govorica o tej čudni ustanovi v prijateljskih krogih gospe pl. Tihodolske, so vsi hvalili ne le gospejino radodarnost, marveč tudi plemeniti čut, ki se je kazal v tej ustanovi. Prispodabljali so jo neki kneginji, katera, dobivši od svojega ljubčeka krasnega konja, je dala nalašč zanj postaviti hlev, v katerem so bile hrastove parkete, mramornate jasli, tlak in lestva pa polikana. Imel je tudi svojega služabnika, in ko se gospej ni ljubilo jezditi, ni smel nihče drugi sesti nanj. Samo na sprehod so ga vodili, z belim kruhom in otrobi krmili, vsak dan je dobil kos sladkorja ; in takšno ugodnost bi imel uživati do smrti. Vsaj tako je bilo določeno v pismu. Samo gospod Tihodolski ni odobraval te gospojine ustanove, toda samo v mislil). Vedel se je proti njej jako nežno in ni se drznil, delati jej v njeni zapravljivosti kakih ovir, a to vsled razlogov, ki niso bili nikomur znani. Radi tega je pustil stvar tako, misleč si : «Do onega časa, ko ona umre, kdo ve, kje bo že pes!» Gospod Tihodolski je imel tudi svoje slabe lastnosti, toda pri tem je bil velikodušen, dober, visoko ceneč svoj stan; staro ime bilo mu je vendarle milejše in »plemeniti" priimek kupil je le za to, da bi imel dotmi *) To ni kaka bajka, marveč čista resnica. tl mir. — Njegova strast bila je poprej lov in tudi graščino je kupil le radi lova. — Njegovi prijatelji so bili sami lovci, ki so vzajemno obiskovali drug druzega. Niso tudi gledali tako strogo na dvorne običaje ; niso bili tako polikani kakor gospodiči, smukajoči se okrog gospe ; bilo je v njih več zdravejšega jedra in radi tega je gospod Tiho-dolski rajše hodil v njih družbi po lesovih, ali raz-govarjal se ž njimi pri kozarcu vina, nego sedeval v duhtečem salonu svoje gospe, kjer se nikdar ni čutil prav domačega. Služabniki pa in uradniki so rajše imeli gospoda nego gospo. Gospodiči ne Sare pa nihče ni videl rad, dasiravno so se njej in psičku prikupovali oni, ki so hoteli kaj dobiti od gospodarja. Vsak se je bal, pogledati jo srpo. — Jedini, ki se je niso bali ter se za malega ple-menitnika niso brigali, so bili mesarski, ovčarski in drugi psi. Ko je gospodičina Sara prvič prišla v grad in šla ž njim na sprehod, so se zbrali okrog nje, renčali nanj, kazali mu zobe ter se sploh vedli tako nedostojno in žalili njegovo nežnost, da ga je gospodičina, ki ni mogla tega prenesti, vzela v naročje in odnesla v grad. Tu se je kaj bridko pritoževala proti tej pasji golazni ter nasvetovala, naj bi si nihče ne drznil, stopiti s psom na vrt. To povelje bilo je takoj napisano na tablicah, okrog vrta obešenih, in razun tega so še vodili Jolinka vedno na dolgi, srebrni verižici. Gospodičina Sara bi bila še dokaj rajša gospodovala v vsej hiši in na polji, toda to se ji ni posrečilo popolnoma Tu je imel gospodar besedo in v njeno nesrečo je ni imel preveč rad. Kuharju ni bila naklonjena, ker se ji ni hotel uklanjati ter ji ni pošiljal dobrih prigrizkov, kadar si jih je želela; toda gospodarju je bilo to všeč in tudi gospa mu je bila naklonjena, ker — hvala njegovi umetnosti! — bila je njih miza na dobrem glasu, za to mu njena jeza ni škodovala. — Go-spodičine Klariče tudi ni mogla trpeti, toda bila je to hči stare ključarice, ki je že pri gospejini materi služila in kot udova bila je zopet pri gospej mnogo let za gospodinjo, ko še niso tako gosposki živeli. Klariča je bila zala deklica; znala je umetna in priprosta ženska dela; bila je tiha in dobra. Mati je postala udova, ko je bila Klariča še otrok; dala jo je v odgojo sestri v neki trg na deželi, sama pa je stopila k gospej Tihodolski v službo. Klariča je bila pri teti, da je odrastla, in mati je za njo le delala in trpela. Ko je gospa Tihodolska postala graščakinja in gospa Marinka ključarica v gradu, vzela je Klarico k sebi. — Gospej je bilo dekletce precej všeč in ker je potrebovala strežajke, pogodila se je za njo z materjo ter ji prigovarjala, da bo to Klaričina sreča, če se pri Sari izuri, da spozna svet, in ko bi se ne mogla drugače preskrbeti, da zamore pozneje priti na njeno mesto. — Materi to ni bilo po volji, toda kaj je hotela reči gospodinji! — «Če tega ne sto- rim», mislila si je, «pridem tudi jaz ob službo, in teh par goldinarjev, katere sem prihranila za dekle, da bi lajše živela in bi ji ne bilo treba služiti, sama porabim. Naj torej gre; Bog jo bo čuval, če ga sama ne zapusti*. Torej je dovolila in Klariča je postala strežajka. Sara pa je ni mogla trpeti; mučila jo je, kjer je le mogla, in Klariča, ko je bila v glavnem mestu, je prelila dokaj solz radi nje. Toda ko so prišli na graščino, kjer je bila pod varstvom matere, si ni toliko upala na njo, dasiravno materi ni bila znana njena zloba. Klariča se ni pritoževala. — Gospa se na Klarico ni hudovala, kakor sploh na nikogar ne; toda to, kar je ona izvršila, ni se ji zdelo tako lepo. nego če je to izvršila Sara, dasiravno si je dekle zgodaj osvojilo izurjenost pri delu ter si je večkrat mislilo, da bi gospej bolje postregla nego Sara. — Kar je Saro najhuje spodbadalo proti Klariči, bila je njena mladost in njena lepota, s čemur se ona ni mogla ponašati. Ker pa je bila še ponosna in zlobna, je tudi nihče ni ljubil; le na videz so se ji sladkali nekateri, kadar so potrebovali njene priprošnje pri gospej. Klarico je pa vsak imel rad, najbolj pa oskrbnikov pisar. Tudi Klariča mu je bila naklonjena in njena mati ga je hvalila, da je vrl človek; toda gospodičina Sara ga je sovražila ; hotela -je, da bi se ji uklanjal. Tudi to jo je jezilo, da ji je rekal gospodičina, ne pa „mamsel“. «Mari ta neotesani pisar ne ve, kako me ima klicati ? Misli mari, da ima pred seboj priprosto dekle z dežele, da me kliče gospodičino ?», dejala je enkrat nalašč Klariči, hote jo s tem razžaliti. .«Me preprosta vaška dekleta», odvrne ji Klariča uljudno, «si ne damo reči drugače; to je naša najvišja čast; toda če vam to ni všeč, prepovejte mu, da bi vam tako ne rekel ! Vsaj „mam-sel“ ni nič druzega, nego napačno izgovorjena francoska beseda „mademoiselle“, kar pa tudi pomeni gospodičino*. »Glejte no — vi me hočete še učiti, kaj to pomeni ! Jaz sem že davno pozabila to, česar se vi sedaj učite*, ji jezno odvrne Sara. — Taki in jednaki prepiri so bili večkrat med njima, toda Klariča je vsikdar o pravem času utihnila in s tem zavezala usta svoji protivnici. Ko je prišla gospa v grad, čakali so jo uradniki in jo pozdravljali; njej je bilo to zelo všeč. Zapisnikar dohodkov ji je pomagal iz kočije, gospod oskrbnik vzel je njen pajčolan, ki ga je pustila v kočiji, a pisar, kakor bi bil tudi rajše postregel Klariči, je ubogal na oskrbnikov migljaj ter, priskoči vši h kočiji, hotel vzeti v naročje psička. Sara, misleča, da sega po njej, se je nagibala k njemu; ker pa je segal le po psičku, se je razjarjena umaknila ter sama segala po ščenetu. Ta pa je obema ušel .ter skočil iz kočije. Pisar je urno posegel za njim, pes pa je bežal pod kočijo. — Sedaj je Sara za- kričala, gospa se ozrla, in ugleda vši psa pod kočijo, je tudi zakričala, kakor bi bilo že po njem. In upili sta obe, a to za prazen nič, kajti psičku se ni pripetilo nič žalega. «Toda ko bi bila konja potegnila kočijo, kaka nesreča bi bila*, ponavljala je Sara neprestano, pritiskajoč Jolinka k srcu ter gledala pri tem s svojimi strupenimi očmi po pisarju. Ubogi pisar se je nadejal, da postane oskrb-niški pripravnik, do česar je imel že pravico. Mislil je že na zalo gospodinjico — a tu mu gospod oskrbnik po vzprejemu reče: «No, vi ste jo pa zadeli; čuditi se bo, če dobite sedaj zaže-ljeno službo. Treba je, da se prikupite psu, sicer je vsemu konec!» «Ge bi imel psu zahvaliti svojo srečo, grem je rajše iskat drugam. — Mislim si pa, da bo gospod ravnal po zaslugi in pravici*, odvrne pisar otožno. «Kaj to pomaga — gospa ima na uzdi gospoda, gospo pa zopet gospodičina Sara in pes. — Druzega sveta vam ne morem dati, nego da se prikupite gospodičini*. «Nikdar ne učinim tega; tej zlobi se ne bom ukljanjal, niti psu poljuboval tac*, odvrne ponosno pisar. «Moj zlati Kalina, časih je treba celo zlodeju prižgati svečo!*, nasmehne se oskrbnik, ki je bil pisarju naklonjen. IG n. Grad je slal na griču in pod njim se je razprostiralo mestece. Reka, tekoča okolo mesta ob vznožju griča, je delala mejo med grajskim in mestnim zemljiščem in jedna njena struga se je vila okrog vsega mesta. Prebivalci v mestu so se delili na tri vrste. V prvo vrsto so se prištevali premožni gospodarji, ki so imeli svoje hiše, dvorišča in obširna polja, čijib gospe in hčerke so nosile klobuke ter zahajale druga k drugi na kavo. Med temi bogatini se je volilo mestno starešinstvo po stari poslovici: „Kjer so denarji, tam je tudi razum!“ — V drugo vrsto so se prištevali revnejši rokodelci, ki so imeli le kos polja in hišo; njih žene so nosile peče in pristaši prve vrste so jim močno zamerili, če so svojim hčeram dovolile nositi klobuke. — Tretja vrsta pa je bila tako imenovana sodrga, najemniki, ki so se živili „z roko v usta". —- Ce bi se bil kdo med temi hotel primerjati v čemur si bodi s prvovrstniki, bilo bi to za nje največje razžaljenje. Ako je katera najemnic poljubila gospej prve vrste roko, si jo je ta urno obrisala, da ne bi ji z nečistim poljubom omadeževala roke, ali ji zgubančila rokav. Pristave bogatinov in kočice revnejših rokodelcev so se nahajale večinoma ob vodi na obrežji. V vsaki pristavi je bilo nekoliko sob, prirejenih navlašč za najemnike. Te sobe so bile temne, z jednirn- samim oknom, brez poda in peči. Gret se po zimi in kuhat si hrano so hodili najemniki v veliko družinsko sobo k oskrbniku. Za tako sobico je'moral najemnik plačati dvanajst goldinarjev. srebra na leto najemnine; za to ceno na-jemščino pa je bil tudi dolžim lastniku pristave, pri katerem je stanoval, delali vse leto za določeno dnino ter ni smel iti drugam, dasiravno bi našel tam več zaslužka. Toda, če je kateri najemnik imel veliko družino, bilo mu je težavno, plačati tudi ta goldinar na mesoc, zlasti po zimi, kadar ni bilo dela in plačilo manjše. Za to so jemali bodisi prenočevaice, ki so spali pri njih čez noč, ali tovariše, ki so pri njih stanovali, da so lože zmagovali to najemščino. Nekateri pa so stanovali pri kočarjih, kjer tudi niso več plačali, sicer pa so bili prosti. V vsaki taki sobani so imeli najemniki tudi svoja skladišča za hrano. Pod posteljami so bile izkopane jame, v katerih so imeli spravljen krompir. Bilo je krasnega jutra, ne dolgo potem, ko je gospoda prišla v grad, ko je na pristavi iz temne sobane, smrdeče po zatohlini, stopila žena z dvema otrokoma. Jednega je nesla v naročji, drugi, sedem ali osemleten deček, pa se je držal njene jope, nesoč malo culico v roči. Njena in otročja obleka je bila kaj uborna, polna zaplat, toda čista. Koj za prvo žensko je šla druga in ž njo kopica otrok. «Kakor šerp rekla, draga Karaskova», dejala je poslednja, «kaj rada bi vam dajala prenočišče tudi nadalje, ko bi mi tudi ne mogli plačevati; toda sami vidite, da smo kakor v brlogu. Jaz imam pet otrok, svak tri, vi dvoje; odraslih oseb nas je pet: pomislite, koliko je to ljudij! Saj veste, kako nam je bilo tesno. Po zimi je pač topleje, toda po leti je soparno. Gospodar je bil včeraj tukaj ter naročil oskrbniku, naj skrbi, da bi tu ne spalo preveč ljudij skupaj, da baje v Pragi umirajo ljudje za kolero in se boje, da pride tudi sem, kakor pravijo. In oskrbnik tudi upije nad nami, kadar jemljemo ljudi na prenočišče, češ, da je to tatinski brlog in da mu kradejo ! » «1 Bog, Bog!», vzdihne žena, bolestno ranjena s temi besedami in bledo shujšano lice ji zaradi sramote. «Ne jemljite si tega k srcu, žena! Na vas nihče ne misli, kakor pravim; toda veste, kako se godi: pravični mora trpeti s krivičnim. Ljudje so zlobni in dobri; kdor prerad verjame, se lahko zmoti, za to je dobro, če ima človek oči spredaj in zadi. Oskrbnik mora biti odgovoren za vse; njemu se ne sme zameriti, ker gospodar je hud. Kakor pravim, vi bili ste vedno pošteni, vredni spoštovanja, na vas nihče ne misli in rada bi vas tu gostila, ko bi smela, kakor pravim. Tu imate za na pot». Pri teh besedah vzame najemnica iz zastora nekoliko v pepelu pečenega krompirja ter ga ponudi ženi. «Bog vam stotero povrni vse, kar ste mi dobrega storili in daj vam vedno zdravje. Z Bogom!*, dejala je žena zdihuje, odhajajoča z dvorišča. «Ali ne boš več spal pri nas, Vojteh ?», klicali so otroci za dečkom. Ta pa se ni ozrl. «Pustila bi jo tukaj», rekla je najemnica, «toda kaj, ona mi umre — je že popolnoma pri kraji — in morala bi jo dati pokopati. Kakor pravim, človek ima sam s seboj dovolj opraviti. Saj ona najde nekoga, ki jo vzame*. Bleda žena pa je med tem, kolikor so ji dopuščale moči, hitela po obrežji okolo pristav k mostu. Sredi mosta se je oprla ob ograjo in njeno oko je nekako divje gledalo na tiho, spodaj tekočo reko. «Mati», oglasi se deček Vojteh, «privežite mi Pepeka na hrbet, da ga nesem, ker vas bole roke. Pojdite, tam-le na loki pri križu sije solnčice, tam se pogrejemo. Pojdite, mati, ne bodite tako žalostni če nam tudi ne dajo prenočišča, lahko spimo zunaj, saj je že toplo*. «Oh, dete, ko bi raje vsi trije spali pri očetu v grobu, bilo bi najbolje za nas*, vzdihne žena, pritisne dojenca k srcu ter jame plakati. Tudi Vojteh je jokal in tako jokajoč korakajo polagoma čez most na drugo stran. Na poslednji pristavi 2* pri mostu je pletlo nekoliko dninaric trakove, neprestano pomenkuje se o marsičem. Ko je šla Kar.iskova mimo vrat, ugledajo jo. «Kam se pa ta vleče s tema otrokoma ?», poprašujejo druga drugo. «Kam ? nemara si kaj prislužit!», reče jedna. «Ta bi si prislužila — še koščeka kruha ne!», zasmeje se druga. «Ne obtežuj si vesti, Katarina*, zavrne jo neka starka, «Karaskova je bila kaj živahna oseba, dokler je bila zdrava, toda sedaj je kakor Bog na križi. Revna je, da bi se je kamen usmilil: moža zgubiti, pasti v revščino, biti bolna in pomoči od nikoder, — to ni karsibodi !» «Mislim, da jo že pol leta tlači mrzlica*. «Da, pol leta», oglasi se zopet starka, «in ne more se je znebiti ; pri tem pa še doji otroka, a za brano nima druzega nego krompir. Že za to je vredna pomilovanja ! — Ko še pomislim, kaka deklina je bila: kri in mleko in pri tem kakor živo srebro, a vedno čedna, kakor cvetlica. Pa so se tudi gospe pulile za njo ; vsaka jo je hotela imeti v službo ; ona zna tudi ročno obračati iglo*. «Ko bi si le s tem Karaskom ne bila spridila življenja; tu se je zmotila*. «1 nu, žene*, oglasi se druga, «vsaj smo tu žene — torej vemo, kako se godi, kadar se dva imata rada in — sta mlada. Jaz — mi, čemu bi ne povedala tega — tudi nisem bila boljša; na moji svatbi tudi niso spletali vencev«. — «Se-vedn, ti bi rada tajila, kar je jasno kot beli dan«, nasmejala se je zbadljivka. «1 nu, deklina, vsaka noče priznati resnice. Ko bi rekla gospodičini Stazici resnico, to bi naletela — a vendar je to jasno, kakor beli dan. Toda vsak na svojo odgovornost; saj sem tudi jaz dokaj jokala radi tega. Midva z mejim bi se bila vzela poprej, toda vedno je naju oviralo, da nič nimava, kako se bova živila, naj ga torej pustim in se mu izneverim. Jedenkrat je on prišel k nam. Jaz sem tarnala in tožila mu najino revščino. — «Pojdi kam drugam s tem, Ana«, pravi mi, «reven človek, pa še čmerikav, to je prava beda; saj ima bogatin dovolj opraviti z žalostjo. Vesela bodi in rada se imejva; če se tudi do sitega ne najeva, se pa vsaj naspiva!» — Jaz sem mu pritrdila. «Res je, tvoj mož je zmiraj vesel, pri njem ti ni dolg čas«. «Njegova navada je«, nadaljuje, «da se nasmeje in si zapoje; pravi, da je to toliko vredno, kakor bi tarnal. — Jaz pa sem se sramovala, in rada bi bila omožena, toda stroškov sva imela toliko, da nisva mogla spraviti skupaj potrebnega denarja. Jurij pa je rekel: «Midva sva svoja: lahko čakava, da naju poroče zastopj*. Mene pa je to bolelo, ker človek je — ko bi mu tudi Bog odpustil — vsekako nekako preziran od ljudij. In ohrabrila sem se, šla k gospodu kaplanu ter ga prosila dobrega sveta. Ko sem mu vse povedala, je dejal, naj pošljem Jurija k njemu. Šel je torej in gospod kaplan je to poravnal sam. Čez tri tedne sva bila poročena in še otroka nama je pozneje krstil zastonj*. «Ta gospod kaplan je naklonjen revežem, to-je resnica. A kaj je rekel Jurij?* «Veselilo ga je, samo delal se je, kakor bi mu bilo to vsejedno. On ima tudi gospoda kaplana rad in kadar potrebuje gospod kaplan kate-terega za delo ali kako drugo pomoč, ne prepusti moj Jurij tega nikomur drugemu, tudi ko bi imel delati vso noč*. «1 nu, pri tebi je bilo to drugače*, oglasi se zopet starka, «toda pri Karaskovi je bilo zopet drugače. Znano vam je, da se je njegova mati upirala, češ, da njen sin je zidar, ki si prisluži lep denar, da torej lahko dobi hčer kakega rokodelca, ne pa najemnikovo. Sedaj je že v večnosti — toda bila je prava grča. — Ne in ne! ni hotela dati dovoljenja; duhovnik in učitelj, oba sta jo nagovarjala, toda Bog obvaruj, njena glava je bila kakor zid. — In kaj je prišlo iz tega? Karasek vendar ni pustil Katarine. Katarina je še pozneje hotela iti z otrokom k njej prosit jo dovoljenja in blagoslova, toda ona ji je zapretila, da jo z metlo izžene z otrokom vred ter ni pustila dobre dlake na njej, da bi bila Katarina lahko umrla radi tega od žalosti*. , vpraša urno Saro. «Otipustite, milostna, zbežal mi je iz sobe; toda tičati mora tu nekje v sobah, — ravnokar ga iščem. France mu je prinesel zajutrek in po odhodu ni zaprl vrat, česar pa jaz nisem opazila. Ko se je najedel, obrisala sem mu gobček, in šel je leč na blazino, jaz pa sem se poprijela dela. V svesti si, da leži na blazini, se nisem ozrla, dokler ni nastal krik. Oh, vsa zbegana strahu ne morem niti govoriti! Oh, ljubček moj! — Vsa se tresem! — Ge se mu kaj pripeti, bo to moja smrti* Po teh besedah si zakrije oči ter jame jokati in stokati. Gospa je stala kakor zadeta od strele, obra-čujoča divje oči po Sari, pa po strežaju. «Milostna», reče strežaj odločno, «gospodi-čina laže. Ni se ukvarjala z delom. Pri njej je sedel baronov strežaj Jacques, in ko bi ne bila imela samo zanj očij, ne bil bi pes zbežal, dasi sem pustil vrata odprta. Tako je in nič drugače ; ne navaljujte torej krivde na-me, ker je na-se ne vzamem. Ravnokar jo je Jacques popihal od vas in vi ste se jeli ozirati po psu», dejal je France ki je gospodičino sovražil, ker je čul, kaj namerava z Jacquesom; zato ga je vedno tožila gospej. «Nesramnica!», zaklicala je gospa z jeznim glasom ter hotela seči po njej. Toda Sara jo začudeno pogleda in, pozabivši na poprejšnje žalostno lice, ji posmehljivo in drzno odvrne : «0, nesram- G 6 niča? ne vedela bi, zakaj, milostljiva gospa; to bi se moralo dokazati poprej !» Gospo je osupnil ta drzni odgovor in roka ji je omahnila, na katero je Sara posmehljivo gledala. Samo toliko je mogla spraviti iz sebe, naj išče psa, in če se mu je zgodilo kaj žalega, da mora v tem hipu iz hiše. Po teh besedah je kakor nezavestna omahnila na stol — in strežaj je tekel po vode. Sara pa je dirjala iz sobe v sobo; toda ni ji bilo mnogo ni za gospo, ni za psa, marveč le za onih pet sto goldinarjev srebra, odločenih psu za pokojnino, ter za dobro življenje in dober zaslužek v gradu. Toda o psu ni bilo v celem gradu niti sledu. Kakor strela se je raznesla ta novica po gradu. Kdor je bil živ, iskal je Jolinka. Že so pozabili na steklega psa in le «Joli! Joli !» glasilo se je iz vseh ust. Iskali so ga v grmičji, pri ribniku, v zaprtih prostorih, v pečeh, po omarah, prav po besedah stare ključarice, ki je dejala : „Kadar hoče zlodej človeka skušati, skrije kako reč tako, da bi je niti Bog ne našel". Ko se je v gradu vse obračalo narobe, hitel je pisar Kalina s puško mimo vratarjeve sobe navzdol po cesti mimo vrta ter slišal že z livade krik: „Slekel pes! Ubijte ga!“ — Kalina je hotel mahnili za njim v mesto, med tem ga pa pokliče in mu pomigne Sinica iz svoje utice, paj pride k njemu. Držal je svojega psa v naročji in Vojteh je stal pri njem ter tudi nekaj držal. « Počakajte, Sinica, kmalu pridem, samo ubijem ga poprej, da se ne zgodi nesreča«. «1, gospod Kalina, ko pride v mesto, ga Havel takoj ustreli — kupček rakov — ustreli ga. Pridite le za par minut!*, kliče zopet Sinica. Kalina gre torej k utici in Vojteh mu pride naproti ter mu ponudi Jolinka. «Kje pa ste ga vzel?*, vpraša zelo začuden Kalina ter, obesivši puško čez pleča, vzame trepetajočega psa v naročje. «Poslal sem ga k gospodu z delom, in potoma ga je vjel; sedaj pa se boji, nesti ga v grad*, reče Sinica — pokazavši na Vojteha. «Fant, zakaj si ga vjel in kje si ga vlovil?* «Saj jaz hi se ga, gospod Kalina, ne bil dotaknil, toda bilo je tako: Ko sem šel od gospoda < oskrbnika, sreča me gospodičina Klariča. „Ali greš morda po obed? Ura še ni dve“, pravi mi. Jaz ji takoj povem, kje sem bil. »Pojdi z menoj, Vojteh, imam nekaj za-te“, je rekla. Šel sem ž njo k gospej ključkrici in tam mi je dala lepo, novo srajco*. «Kako, da te Klariča pozna? — In kaki so ti obedi?*, vpraša radovedno Kalina. Vojteh umolkne : ni vedel, ali ima reči:.da, ali ne; toda Sinica je menil, da je gospod Kalina vrl človek, da mu torej sme to povedati. Vojteh mu torej pove, kako se je spoznal s Klarico in da ona od tega časa deli ž njim svojo hrano. Kalinovo lice zalije 5* rdečica in ganjen pritisne Jolinka k sebi. «Kaj pa dalje, kako si vjel psa ?» «1 nu — Klariča mi je rekla, naj grem po cesti pod gradom, češ. da tam opoldne ne hodi nikdo grajskih; drugače bi me vtegnil kdo srečati ter bi me izpraševal, kaj sem delal v gradu. Spremila me je mimo gosposke kuhinje ter mi pokazala pot. Šel sem pod gradom, kjer stoje v krogu te krasne lipe in pod njimi klopi. Tu za minuto sedem, da bi si ogledal srajco. Še je nisem spravil, kar slišim lajanje, in ko se ozrem, stal je za mojim hrbtom gospejin psiček ter renčal in lajal na-me. Ustrašim se, kakor bi ustrelil v me, misleč si, da gre za njim oni zlobni strežaj, ali tista suha gospodičina, ki me je tudi enkrat z materjo izgnala iz vrta, ko sva hotela počakati milostljivo gospo. Vstal sem in hotel zbežati, toda psiček me zgrabi za hlače. Jamem ga hvaliti in božati — on pa je le renčal in me srpo gledal. Nihče ni šel za njim in tudi ovratnika ni imel, kakor vidite. Nisem vedel, kaj imam storiti; bal sem se bežati, da ne bi mi raztrgal hlač, pa tudi, da ne bi kdo prišel. Med tem pa pride po cesti, po kateri sem šel, oni stekli pes; jaz nisem vedel, da je stekel, in sepi stal mirno. Toda ta psiček neha renčati in jame se stiskati k meni in takoj mi pride na misel, da je oni pes stekel, kajti imel je pobešeno glavo, jezik moleč iz gobca in rep stisnen pod noge. Pograbil sem psička ter 69 — zbežal v stran — on pa mimo naju. Nisem vedel, kaj imam storiti; psa sem se bal pustiti samega, v grad pa sem se tudi bal iti ž njim, in tu so že kričali: „Stekel pes, stekel pes !* Torej sem zbežal ž njim k očetu. Verjemite mi, gospod Kalina, ko bi ga ne bil vjel in. se ne skril, da bi ga bil stekli pes gotovo vgriznil». «To ti rad verjamem; čudno pa se mi zdi, da je pes dirjal sam po vrtu». — Kalini pride na misel, da bi si sedaj mogel najlože nakloniti gospejino prijaznost, ko bi rekel, da je psa ubranil ; vsaj mu ga je deček sam ponujal. Toda tako je mislil le za trenutek. Odkimal je z glavo ter dal tej misli slovo. «Pojdi, fantek, z menoj, poneseva psička gospej, ker ga bržkone že iščejo. Ne boj se, gotovo te obdarujejo. Jaz sam povem vse, kako se je zgodilo. — Tudi Sinica ga je vspodbujal, in Vojteh je šel. — Med tem se oglasi strel od mestne strani. ?Kakor sem rekel, že je po njem. Gotovo ga je Havel ustrelil, kupček rakov, on je dober strelec !», reče Sinica. Kalina in Vojteh torej gresta v grad. Tam je bila prava zmešnjava; gospodje so tekali po vrtu, iščoč gospejinega srčka. Le gospod ga ni iskal; bil je pri milostljivi gospej v sobi ter jo tolažil. «Naj poželi, kar hoče, kdor mi ga prinese, vse mu storim !», zaklicala je vzdihuje, in med tem odpre strežaj vrata ter najavlja: «Pisar Kalina nese — 70 — „gospoda“ Jolija !» Kar tako navadno ga ni hotel imenovati, zato mu je dal priimek, kakor sta ga nekdaj klicali gospa in gospodičina Sara. Gospod se je nasmejal in razveseljen, da Jolinek ne bo veljal premnogo, reče: «Ostani, gospa, mož-beseda tudi pisarju 1» Kalina vstopi, a Vojteh za njim in še nekoliko drugih gostov, da bi slišali, kaj se je godilo ž njim, ker jih je ta komedija zelo kratkočasila. «Joli, moj Joli!», zakriči gospa, odpiraje naročje. «Psiček, zaslišavši njen glas, je hotel skočiti iz pisarjevega naročja v njeno; ta pa, uvidevši, kake nasledke bi imel ta skok zanj, ga ni spustil, marveč ga previdno položil gospej v naročje. «Kje ste ga našli, Kalina ?», vpraša gospod. «Nisem ga našel jaz, milostljivi gospod, ta le deček mi ga je dal, ker se je bal in sramoval, iti ž njim v grad», odgovori Kalina ter pripoveduje, kako se je sešel s psičkom Vojteh, ko je odhajajal s kozi vrt in počival pri lipah, kako ga je rešil nesreče, ne zinivši pri lem o Klariči ni besedice. «Cegav je ta fant ?», vpraša milostljivi gospod. «Sirotek je. Njegova mati je bila prva, ki je umrla za kolero pred štirnajstimi dnevi, in Sinica, krojač, ga je vzel za svojega. Ima sam pet otrok in je reven, toda dober človek*. «Neumnost! Imeti pet otrok, pa vzeti še šestega, če je revež !», reče jeden gospodov po francoski. Kalina pa je to razumel. Gospod Tihodolski stopi k fantu, prime ga za brado ter z zadovoljnostjo ogleduje njegovo zalo, zardelo lice in reče nemški: «Zal dečko !» «To bi bil krasen strežajček! Ko bi vedel, da pride k meni, vzel bi ga takoj k sebi. Jednega takega fanta že imam, pa je velik malopridnež*, de grof Rossignol. To je bil dober migljaj gospej. Hotela je dečka odpraviti s kako nagrado, — toda mislila je, da tako lepše pokaže svojo hvaležnost. «Kaj pa delaš pri svojih rediteljih ?» vpraša nakrat gospa. «Oče me pošilja v šolo; kadar nisem v šoli, pomagam čuvati in obirati črešnje in delam, kar mi ukažejo*, odvrne deček, ki ni vedel, kam bi od sramežljivosti obrnil oči. «Jaz mislim, da bi se tvoji reditelji in ti ne jezili, ko bi te vzela v grad», reče gospa. «Ne vem, kaj porečejo k temu oče*, menil je deček odkritosrčno. «PovpraSaj jih torej in pridi jutri! Vam, gospod Kalina, pa prisrčna hvala*, reče gospa, dajajoč mu s tem razumeti, da ju odpušča. Kalina ji poljubi roko, prikloni se družbi ter odide z Vojtehom, ne znajoč, ali si sme gospejino prijaznost vštevati v svoj prid ali me. Po njunem odhodu naroči gospa takoj, naj Jolinka okopajo ter mu dado prašek; pa tudi sama je jednega vzela na to veliko vznemirjenje. — n — Ta dogodek je imel velike nasledke. Druzega dne je poslal gospod po oskrbnika. Najpoprej mu je rekel, da si gospa želi, da bi se ves park naokrog ogradil, da bi v prihodnje ne bila toliko v skrbeh za svojega ljubčka. — «Dajte torej navoziti lesu, naročite dninarje, da narede čim prej okrog parka plot iz lat. Odsekane kosove pa naj odnesejo reveži, razumete. Zdravnik mi je dejal, da je velika revščina med ljudmi; mi imamo dokaj žita, dajte torej namleti rži in pšenice in razdelite moko po svoji razsodnosti, kdor je zares potrebuje; tudi graha smete pridodati. Jaz vem, da ste vrl človek; ne narejajte torej nikakega hrupa; naj vsakdo tiho povžije, kar dobi! Na krojača Sinico ne pozabite ! To pismo pa dajte Kalini!» Oskrbnik je bil kakor začaran : ni vedel, kako je prišel gospodar na to misel. Daši je znal, da ima dobro srce, da je bolji nego gospa, se vendar za reveže ni brigal dosti, imajo-li kaj jesti, ali ne, sedaj pa nakrat taka velikodušnost. Oskrbnik ni slutil, ^da se je gospod čutil v duhu-osramočenega pred revnim krojačem, in da je tako hotel nekoliko zadostiti svoji dolžnosti. Tudi gospa je bila namenjena, ko ji je onokrat zdravnik pravil o bedi revnih ljudij, opomniti na njo gospoda, toda na veselicah je zopet vse pozabila. Pismo, ki ga je dal gospod oskrbniku, je obsegalo imenovanje Kaline za oskrbniškega pripravnika. Kalina se je sicer veselil, vendar pa je omenil, da mu je težko, da ni dobil te službe po svoji marljivosti, marveč po pasjem posredovanji. «Človek, naj pripelje konja, kdor hoče, veseli bodite, da ga imate v hlevu ; to je vendar bolje, nego krdelo vrabcev na strehi*, odvrne mu oskrbnik. In Kalina je priznal, da ima stari gospod prav; oblekel se je v črn frak ter šel zahvalit gospodo. Na to pa je šel naravnost k gospej klju-čarici, da bi dobil zagotovilo, se li sme popolnoma veseliti svoje sreče ali ne. Ko se je čez uro vračal domov, zdel se mu je svet mnogo krasnejši ; kar poljubil bi ga, kogar bi srečal. Tudi Klariča je ves dan kar plavala po gradu ; oči so ji žarele in okrog ust jej je igral blažen smeh. Stara ključarica pa se je spustila tega dne večkrat za prazen nič v jok. Ko se je razglasilo, da je Kalina oskrbniški pripravnik, jeli so ugibati ljudje, katero si neki vzame za ženo. Oni, ki so to vedeli, niso izdali svoje tajnosti, ohra-nivši jo do pravega časa. Tako je hotela tudi Klariča. Druzega dne pride Sinica z Vojtehom v grad in oba peljejo k gospej. Gospa je dečka še enkrat pogledala, poprašala Sinico po vseh njegovih okoliščinah in če je zdrav. «1 nu, milostljiva gospa, slab je, toda temu je krivo le to, ker ni imel tečne hrane ; sedaj se je nekoliko že popravil in dalje, upam v Boga, bo še korenjak iž njega*, odvrne krojač, ljubeznivo gledajoč svojega rejenca ter dobro premislivši poprej vsako besedo, ker ga je opomnila soproga doma, naj bi pred milostljivo gospo ne prodajal „rakov“. Gospa pl. Tihodolska je bila zadovoljna ter je naznanila krojaču, da vzame Vojteha v grad. Mislila je, da ga s tem neizrekljivo razveseli. Toda ni jeden, ni drugi se nista veselilla tega. Sinici se je bil deček prikupil, in Vojteh je imel Siničeve rajše nego vsakega drugega. Krojač pa je mislil, da ga gospa da učit in ga hoče vzeti za svojega ; radi tega je tudi potlačil svojo ginjenost ter zahvalil gospo za njeno dobroto ter blagroval dečka, da ga je doletela taka sreča. Vojteh pa se ni mogel ubraniti joka; rajše bi bil zopet odšel s Sinico domov. Trpljenje in revščina pa sta ga naučili pred časom razuma: torej je znal uganiti, da bi bilo nedostojno, ostati še nadalje v nadlego revnemu krojaču, ko hočejo skrbeti zanj drugi, bogati ljudje. Gospod Tihodolski ni hotel, da bi naredila gospa iz dečka opico ; toda ona je komaj dočakala, da je imela malega strežajčka v opravi, ka-koršno ji je priporočil jeden znanec. Sinica se je moral požuriti, da mu jo je naredil. Ko so dečka oblekli, jel je zopet jokati; sram ga je bilo, pokazati se pred kom v belih nogavicah, v zagorelem fraku in kratkih žametnih hlačicah. Zdelo se mu je, da ni več Vojteh Karaskovič, — ni se znal v njej zavrteti, niti hoditi. Da, niti ti lasje, zdelo se mu je, da niso več njegovi; postrigli so mu jih ter dali mu ime Albert. Sinica si je tudi mislil, da se drugače zgodi s dečkom; ni mu bilo to všeč, pa molčal je. Kaj je hotel reči gospodi ? Prigovarjal je dečku, naj bo priden, ubogljiv, zvest, molčljiv, da bi mu v ničemur ne delal sramote. «Ko bi ti pa vendar le bolj ugajalo, učiti se česa druzega, ter bi ne imel nikogar, ki bi se potegnil za te, pa pridi zopet k meni — kupček rakov, jaz ti ostanem oče!», rekel mu je in deček mu je jokajoč vse obljubil. Tudi zdravniku ni bilo všeč, ko je čul o tem dečkovem oskrbljenji; takega mu on ni želel, ni pa hotel izustiti tega, dokler ne pride za to ugodna prilika. Vojteh je dobil v oskrbovanje Jolinka. Milostljiva gospa sama mu je vse naročila, kako in kaj mora ravnati ž njim; in ker se je psiček takoj navezal nanj, bila mu je odkazana soba, kjer bi po noči mogla skupaj spati. Razun tega je moral stati pri mizi za gospejinem naslonjačem. Kadar je hotela delati kaj na vrtu, nesel je za njo skrinjico ali jerbašček z delom; kadar se jej je zljubilo, iti v cerkev, moral je nesti za njo molitvenik, skratka: moral je oskrbovati vse te male opravke, za katere je strežajček živejši ingibčnejši nego strežaj. Vojteh je tudi rad ubogal vse, kar so mu naročili: toda v svoji navadni obleki in pri svojem domačem imenu bi bil še živahnejši in gibčnejši. Njegovo nekoliko okorno gibanje v nenavadni obleki se je zdelo gospodi močno smešno; vsekako pa ga gospa za to ni oštevala, veseleča se že naprej, kako jezo bo delala s svojim strežajčkom v glavnem mestu. Kaj pa Sara ? Kako je prenesla, da so ji vzeli njenega ljubčka ? Nikomur ni povedala, kako jo to boli; pred drugimi, razun gospe, se je še delala, da je vesela tega, ker ji je odpadlo težko breme. Ko bi ji ne bila ta služba prinašala velikega dobička ter še večjega ne obetala, ne bi bila privolila v to; toda njej je šlo le za to in radi tega se je podvrgla gospej ter pokorno prenesla kazen. Gospa pa, misleča, da ima v njej nenadomestni zaklad izvrstne sobarice, je premagala svojo jezo. Odpustila ji je nebrižnost za ljubljenega Jolinka in, ko ga je dobil v oskrbo deček, jej je rekla, da dela tako za to, da bi Jolinek imel več zabave, ker deček se lahko igra ž njim ves dan, k čemur pa gospodičina Sara vendar nima časa. Gospodi-čina Sara je rekla na to, da se ji bo tožilo po Jolinku, da je pa ona to kazen zaslužila, da se torej mora uzadovoljiti ž njo. Priznala je tudi milostljivi gospej čez nekoliko dnij pri frizirovanji — kajti takrat je navadno pravila gospej svoje novice in obrekovanja — da se rada zabava s sobarjem Jaequesom, da bi on bil jedini mož, katerega bi mogla ljubiti, ker je baje jako vrl, izobražen človek, prava dika hiši, v kateri služi. Pripovedovala je, da je bil na cesarskem dvoru, da je pa knez, njegov gospodar, umrl in sedaj ga je vzel baron, ki je bil knezov vrstnik. Pri tem se mu baje tudi ne godi slabo, da ima ves dom pod svojo oblastjo in bi ga baron za velike denarje ne dal od sebe. «Ko bi imela lake lastnosti in takšen ukus v vsem naš France ali Jožef, čestitala bi vaši milosti, toda ni čuda, Jacques je bil na cesarskem dvoru*. «Ali bi res ne hotel iti od barona ?», vpraša jo gospa. Sara je dobro vedela, kaj ima reči. «Samo pod jednim pogojem, mislim, bi to storil. On ima tudi to dobro lastnost, da je svojemu gospodarju zelo udan, toda dobe se ljudje, katerim se čuti človek še bolj naklonjen. Grofinja ga je tudi hotela imeti, in že takrat sem ga slišala hvaliti, dasiravno se še nisva poznala, — toda k njej ni šel. Rekel pa mi je sedaj, ko bi me bil poznal že takrat, da bi bil meni na ljubo to storil. Človek moškim sicer ne sme vsega verjeti, toda mislim, da njemu že smem*. »Misliš si torej, da bi tebi na ljubo prišel v našo hišo?* «Saj vaša milost ne mislite, vzeti ga; kajti Jožef je vrl človek, a Franceta — oh, tega pa od gospoda nihče ne odtrga. Večkrat je že dejal, da ga nič ne loči od gospodarja, ko bi se tudi vsi postavili na glavo. Toda mislim si, ko bi imelo priti do tega, in bi jaz od Jacqnesa kaj zaželela, da bi on meni na ljubo storil mnogo; kajti on ve, da bi vašo milost težko zapustila !» «Kakor vidim, hoče te odpeljati ?», nasmehne se gospa. Sara pobesi oči, kakor bi se sramovala, pa se zopet zravna ter zašepeta : «Rad bi, da bi ga vzela !» Še tega dne je opazil gospod Jacques, da ga je gospa pl. Tihodolska, ko ga je srečala, pozorno ogledovala, na svojega strežaja Jožefa pa se je nekolikokrat po nepotrebnem namrdnila, in gospod Tihodolski je čul tega dne od svoje gospe, kar še nikdar poprej, da ima proti njegovemu strežaju Francetu nekako mržnjo in da je jako neokreten človek*. «Draga Katarina —» «Jaz ne vem*, seže mu gospa v besedo, «da se ne moreš odvaditi, rekati mi Katarina; to je jako priprosto*. «Ti se motiš, gospa* — tako je moral gospod Tihodolski častiti svojo gospo pred ljudmi — «v domačem krogu je navada, izgovarjati polno ime, naj je že lepo, ali ne. Saj veš, cesarice Elizabeta, Katarina — kdo pa jih kliče: Betuška, Lizika, Katrica, Katrin, Gaton ali Gatot, kakor tebi ugaja ? Ko bi te klical priprosto, rekel bi: Katrica, Kačka. — V družbi ti ne rečem ni tako ni drugače, toda na štiri oči te rad imenujem tako, kakor nekdaj*. «Kar je bilo nekdaj, tega ni sedaj; sedaj se morava vesti tako, da to ne bo v zasmeh najinemu stanu >. «Gospa, ti veš, kak je dogovor med nama ; vsakdo naj ravna po svoji vesti! Jaz ti pustim popolno svobodo, pusti jo tudi ti meni. Jaz se izrazim, kakor se mi ljubi, tudi ti delaš tako. V ničemur te ne oviram ter vstrezam v vsem tvojim zahtevam, da nimaš uzroka pritoževati se, torej ne mešaj se v moje stvari! Moj France mi popolnoma ugaja takšen, kakoršen je; drugačnega si ne želim. On je star služabnik, služil je pri nas že poprej, kakor veš, in ker nisi imela proti njemu nikdar mržnje, mislim, da preide tudi današja. Po obedu, upam, boš zopet dobre volje», de porogljivo gospod Tihodolski. Gospa pa se razžaljena obrne ter odide, vedoča, da bi bilo škoda za vsako daljšo besedo. Toda zato še ni odstopila od svojega načrta, že radi tega ne, da bi si neumni strežaj ne mislil, da bi nikdo ne zmagal nad njim. Vojteh in Joli sta se kmalu sprijaznila; on je bil še otrok, rad se je igral, a psiček tudi tako, in zato sta se imela rada. Storil je tudi vse tako, kakor je gospa naročila, nikdar mu ni kaj pritrgal, dasiravno si je vedno mislil, kadar mu je dajal jesti, kadar ga je polagal na posteljo in preudarjal vse druge stroške, katere je prizadeval gospodarju : «0 Bog, ko bi bila moja mamica in Pepiček to imela — ne mara bi ne bila umrla!*, in takrat bi se bil najrajše kar jokal. Njemu samemu se je godilo kaj dobro, in na prošnjo, če bi to, kar ne sne, smel dati otrokom Siničinim ali drugim re- vežem, mu je gospa dovolila, kar mu je delalo veliko radost. Gospa ž njim ni govorila, kadar mu ni kaj naročala ; gospod je bil proti njemu ulju-den, pa le malo je govoril ž njim ; drugi so se mu ali smijali, ali se niso brigali zanj, kakor gospoda, tako služabniki. Gospodičina Sara je bila vsa sladka in prizanesljiva proti njemu, toda on se je je bal in ni nič govoril ž njo. Jedina Klariča in njena mati sta mu bili v tej hiši kakor angelja ter sta ga tudi klicali s poštenim imenom: Vojteh! Kadar se je Klariča ozrla nanj, vsikdar se je srce zganilo v njem — videl je v njej materino modro oko. Tudi s Kalino je časih govoril pri gospej ključarici, kajti ni bil še na svojem dvoru, kamor je imel iti še le jeseni. Najbolj pa je bil vesel, kadar je smel zvečer za trenotek zdirjati k Siničevim ; tam je bil njegov dom. Otroci so ga radostno pozdravljali; moral jim je pripovedovati, kako se mu godi, in najmanjša Anica je ogledovala leskeče gumbe na fraku, mati ga je popraševala, kako je zgoraj gospodarstvo, oče pa ga opominjal, naj se le vrlo obnaša. Ko so ga ugledali meščanje, zlasti iz prve vrste, dejali so : »Vidite, berača, kako srečo ima !» Zdravnik je tudi često zahajal v grad in kadar je srečal Vojteha, ga je vedno izpraševal, kako se mu godi, je-li zdrav, ter ga opominjal, naj bo priden, in pobožal ga je po glavi. Vojteh je postajal vedno zalši in krepkejši; rmena barva r bolezni mu je izginila z lica. Sicer pa je ostal vedno dober, priden deček, ne brigajoč se za govorico, niti za to, kar se godi okrog njega —- in kadar gospa ni potrebovala ni njega, ni psa, šla sta skupaj v sobo in tu je Vojteh Jolinku rad pripovedoval, kakor nekdaj Pepičku, dostavljajoč vedno: «Da, Jolinček, kaj pa ti veš, ti se imaš dobro, kakor gospod, ti nič ne veš — » in psiček je obračal k njemu modre oči ter ga poslušal, kakor nekdaj nerazumni bralec. VII. Minili so že skoro trije tedni, kar je bil Vojteh v gradu. Mestne gospodičine še niso kuhale sočivja, niso jedle sadja, nehale niso kaditi po sobah: toda reveži so že jenjali mreti na koleri. Niso si kuhali več juhe iz lobode, marveč iz graha, moke ter hvalili pri tem gospodo v gradu, da ima vendar le dobro srce, kakor tudi gospod oskrbnik. Ko so tesarji jeli obsekovati les, naznanil jim je oskrbnik, da odpadki bodo za reveže. Priteklo je kmalu dokaj ljudij skupaj; prišli so tudi bogati meščanje ter hoteli kupiti treske ; jeden bi bil rad preplačal druzega, pri čemur so hoteli podkupiti tudi oskrbnika; toda ko jim je oskrbnik pojasnil, da to ne gre, da ostane ta drobiž samo revežem, so se zopet razšli, govoreč v duhu, da na take načine to sodrgo le popačijo, če jim pomagajo k ” G | lenobi in ošabnosti, in da bodo že videli, kako hvaležnost bodo želi za to. — Mnogi, tudi premožnejši, so poslali dekle z jerbasi po treske, hoteč oskrbnika opehariti ; toda bil je stara lisica ter se ni dal prevariti niti tedaj, ko je razdajal moko, kakor se to navadno godi, da več dobi tisti, katerega priporoči župan ali kak svetovalec. On se je šel sam osobno prepričat, ali pa je poslal Ka-lino, kdo je potreben in kdo ne. V tem oziru je imel dobro vest in zato je prišla pomoč tjekaj, kjer je je res bilo treba. Ko bi bil gospod oskrbnik hotel, lahko bi si bil, ko je razdeljeval grajsko miloščino, prislužil lep denar in pridobil si prijaznost nekaterih ljudij. — Neki gospod — da, bil je gospod, ker se je štel med prvo vrsto ter bil mestni svetovalec — je imenoval oskrbnika bedaka in je natančno izračunal, koliko bi si mogel vtakniti v svoj žep. On je vedel iz lastne skušnje, kako se to vrši; — on je bil izvrševalec podobnih del usmiljenja; pri njem se je tudi kuhala juha — bajč rumfordska — ki se je delila revežem. Ta rumfordska juha je bila razdeljena na tri dele. V manjšem loncu je bila gosta, krepka, mnogo mesa in mnogo riža; v večjem še dosti dobra ; — v kotlu pa so bili odpadki, zdrobljena kaša in še kaj podobnega. Ko je gospod opoldne prišel ter okušal juho v kotlu, rekel je ženi: «Za to sodrgo je dovolj dobra, — čemu jim je treba krepke? — skazili bi si želodce». A žene, ki ♦so prišle »po juho ter prinesle večje lonce od masleca, je oštel, govoreč: »Pridete s takimi vrči, kaj pa mislite, da tukaj kuhamo v vedrih ? Tako močna juha je, kakor malvazija; te jedna žlica zaleže več nego druge poln krožnik — a ve je dobite poln maslec*. Ko so revne žene odšle s svojimi deleži, prišli so otroci različne starosti, mali, veliki, fantje in dekleta z lončki, in ti so rekali gospodu in njegovi ženi: »gospod boter* ali «stric» in «teta» ter dobivali boljšo juho iz večjega lonca. — Naposled, ko je bilo vse razdeljeno, je ostal še lonec najkrepkejše juhe, te malvazije — in gospod in njegova rodbina so sedli k njej, hvalili jo ter imeli vsak dan meso in nekako prikuho. Toda star je že pregovor: „Kadar ne moreš kovati, ne pihaj ognja!“, zato pustimo podgrajske ter pojdimo v grad. Tam so jedli, pili, spali, igrali se in zevali, in to so imenovali ,razkošno življenje!“ Ko je zaigrala na večer godba v vrtu, ko so se razsvetlila okna v gradu, govorili so priprosti ljudje spodaj na obrežji: «0 Bog! ti tam zgoraj so pač v nebesih*. To se zde revnim ljudem že — nebesa! Bil je soparen poletni dan. Grajska gospoda se je zabavala v letovišči, blizo uro oddaljenem; v brezovem gaji je bil narejen šotor, kjer bi se imel vršiti obed in na večer se je hotela vsa družba na ladjicah vrniti domov. Za gospe sta bila dva posebna čolnička; pa bile so tam tudi kočije, G* ko bi se jim ne bilo ljubilo peljati se po vodi. Domači moški služabniki, in nekoliko tujih, so bili za postrežbo; toda Jacques je ostal pri baronu v gradu, a gospejin strežaj Jožef in ženske so bile tudi doma. Gospodičina Sara se je že naprej veselila tega dne, češ, da bo zopet sama, da ji nihče ne bo kazil lepih večernih trenotkov. Drugim je rekla, da ji je slabo, ter je ostala po obedu, ki je bil ob štirih popoldne, v svoji sobi. Klariča je šla po dovršenem delu k materi in Vojteh in njegov gojenec sta se ji pridružila, ker se je gospa bala za psička ter ga ni vzela seboj. V gradu je bilo tiho, kakor bi vse pomrlo. Poglejmo torej, kako se ima gospodičina Sara ! Imela je za-se kaj zalo sobo, prav nad ono, v kateri se je oblačila gospa. U jednem kotu sobane je bil videti rmen gumb ; če si ga pritisnil, so se odprla v zidu vratca, skozi katera si prišel po polžastih stopnjicah v Klarino sobo, kjer so bila tudi v zidu taka priprosta vrata. Kadar je gospa v svoji spalnici potegnila za dragocen držaj zvončka, oglasil se je zgoraj pri Sarini mehki, z belimi preprogami pokriti postelji srebrni zvonček, in Sara je kar v tre-notku lahko bila spodaj. Gospodičina Sara je imela dokaj lepšo in krasnejše urejeno sobo nego Klariča, toda v Klaričini sobi se je priprosto pohištvo bolj svetilo nego v Sarini. Ko je Sara šla v svojo sobo, je zaprla vrata za seboj ter jela pospravljati po sobi, odmetavajoč strani, kar je bTlo grdega. Na- posled je tudi na jedni strani postelje pogrinjalo spustila doli, na drugi pa jo zaslonila tako, da se je videla vsa postelja. Ko je bila z vsem gotova, pokrila je mizo pred naslanjačem, odprla omarico za umivanje ter izvlekla iz jednega predala steklenico vina, na krožnikih pripravljene slaščice in pecivo, z druge pa dve skledici in stroj za čaj z vsem, kar spada k njemu, ter vse na mizi ukusno vredila, v sredo pa je postavila dvoramnat svečnik, v kateri sta bili vtakneni dve sveči. Pregledavši vse, bila je zadovoljna. Na to je spustila zagrinjala odprtega okna, prižgala na mizici, ne daleč od postelje, svetilnico, pokrila jo z rožnatim steklenim klobukom; pri zrcalu na toaletni mizici pa je prižgala na vsaki strani jedno svečo in potem se jela oblačiti. Naj-poprej je- vrgla od sebe rjavo svilnato obleko, navlekla na-se beli plašček ter sedši se k mizi, jela plesti svoje črne lase, jedino lepotičje, ki ga je imela. Spletla je tri kite in ono zadi si pripela s srebrnimi iglicami a la grecque, znajoč, da pri tej priprosti, toda krasni frizuri, najbolje pokaže bogastvo svojih las. Ko je bila počesana, odpre nekoliko posodic, v katerih je imela spravljeno ličilo. V jedni je bil tuš ; vanjo je namočila ščet ter si počrnila obrvi ; v drugo, v kateri je bilo drago rožnato ličilo, je namočila povesnice nepredene pavole ter si ž njim natrla lice; v tretji pa je bil beli prah, s tem si je naprašila z labodovim peresom lice, čelo, vrat in roke, in opazi vši, da se na črni njeni 8G koži preveč vidi, ga je zopet zbrisala s čistim peresom. Na to je izbrala izmed mnogih stekleničic jedno, na kateri je bil napis: „Eau de mille fleurs", poškropila si ž njo nedra ; izmed mnogih dišečih mil si izbere najbolj duhtečo mandelnovo, in stopi k drugi mizi, v kateri je bil zadelan porcelanov umivalnik, kjer si omije roki. Ko je bila umita, je obula atlasove čevljice, nategnila še ože skupaj prepenjačo okolo pasa, da bi je kar preščipnil, pa navlekla na-se lahko svilnato obleko svitle barve. Na vrat si je privezala črn žameten trak, na katerem je viselo zlato okrasje, na prsi si pripela drago iglico, na strani pri boku obesila zlato uro, na roki si navlekla zlate naramnike in k tem še druge, všite iz trakov, ter nataknila si na prste mnogo prstanov. Potem si je privezala pred se zastor iz težke svilnate tkanine, zavrtela se neko-likokrat pred zrcalom in, sama s seboj jako zadovoljna, zamašila stekleničice, pokrila posodo, milo in druge reči z belo preprogo, prižgala lipovo dračje na goreči sveči ter prižgala ž njim sveči na mizi, oni pri zrcalu pa ugasnila. In ko je vse še enkrat pregledala, če bi nikjer ničesa ne manjkalo, je vzela v roke roman, sedla v naslonjač ter čakala. Ni dolgo trajalo, ko je nekdo rahlo potrkal na vrata. Sara ni vstala, marveč se radostno na-smijala — trkanje se ponovi — in med tem je bila Sara že pri vratih, kjer urno odrine zapah in skozi nje pride v črnem fraku Jacques. Sara porine zapah nazaj ter še zavrti ključ. «Ah!» zakliče Jacques osupel, gledajoč naj-poprej na mizo, pa na Saro : «kakšna posebnost !» «Zakaj pa ne, ko pričakujem tako milega gosta*, nasmehne se Sara, ter ga zaljubljeno pogleda s črnimi, bodečimi očmi. On se za to dosti ne zmeni, marveč sede v naslonjač. Sara prižge špirit pod samovarom ter postavi blizo sebe Skrinjico, pobarvano s kitajskimi gospodičinami. Povabila je bila gospoda Jacquesa na čaj, ker se ji je enkrat zmenil, da ga rad pije, če je dober. «Pravi kitajski, karavanski*, reče Jacques, ogledavši si Skrinjico, eh bien, jamajski rum, sardine, vestfalsko povojeno mes6, pravi šampanjec, bon mamsel! to vse imam rad, za te slaščice pa mi ni mnogo, te rad prepustim vam. Poda, kakor vidim, morate biti dobro znani s kuharjem, da imate vse to ?» «Ah, to je stari čmernež, s katerim ni moči dosti govoriti; to si mora človek dobiti na drug način. Vsaj vi, gospod Jacques, to veste, kako*. «Hm, kako bi ne vedel ? Kdo bi pa tudi čakal vedno z jedjo, da pozvoni k mizi in jedel še le takrat, ko se kuharju poljubi, nam kaj dati. Tiike reči imam spravljene v Skrinji, da jem, kadar se mi poljubi in kadar mi diši. Toda rekli ste, gospodičina, poprej, da vam ni dobro ter niste hoteli južinati; kaj pa, ko bi kdo vstopil sem noter ?» «Bodite brezi skrbi, mislila sem na vse in ker stare ni doma, sem gotova, da naju nihče ne bo vznemirjal in tudi ne sme. Rekla sem, da mi ni dobro in nikomur ne odprem. Vas je-li kdo videl iti k meni ?* «Ne! Rekel sem ostalim, da grem v mesto, in ko so se vsi razšli, sem šel skozi glavno vežo*. «Nisle li videli Klariče, ni Jožefa, ali onega malega pobalina ? Ta zlodček hodi tiho po sobah in človek ga vidi sedeti sedaj tu sedaj tam, ne da bi se nadejal. Nu, vsaj hočem skrbeti, da se ga kmalu iznebimo! A ta* (menila je Klarico) «in njena stara mati, imata oči povsod ; mene bi utopili v žlici vode, ko bi se jima pustila*. «No, bodite torej veseli, da bo temu kmalu konec ; toda škoda je je temu surovežu pisarju. On je tako ošaben, da človeka še ne pozdravi. Klariča je zala deklina*. «Hm», omeni Sara, «njena lepota ne bo trajala dolgo, pa tudi zdrava ni. On je prostak ; ne zna, kako se ima obnašati. Toda ona ga nauči moliti ! Jaz jima privoščim to srečo !», zasmeje se Sara, toda, kakor se pravi, bil je to smeh iz pljuč, in Jacques je dobro opazil njeno zatajevano jezo in nevoščljivost. «Za vas bi to seveda ne bila sreča, vi sle stvarjeni za kaj boljšega, nego da bi bili žena oskrbriiškega pripravnika*, pomirja jo Jacques, vzame s krožnika kos peciva, okusi ga in nadaljuje : »Klariča se mi zdi tudi bedasta, ker toliko drži na-se. Mojemu baronu je močno všeč ; hotel je nekolikokrat že govoriti ž njo, toda ona ga tako ošabno odbija, kakor bi bil kak kmečki pobalin. Nikakega takta nima. Jaz mislim, da ljubi še katerega druzega, ne le tega bedastega pisarja. Kaj pq. vaš stari ?» «Kdo ve», poprime se Sara te misli; «jaz ne opravljam rada ljudij, toda zdi se mi, da nekaj tiči v tem. Ona je tiha voda in ta razdira bregove. Tudi jaz sem že premišljevala o tem in če prvo ni resnica, je pa drugo*. «Kaj mislite*. «No, vam to že smem zaupati. Jaz mislim, da je Klariča našega starega hči. Stara ključarica je služila v hiši, ko naši še niso bili grajščaki. Stari si je baje vedno želel otrok; to veste, kako ti bedaki drže na to. In ker jih nista imela, iskal si je baje druzega razkošja, dasi se proti stari obnaša jako dostojno ... Klariča je bila izrejena na deželi, dala jo je učit; kje bi bila mogla mati toliko zaslužiti? Ona se sicer vedno spominja rajnkega moža, toda kdo ve, kateri je bil ? A čemu bi stara na ključarico toliko držala? In dasi stara nima ključarice tako rada, kakor mene, vendar je še enkrat ni oštela, a stari jo ima še rajše in ko bi njega ne bilo, gotovo bi Kalina še ne bil postal oskrbniški pripravnik! Nočem se pričkati, da bi ne moglo biti, kakor vi mislite, toda mislim, da bo poprej tako, kakor pravim jaz. Niste-li še opazili, da sta si podobna ?» «Nisern pazil na to ; le to vem, da imata oba nos med očrni*. «Vi ste šaljivec ; toda Klara je seveda bolj podobna materi*, reče Sara, in ker je voda začela vreti, nasuje iz Skrinjice na dlan čaja, vzame ga precej med prste ter ge vsuje v kupico, nalije nanj mrzle vode, pusti stati nekaj časa, potem pa ga dobro opere, opranega pa dene v porcelanov čajnik. «Geinu pa izpirate čaj ?», vpraša Jacques. «S tem se mu vzame prvi grenek okus, ki ga ima: potem pa je slajši ter ima tudi jasnejšo barvo. Tako me je učil neki Rus, ki je zahajal k grofinji*. «Poznal sem ga — starega brkača, toda vaša grofinja mu je bila naklonjena, vsaj tako so govorili ; toliko pa je res, da so takrat pri vas cele dneve pili čaj. Sploh ste imeli krasno gospodarstvo v oni hiši! — Morala je priti na boben*. «Bilo je ogromno dolgov, in to ni nič čudnega, ko sta oba zapravljala ; toda mi smo vendar živeli, kakor psi. Bila sem vesela, da sem prišla semkaj ; tako dobro se malo katera ima v knežji hiši, pa še lepih par stotakov sem si že prihranila, in če Bog da, si jih še prihranim*. Voda je vrela. Sara nalije čaj, pa sede v naslonjač poleg Jacquesa, dene v skledico sladkorja ter čaka. « Čudi m se, da ta slučaj s psom ni imel ni-kakih nasledkov; jaz sem se bal za vas», reče Jacques, ne preslišavši, da je Sara omenila prihranjenih denarjev. »Ustrašila sem se s početka ; nikdo ne izgubi rad dobre službe; ko sem pa videla, da je slabo, bila sem pripravljena na vse ter hotela vse uporabiti v svoj prid, slabo in dobro. Jaz si ne dam tako kmalu pristriči perot*. «Pravili so, da je bila stara na vas močno razjarjena*, oglasi se stari sobar, ko si je vzel drugi kos peciva. «Razkačila se je dovolj in kakor zlobni zmaj priletela na-me, toda mislim, da so jo samo enkrat napadle take muhe; ko bi bila tudi jaz začela, bilo bi huje — pa umolknila je, kakor bi ji žile porezal. Drugega dne sem jo prijazno ogovorila, misleč si, da je tako bolje. Poznam jo in delala sem tako tudi vam na ljubo. Bilo je dobro. Najela je sicer tega beraškega pobalina za psa, kar me jezi, toda nič se še ni bati, tega lahko odpravim, če mi bo delal napotje in zagotovljam vas, da ne pojde z nami v mesto, dasi se stara veseli, da bo ž njim delala veter. To ji je nače-bulil gospod Rossignol*. «Vsaj sta se pomenkovala z našim baronom, kaka bedasta gos je vaša stara«. »Toda to jima je vendar všeč, da ju redimo in jima posojujemo denar. Gospod Rossignol nima itak nič svojega, kakor telo in dušo, in vaš baron, mislim, tudi ne more visoko skakati. Ko boste enkrat pri nas, gospod Jacques, lahko se jim nasmejete iz vsega grla. Vsekako pa je bolje biti pri takih, kakoršni so naši; pri njih nas jeden več velja, nego pri višjih odličnjakih: tam moramo držati jezik za zobmi ter si ne smemo drzniti, da bi jim vzeli vajeti. Toda pri takih, kakor je naša stara — pri bivših trgovcih — pa to gre. Ti so veseli, če se morejo drgniti ob koga, ki je že bil pri taki gospodi. Tukaj, prosim, je čaj, z rumom pa si poslužite sami, in če vam je ljubo, tudi s smetano, tam je na skledici*, reče Sara, podajajoč gostu čašico z zlato barvastim napojem. «Oh, smetana, to ni za moža, samo rum. Zdi se mi, da bo dober, ima prijeten duh in tudi teče, kakor olje. Ni - li iz Prage od Ha-lankov?* «Ah, prosim vas, kaj pa mislite, iz Prage; to je redek, drag, inozemski rum ; v naši hiši se ne sme kupiti nič priprostega. Saj vidite, da ima francoski napis*. «Pardon, gospodičina, to pot ste se urezali — hahaha!*, nasmeje se Jacques, pregledovaje napis na steklenici — «par honneur madame* — in tukaj ga imate: Halanek in Betlehemski mlinec. Vsaj ga tudi mi dobivamo tam: dober je in ni tako nesramno drag, kakor drugod*. «Hm, to naj gospa zve*, zavrti Sara glavo; «ona hoče imeti vse le iz tujine, redke reči in drage, a ko bi imela kupiti kaj cenega, mislila bi, da se s tem zgodi krivica njenemu plemstvu*. «Sacre Dieu, to je bedastoča. Moj baron močno drži na plemiško čast, vsekako pa rad kaj po ceni kupi; ni ga sram barantati in tudi • naje se rad zastonj*. «Grofinja je tudi razmetavala dokaj denarja, a vender ni ji bilo prav, ko sta kuhar ali sobarica prinesla dolg račun, in ni se sramovala, poslati koga, da se je prepričal, če se je to res tako plačalo. To se pri nas ne godi. Kuhar naračuna, kar hoče, in tudi jaz delam zasoljene račune, in čemu bi jih ne delala, če pa hoče imeti vse drago. Dobro, da vem, tudi kuhar ni nič bolji, pa mi to taji*. «Vi ste bili, gospodičina, le komorna strežajka pri grofinji, simple domestique?» «Da», odvrne Sara, ki ni razumela francoskih fraz gospoda Jacquesa, katerih se je naučil od barona, «toda naša stara misli, da sem bila sobarica. Zato me je takoj sprejela, dobro me plača in mnogo drži na moj ukus. Znala sem si to osvojiti. A kaj pa, kdor ima zdrave oči in bistro glavo, ta se kmalu priuči, če jo jaz oblečem tako ali tako, jo bo vendar vsakdo hvalil, da je zala — ker se ji dobro godi pri nas. Mislim pa, da more biti z menoj zadovoljna ; ko bi mene ne bilo, zdela bi se deset let starejša*. «Vaš ukus je superbe (znamenit) v vsem, jaz občudujem!», reče Jacques, srkajoč z veliko slastjo čaj, pregrizujoč poleg zdaj prekajeno meso, zdaj pa na maslu pečene žemlje in sardine. Pri tem pa je časih zaljubljeno pogledal Saro, pa bolj je . še gledal na jed. Ko je posrkal tri čašice in mu je lice zardelo, objame Saro okolo pasa, poljubi jo, pa seže na krožnik, kjer je bila pripravljena smodka, ter vpraša, če je havanska, češ, da drugih ne kadi, prižge jo in ko že spusti iz ust prvi kolobarček dima, obrne se še le k Sari z vprašanjem : «Avec permission !» «0 le kadite, to smodko rada voham*. «Ali, vaša stara, se li nebo jezila, ko ovoha tobakov dim v vaši sobi ?» «Ej, kaj bi rekla, to je moja soba ; saj tudi v njeni sobi kade gospodje, celo grof Rossignol*. «Apropos, ma chere, ali je grof zares vaši gospej chevalier servant ?» «Jaz ne vem, kaj mislite s tem ; da sta velika prijatelja, to mi je pač najbolje znano. Lani, ko smo bili v Italiji, je bil tudi z nami, toda zvito jo je prekanil. V Meranu smo naleteli nanj : bil je ves obupan, češ, da so ga po noči na neki postaji okradli, in tako ji je natvezal, da mu je verjela ter dala mu denarja, da bi potoval z nami dalje; da še vesela je bila, ker si je mislila, da nam na ljubo potuje. Toda njegov Ivan mi je povedal, kake kozle prevrača, da je nečimernik ter mu je mar samo za denar*. «Saj on ima več takih znanj*. «Tudi z menoj je hotel začeti — dasi nisem gospa«,— reče, pobesivši sramežljivo oči, polglasno Sara, «toda jaz se čuvam plemenitnikov, — človek si skazi življenje in nič druzega. Najbolje je, ostati pri svojem stanu*. «Par Dieu, gospodičina, tega mi ne pravite; jaz sem takoj jaloux (ljubosumen) in bil bi capable (sposoben) — ubiti svojega tekmeca*. «Tega se nikdar ne bojte, za svojo zvestobo sem vam porok, ko bi le vaši smela tako zaupati!» in Sara naredi bolesten obraz ter vzdihne globoko, kakor daleč je dovolila prepenjača. — Gospod Jacques jo pa pritisne k sebi, govoreč: «Na to ne misli in verjemi moji možki besedi, da sem zvest mladenič. Skrbi samo, da pridem k vam kot at-tache de chambre in vse bo dobro. Ali imaš kaj upanja, da se to zgodi ?» «Govorila sem s staro, rekla sem ji, da si bil na cesarskem dvoru, da si vrl človek in da bi te baron ne pustil za mnogo denarja — torej vem, da ji to ne bo dalo miru, predno tega ne izvrši. — Franceta stari bržkone ne dti proč, toda ona te vzame k sebi in to mi je še ljubše. Stari je vedno na lovu, ti bi moral ž njim in le malo bi te imela. — Toda on se ne pusti vladati, kakor ona, in je prostak ; le njej na ljubo si je kupil naslov in grajščino ; pri njem bi služba ne bila tako dobra in ne prikupil bi se mu tako lahko, kakor njej*. — 96 — «Če ima človek trohico esprita (bistroumja) in kapacito (sposobnost), lahko se prikupi«, nasmehne se Jacques. «A kako je s to penzijo in tem psom ?» «To je moje maslo. Slišala sem enkrat pri grofinji o neki gospej, ki je bila tako bedasta, ter sem to povedala naši, in ona jo je takoj posnemala, kakor opica. Jaz se imam pri tem najbolje in ko bi danes umrla, dobim jaz psička in penzijo in potrudim se, da bi bila mrha dolgo živa«. «Toda, ma chere, tvoja gospa je zdrava in močna in ne umre še tako kmalu ; lahko pes še stokrat poprej crkne in ti nimaš od vsega tega nič, pa tudi ti moreš poprej umreti«. «Ko bi crknil, dobi se drugi in penzija ostane; toda ne verjemi, daje ona zdrava ; ima srčno napako in v Pragi mi je rekel zdravnik, ko je bila bolna, da umrje nagle smrti, naj se torej čuva vsake razburjenosti«. «Ah, paprlap, — ta vas je hotel ostrašiti; delal je le ,flavže‘». «Saj ona često boleha in ni tako zdrava, kakor se vidi; jaz ne bi menjala ž njo«. «A kaj hočeš napraviti s tem pobalinom ?» «To le meni prepusti, jaz poskrbim vse. Toda sedaj si nalijva kupico šampanjca. Ta bo vsaj pravi, kajti ostal je onokrat pri obedu, ko so se stara, grof in baron sami gostili. Posrečilo se mi je, vzeti ga. Saj kdo ve, kedaj bova zopet skupaj, če baron kmalu odide, kakor si pravil. Danes sva imela to ^ srečo. Oh, ko odideta, bom tu samcata vzdihala po tebi; toda nemara stara tudi ne ostane dolgo tukaj in med tem preskrbim, da prideš k nam». Sara, postavivši čaše za šampanjca na mizo, objame Jacquesa nežno okrog vrata. «Kako čarokrasna si!»,de ji Jacques, takisto jo objemši. «Toda koliko je ura, joli enfarit ?» «Spdem je proč!», odvrne Sara, pogledavši na uro. «No, dolgo se ne bova smela več zabavati. Izpijem še na tvoje zdravje — pozabavam se nekoliko, pa ti dem „bon soir“ (dober večer) — da ne pridejo nad naju stari». S temi besedami odrine Jacques Saro nežno od sebe, vzame steklenico z vinom in kmalu je zamašek s pokom odletel v strop, šampanjec pa je šumel v čaši. V tem trenotku se je slišal tudi lehak šum pred vratini, ki so držale doli v gospe-jino sobo. Toda ona se za to ne zmenita . . . VIII. Kaj se v par urah vse ne spremeni, in kako so ti človeški načrti, ki se delajo za daljno prihodnost — prazne pene ! — Kako drugače je bilo v jutro po onem večeru, ko so se vsi tako razkošno zabavali v gradu. Služabniki so bodili po prstih, ni bilo šuma, niti ropota, kakor drugekrati. 7 Po Jolinku tudi nihče ni popraševal. Gostje so premišljevali, na katero stran in h kateremu gradu bi se napotili ; tu jim je postalo tesno. Gospodičina Sara je hodila kakor otrpla po sobi, vlagaje svoje stvari v zaboj, in Jožef je takoj rano odšel v mesto naročit prostor na pošti za jedno osebo do Prage. Kaj se je zgodilo ? Gospa pl. Tihodolska je bila bolna na smrt. Ko se je družba zvečer vrnila z letovišča, vprašal je gospod gospejinega strežaja Jožefa, ki je stal pri uhodu v dvorano, kako se počuti gospa, ker se je po obedu počutila slabo, in boje se, da bi ji ne bilo huje, je dejala gospodu, da se odpelje domov, da pa naj družba le ostane skupaj. Gospod Tihodolski, vajen gospejinim slabostim in onemoglosti, ni imel ničesar proti temu. Ukaže zapreči in gospa se je odpeljala domov. «Vaša milost, morali smo poslati po zdravnika, prav sedaj je prišel*, odvrne Jožef. «Je-li slaba ?» «Zdaj ne morem reči, Vaša milost. Ko se je milostljiva gospa pripeljala, je pri vratarjevi sobi stopila iz kočije ter šla peš skozi vrt. Stal sem tukaj. Vprašala me je, če je gospodičina Sara doma, na kar ji odvrnem, da je v svoji sobi in da sem uprav videl iti tja gospoda Jaccjuesa. Milostljiva gospa ni rekla nič; šla je v sobo in dolgo je bilo tiho, kakor bi nikogar ne bilo tam, dokler ni pozvala mene. Ko sem prišel, bila je bleda, kakor smrt ter mi je ukazala, naj pokličem Klarico in pošljem po zdravnika, kar sem tudi takoj izvršil*. Gospod Tihodolski stopi urno v sobo. V knjižnici je sedel zdravnik ler zapisaval zdravilo. «Kako je, zdravnik ? Je-li res bolna, da zapisujete zdravilo ?» »Slaba znamenja, in bojim se, da bo huje. Milostljiva gospa se je morala prehladiti in, kar je še hujše, morala se je hudo razburiti; še vedno je vsa razburjena in vročina pritiska*. «Toda kolera menda ni, gospod zdravnik ?» «Hm, čemu se tako bojite tega imena; kaj niso marsikake druge bolezni tudi smrtne?*, reče zdravnik, gledajoč svoj predpis. Ko napiše, gospod pozvoni, in takoj je dirjal služabnik z listom v mesto. Zdravnik pa zopet stopi z gospodom v gospejino sobo. Gospa je ležala v postelji in Klara je bila sama pri njej v sobi. «Kje je Sara ?», vpraša gospod Tihodolski Klarico, kajti gospa je imela obraz obrnen v stran, in mislil si je, da spi. «Ne vem, kaj se je pripetilo njeni milosti, ni videti je .noče*, odgovori Klariča, zmajajoč z rameni. «Ali si ti prišel, Vaclav ?», obrne se urno gospa. «Sem», odgovori gospod Tihodolski, močno začuden, da ga gospa kliče z imenom, katero je smatrala za najbolj priprosto. 100 — «Vzemi ta-le list, prečitaj ga in potrdi, ter glej, da se glede na to stvar jutre rano izvrši moja volja. Kaj ne, da mi storiš to ?» «Saj veš, da ti storim vse brez prošnje. Toda kaj se ti je pripetilo, kaj te je razburilo tako močno ?» Ali gospa ni odgovorila in zdravnik je pomignil gospodu, naj jo pusti. «Torej grem in izvršim tvojo voljo, reče gospod Tihodolski ter odide v prvo sobo. Tu razgrne velik list. Bilo je Sarino spričevalo, da je služila pri gospej pl. Tihodolski kot sobarica, da je gibčna in da jo more kot tako priporočiti. Razun tega je bila priložena nakaznica na 100 gld. srebra, katere je dala Sari kot poluletni zaslužek naprej. Gospod Tihodolski zavrti z glavo, zamisli se, na to pa odide v svojo pisarnico, podpiše nakaznica in v svojem imenu pripiše še poseben listič, zavije vse skupaj, zapečati ter napiše naslov na svojega odvetnika v Pragi. Ko odloži pero, pade mu oko na podobo* gospe pl. Tihodolske, ki je stala v dragocenem okvirji podprta na mizi. Dalje časa jo ogleduje in naposled ga polijejo solze. «To so bili drugi časi, Katarina ! », zašepeče, «ko sem te dal naslikati. Verjela sva še drug drugemu in lahko bi bila srečna. Toda zmotila sva se oba, Bog nama odpusti !» Otrši si rosne oči, naglo vstane, pozvoni ter naroči vstopivšemu sobarju Francetu, naj pokliče Saro. — 101 Sara pride, toda ni imela bele svilnate obleke, ni zlate iglice, niti naramnikov, in na licu ni bilo sledu kake rdečiče. «Sara», reče gospod strogo, «do jutre imejte spravljene svoje reči in jutre se odpeljete s pošto v Prago. Odpuščeni ste iz službe. Tu imate naslov na mojega odvetnika in denar za potovanje ; ob enem z vami dojde tudi nakaznica, naj vam izplača toliko, .kolikor znaša vaš poluletni zaslužek. Dokler bi ne imeli druge službe, more vam oskrbnik dati tudi stanovanje v naši hiši. Tako hoče gospa in to vam zapovedujem v njenem imenu*. Sara je kipela zlobe in besnote, silila se v jok in med tem jela se pritoževati, da jej gospa dela krivico; da, hotela je marsikaj ziniti čez gospo. Gospod pa ji pokaže vrata ter reče s strogim glasom: «Ni besede več! Idite ter učite se pošteno služiti!» Razjarjena je Sara odšla in France v prednji sobi je dejal, kakor sam sebi: «Tako je: vrč hodi tako dolgo po vodo, dokler se mu ne odtrga uho. Za teboj, hudobica, napravim križ*. Sara je to slišala, toda rekla ni ničesar. Kakor zlobni zmaj je zdirjal i v svojo sobo, valjala se besnote po tleh in plakala. Ko bi bila imela toliko srčnosti, bila bi nemara polovico grada pobila to noč in grad zapalila. Dobro je vedela, kaj se je pripetilo gospej; vsaj jo je strah iztrgal Jacquesu iz naročja; čudno, da ni omedlela, ko je slišala gospo na vso silo zvoniti, ko ši je mislila, da je 102 — še ni doma. Ko je Jaques zbežal, je vse pospravila, oblekla poprejšnjo obleko in pritekla doli k gospej, hoteč se opravičiti. Toda gospa ji je zapretila z iskrečimi očmi, bleda kakor smrt: «Po-beri se in ne hodi mi pred oči — jaz vem vse!» Zdelo se jej je, kakor bi treščilo v njo, in takoj ji pride v misel, da je gospa poslušala. Jožef, katerega je vprašala, kedaj je prišla, je potrdil njeno slutnjo, govoreč s slabo zatajevanim, smehom : «Komaj, da se je poset pri vas ogrel!» — Vse jo je jezilo, peklo, a pomoči ni bilo. Kar jo je še najbolj tolažilo, je bilo to, ko je po noči slišala dir in šepet, da je gospej slabo, da ima kolero. Sedaj še le je plosknila z rokama ter jela spravljati svoje reči in vzela s seboj marsikaj, kar je ni prijetno spominjalo gospe. Predno je odšla, je obiskala gospoda Jacquesa, da se ž njim poslovi; tudi on je pospravljal obleko ter bil ves čmeren radi spodletelih načrtov, ki so mu obetali dobro življenje. Dal je to čutili tudi Sari in to'jo je najbolj pobilo. Ko je pa slišal, kaj vse dobi Sara pri odhodu, je bil zopet uljudnejši in obljubil ji je, da jo obišče, ko se vrne v Prago, naj mu le ostane zvesta. — Hladno se je poslovila Sara od hiše, v kateri je bila le za pohujšanje in kjer ni bilo razun gospe nijednega človeka, ki bi je ne bil sovražil. Ko so gostje slišali, da ima gospa kolero, so se tudi razpršili, kakor bi ustrelil med golobe, pasoče se v grahu. — Samo dva prijatelja go- spoda Tihodolskega sta ostala : stari major in jeden nadlogar, ki sta hotela vstrajati pri prijatelju. Ostali pa so se odpeljali drug za drugim, izmišljajoč si različne izgovore. Gospod Tihodolski tudi ni zadrževal nikogar. Gospej je bilo slabo; imela je zares kolero in po njej je pritisnila še vročina. Klariča in njena mati sta se neprenehoma vrstili v postrežbi, ker nista hotele zaupati gospe nikomur drugemu. Kalina je le malokateri dan in le na kratko videl svojo nevesto. Vojteh pa je Cesto prihajal z Jolinkom k njemu na' polje; nihče mu tega ni branil in Jolinek je bil rad zunaj ; nič se mu ni zgodilo, ker ga je Vojteh čuval kakor zenico v očesu. Smilil se mu je psiček, ki je postal nakrat tako zapuščen, zato se je še pogosteje igral ž njim in psiček ni minuto ni mogel biti brez njega. Tudi k Siničevim ga je jemal seboj, toda tu je vse z obrežja priletelo skupaj, da bi videli tega redkega psa. Menili pa so, da je to vendar - le pes. Siničevi otroci so ga primerjali z domačim špicljem, in Anica je dejala: «Pojdi, špicelj, pojdi, ti nisi tako zal, nimaš tako krasnih ušes, niti tako zale dlake*. — «Reci ji, špicelj, da Jolinek ne zna tako dobro čuvati, kakor ti», prigovarja Vojteh, ki je bil naklonjen tudi špiclju, vsaj sta prespala večkrat noč skupaj v utici. Zdravnik je zahajal večkrat na dan v grad ter uporabljal vso svojo izkušenost in znanje, da bi gospej olajšal trpljenje; toda kadar - koli ga je vprašal gospod, ali je kaj upanja, je pomignil z rameni. Gospod, dasi je hodil s svojima starima prijateljema na sprehode, vozaril se, igral šah in v kocke ter to in drugo pripovedoval — bil je vendar zelo raztresen. Kolikorkrat je slišala Klariča, ki je bila pri gospej, v stranski sobi njegove korake, je vsikdar šla ven ter povedala gospodu, kako se počuti gospa. Toda dolgo se ji ni hotelo obrniti na bolje; gospa je ležala brez zavesti, dokler se nekega dne ni prebudila, kakor iz težkega spanja. Toda trepalnice je imela težke, ni jih mogla odpreti, ude kakor iz svinca, da se ni mogla ganiti. Samo zavednost se je vračala. Slišala je glasove ter jih razumela; čim dalje je poslušala, toliko bolj je razumela. Bili so glasovi Klariče in njene matere. «Idi na sprehod, dete, naj sama ostanem tu; bleda si, da še ti ne zboliš. Kalina se tudi boji za-te!», prigovarja ji mati. «Ne bojte se, mati, vsaj se naspim, kolikor bo treba; jed mi 'diši in krepka sem dovolj. Ta bledica nič ni. Vi ste stari, pa več bdite nego jaz*. «Moje telo je temu že privajeno, dekle, in ni mi pretežavno. Nu, ko bi se le Bog usmilil in tej gospej polajšal bolečine ! Ono „črno“ (menila je Saro) je sam antikrist prinesel v hišo. Moralo se je mnogo pripetiti med njima, da je gospo tako razburila; še takrat, ko je spustila psička, se ni jezila tako. I nu, marsikaj bi se ne smelo zgoditi, toda človek nikdar ni dovolj moder in vsakdo mora sam imeti v redu svojo vest. — Jaz sem odgojila to gospo ter jo imam rada; pa tudi molim za njo, da bi ji Bog yial ljubo zdravje*. «Tudi jaz, mati, — meni pa se smili gospod; tako klavern pohaja okrog. Pa tudi deček s psičkom pride večkrat na dan in meni se zdi, kakor bi ne vedeli, čegavi so. Kaj dober dečko je in Jolinka oskrbuje, kakor otroka*. «Ta psiček — s tem bi se ne smelo tako goditi, kakor se godi — na tako pregrešno ljubezen Bog ne gleda rad in jaz sem se vedno bala kazni. Nu, Bog ji daj zdravje, vsaj tudi ona kedaj spozna, da niso vsi prijatelji, ki ji hlinijo prijaznost. Vidiš, kako so so razpršili, ko je zbolela — a ta baron in grof Rosol —» «Ne tako, mati, Rossignol», popravi Klariča. «Nu, to je vsejedno; ta dva sta jo popihala prva ; koliko pa sta povžila v hiši ! Samo ona stara dva gospoda sta ostala zvesta prijatelja. Ta svet, ta svet! Toda kedaj pa pride zdravnik ?* «Kmalu, mati, saj veste, da prihaja ob tej uri. To je vrl človek, mati, in zelo skrbi za gospo ter ni tako čuden ia neotesan, kakor ljudje govore o njem*. «Na posvetno sodbo ne smeš dati nič ; večkrat bi kaj slabo naletela*. «Tako je rekel oni dan gospod oskrbnik, da ljudje mnogokrat zametujejo na človeku to, kar je na njem najkrasnejšega». «Da, resnica, gospod oskrbnik je pošten človek*. Tu se oglasi tretji glas, in gospa ni mogla takoj spoznati, čegav je. Bil je Vojteh. «Milostljivi gospod me pošilja, naj pozvern, kako je milostljivi gospej?», šepeta polglasno. «Reci jim, da tiho spi in da lože diha nego po noči», odvrne ključarica. «To me veseli. Čuj, Jolinek, milostljivi gospej je bolje. Vidiš, kaj sem ti rekel, ko si jokal*. «Kaj praviš, Vojteh, da psi jokajo ?» «Kajpada, mati, jokajo. Oče Sinica je povedal, da jokajo. Jedenkrat je bil baje bolan in špicelj ni nič jedel, marveč je ležal pri postelji ter vedno jokal. A Jolinek, ko mu povem o milostljivi gospej, ali kadar sva tukaj v sobi in jo sliši v spanji govoriti, hoče naravnost k njej, in ko ga ne pustim, leže mi na koleni ter joka — teko mu solze, kakor človeku. Gospod Kalina je tudi povedal, da psi imajo razum in da so zvestejši nego marsikateri človek*. «To je resnica. Sedaj pa pojdi s svojim poročilom, jaz pa grem k gospej«. Po teh besedah odgrne težko preprogo, ki je služila namesto vrat ter stopi v sobo. Vojteh je hotel že oditi, pa ni še bil pri vratih, kar se odgrne preproga znovič in kljuCarica ga zakliče: »Pojdi sem s tem psičkom!* — Fant zardi, začudi se, stopi s psičkom v sobo ter obstane pri vratih. Bil je navajen videti gospo vso rdečo; močno pa osupne, ko jo vidi bledo, belo, kakor je bila njegova mati, a pes je zrl sedaj na njega, sedaj na posteljo, dokler ga ne pokliče gospa nekoliko glasneje: «Joli!» Še le sedaj mu smukne iz rok ter zdirja k postelji, skoči na njo in liže gospej roke, in bilo je opaziti na njem nenavadno veselje, ob enem pa tudi boječnost, ker je gospa zopet umolknila. Še le ko ga je jela rahlo božati, začel je mahati z repom in siliti ji pod roko. «Kako se imenuješ?«, vpraša ga gospa, «ne morem si zapomniti tvojega imena*. «Jaz ne vem*, šepeta Vojteh prestrašen, in res v tem trenutku ni vedel, kako ima odgovoriti. Vedel je le, da gospa noče, da bi se imenoval Vojteh; med tem časom pa, ko je ona bolehala, ga ni klical nihče Alberta, in on se v tem hipu ni mogel spomniti tega novega imena. »Ne bodi bedast, Vojteh!*, reče ključarica, «kaj mar ne veš, kako ti je ime?* »Vojteh*, reče deček tiho, da ga je gospa komaj slišala. »Pojdi sem bliže, Vojteh*, ukaže mu gospa in ko fant pristopi, ga vpraša: »Ali si dobro oskrboval Jolinka?* 108 — • Milostljiva gospa, kakor zenico v očesu. Vse sem izvršil, kar ste mi naročili, nič se mu ni zgodilo, vedno sva skupaj*. • Torej ga čuvaj le še dalje, Vojteh; ko bom bolj zdrava, pa ti nekaj povem«, in pogladivši psička po ušesih, pomigne, naj ga Vojteh odnese. «Gospodičina Klariča, milostljiva gospa mi je rekla Vojteh, a ne Albert; kako vesel sem, da se ne bom imenoval Albert«, radostno pripoveduje Klariči, ki je v prvi sobi nekaj pripravljala. «Stopi urno in naznani to milostljivemu gospodu!«, šepeta Klariča, a Vojteh in pes se zgubita skozi vrata. «Ali že dolgo boleham, Marijana?*, vpraša bolnica staro ključarico. «Že precej dolgo je, milostljiva gospa : skoraj tri tedne; toda če Bog da, sedaj bo kmalu konec bolezni«, odgovori starka. «A ti in Klariča sta mi tako zvesto stregli; saj se vama pa tudi odslužim, kolikor bo mogoče*. «Ali, milostljiva, kaj bi govorili o tem ; saj je to vendar naša dolžnost in tudi delave radi*. «Kje je Klariča ? » »Pripravlja milostljivi gospej pijačo. Gospod zdravnik je naročil, naj ga ne damo pripravljati v kuhinji, ker bi ga ne napravili takega, kakor je potreba. Ali naj jo pokličem ?» «Pokliči! » — Klariča takoj pride. «Klarica, zahvaljujem se ti, vrlo dekle si. Pa tudi nevesta si, kaj ne ? » Obe se začudite, 109 — kako gospa to ve, saj nobena ni nič rekla — toda gospa, opazivši to, reče : «Nisem vedno spala in slišala sem, ko sta se menili — pa zbuditi se nisem mogla. Ni mari tako, da vzameš Kalino P » «Je», odgovorita mati in hčerka. «Nu, torej mi le odsluži, jaz ti oskrbim primerno balo». V prednji sobi se čujejo koraki in Klariča reče : «Milostljivi gospod so prišli ! » «Reci mu, naj vstopi!», pomigne gospa Klariči in ta zdirja iz sobe, notri pa stopi gospod; obe ženski se odstraniti. — Dolgo časa je bil gospod pri gospej in ko je odhajal, bil je veselejši. Od tega dne se je gospa polagoma popravljala, zdravnik pa je rekal: «Nismo. še na konji« ter govoril, da mora gospa oditi v toplejše kraje, kakor hitro bo nekoliko močnejša. Toda moč se je vračala le počasi, dolgo ni mogla vstati iz postelje, in ko je vstala, so jo morali s stolom vred nositi na vrt, pa še iz jedne sobo v drugo ni mogla priti brez Marijanine podpore. Toda bila je tiha in potrpežljiva, kakor nikdar poprej, zadovoljna z vsem, kar ji je naredila Klariča. Da, na čudo, ko je Klariča hotela uporabiti Sarino umetnost pri oblačenji, reče gospa : «Pusti to! » ter bila zadovoljna s svojo od prirode ji dano barvo in rastjo; obleko pa je nosila temne barve. Ko je Vojteh s psičkom slučajno naletel na njo, poigrala se je s psičkom, toda poprejšnje pestovanje in božkanje je prestalo. Proti gospodu je bila pri- srčnejša, in ko jo je klical Katarina, ni rekla nic, da, zdelo se ti je, kakor bi ji bilo to še ljubše nego naslov gospa. Z zdravnikom je rada govorila, popraševala ga po bolnikih, in ko ji je opisoval meščane ter preskočil od njih na človeško družbo, ji je načrtal vse to z živimi barvami, grajajoč z ostro satiro nečimernost in predsodke sveta ter vroče branil potlačeno čednost. Ko je govoril, kako bi imelo biti to in ono, jo je marsikatera beseda zbodla kakor ostra pušica, toda vedno ga je napeljavala na tako govorico, in ko je odšel, je dolgo sedela zamišljena. Nekega dne je povabila k sebi svojega soproga. Dolgo sta se razgovarjala. Ko je šel od nje, bil je močno ganjen. Urno je šel k nadlogarju in majorju in prvi se je še istega dne odpeljal. Tudi Sinica je še tega dne prišel v grad, noseč v rokah polno breme obleke. Gospa si jb je dala pokazat, pogovarjala se nekaj časa s Sinico, na to ga je poslala k Vojtehu, in ko je Sinica odhajal z grada, nesel je v culi Vojtehovo livrejo (opravo). Vojteh pa je zopet imel primerno obleko, kakoršno je nosil poprej. Siničevka je njegovo livrejo uporabila doma, razun fraka, kateri je imel Sinica dolgo spravljenega, dokler niso šli komedijanti skozi mesto, ki so mu ga odkupili. Ta druga obleka je Vojteha zelo veselila, toda kakor takrat, ko je oblekel prvo in pogledal po sebi, bila je prva njegova misel: «Ko bi me mati — 111 — videla takega!» Tako je bilo tudi sedaj, samo s tem razločkom, da se je prve sramoval, druge pa bil vesel. Joli je skakal okrog njega in on se je obračal na vse strani. Med tem pride k vratom Jožef z naročilom, naj gre Vojteh k milostljivi gospej. Vstopi. V sobi ni bilo nikogar, razun Marijane. Gospa je sedela vprta ob naslonjač; na licu ni imela barve, toda bila je prijazna, in Vojtehu se je zdela veliko bolj zala, nego kedaj poprej, ko se je lesketala in je obleka kar šumela okrog nje. «Kako ti je všeč, Vojteh, tvoja nova obleka?*, vpraša ga najprej. Vojteh odvrne, da mu je zelo všeč ter stopi bliže, da se zahvali in ji poljubi roko. Poprej ji nihče prostakov ni smel poljubiti roke. «Ali ti ne preseda služba pri meni in čuvanje Jolinka?* «0 ne, vaša milost, imava se zelo rada«. •Torej bi ga dobro čuval, ko bi tudi mene ne bilo in bi se ti ne naročilo ?» •To bi bil greh, ko bi ga kdo dražil, saj je priden. Poprej je renčal na vsacega berača, toda jaz sem ga vsikdar pokaral; na to pa, ko sva koga srečala, me je vsikdar poprej pogledal, če ga mari ne poščujem, in ko sem mu rekel: »Daj mir !», bil je miren. Sedaj je prav priden, niti kqkošim ne stori kaj žalega ; samo, ko bi meni kdo hotel kaj storiti, takrat bi me pač branil. Jaz bi delil ž njim - m — poslednji sok. Vsaj on je tudi že krompir in pije iz glinaste sklede, če bi mu tudi ne pokril mize«. «A kdo ga je tega naučil ?» «0, to je prišlo tako, vaša milost, samo od sebe. Ko sva na sprehodu in se dosti nadirja, pa se ustaviva pri Siničevih, ali na dvoru, in tu mu da oskrbnica v skledo nekoliko mleka, ali pa Si-ničeva Anica nekoliko krompirja, in kadar je glad, takrat gre vse po grlu. Kaj ne, Jolinek ?» Psiček zdirja k njemu, zavrti se nekolikokrat okrog njega, pa zopet zleti k gospej. «Ali bi se rad učil in hodil v šolo?», upraša gospa, do sita nasmijavši se njegovemu prvemu odgovoru. «0j, zelo rad», odvrne živo fantek. «Ali ti je že prišlo v misel, kaj bi bil rad, kadar odrasteš?« «To mi je prišlo že večkrat«, odvrne Vojteh ter pobesivši oči, jame mečkati suknjino krilo. « Kaj pa tacega? Povej mi!», reče gospa uljudno. Deček pa le molči ter prestopava z noge na nogo. Marijana, da ne bi stala brez posla, je hodila po sobi z omelom ter ometavala različne igrače in kipe, razstavljene po sobi, dasi niso bile zaprašene. Videča dečkovo zadrego, nasmeje se : »Kaj, so ti rnari usta zmrznila, Vojteh ? Povej, kaj bi bil rad: krojač, zidar kakor tvoj oče, čevljar, ali nemara celb dimnikar?« Vojteh še močneje zaradi ter niže pobesi glavo, potlači roko v žep ter izusti: «Jaz bi bil rad gospod zdravnik!« Na to se mu ulijejo solze ter mu teko na preprogo. «Nu, le v skrb si vzemi in uči se, pa boš zdravnik. Glej samo, da boš tak, kakoršen je naš zdravnik«, reče gospa. V tem hipu vstopi zdravnik. Ko zasliši, kaj se je zgodilo, ter vidi dečkovo radostno lice, obstoji mu oko za trenotek na bledem lici gospe Tihodolske. Vojteh, dobivši dovoljenje k odhodu, teče h Klariči ter ji pove, da postane gospod zdravnik, na to pa zdirja naravnost k Siničevim. Komaj pride do vrat, zakriči: «Oče, mali, Anica. Ivana, Doroteja, Lovro!« »Kaj pa hočeš! Lovro je na vrtu, kupček rakov!*, zakliče Sinica". «No, poslušajte, milostliiva gospa je dejala, da se bom učil in da postanem gospod zdravnik. Nič se ne bojte, da bi bili bolni, jaz vam bom vsem pomagal!*, zakliče. »Vidiš, dečko vidiš, kako te ima Bog rad; gotovo mati prosi za-te!», zakliče Siničevka in solze veselja ji stopijo v oči. Tudi Vojteh jame jokati. «No, torej boš pa gospod, kupček rakov !» «Pa ne boš hotel z nami niti govoviti*, menila je Ivanka. «No, seveda — gospod zdravnik je tudi gospod, pa vendar govori z vsakim in jaz bom tudi tak, kakor gospod zdravnik, pomagal bom revnim in le od bogatih si dam plačati; vse bom delal, kakor on; milostljiva gospa mi je to rekla*. In od Si ničevih ni šel še Vojteh v grad; srce je imel prepolno veselja; rad bi bil še nekoga vroče objel, toda srce, ki bi razumelo njegove občutke, roke, ki bi ga bile enako vroče pritisnile k sebi — je pokrivala zemlja — ter mu jih na svetu nihče, nihče ni mogel nadomestiti. «Ko bi vam mogel reči samo eno besedico, mamica, ko bi samo enkrat mogli pogledati na-me! Oh, ko vendar na svetu ni nikdo tak, kakor ste bili vi! , tarna Vojteh, objemajoč grob svoje matere in solze so mu v potoku lile na zeleno travo in drobne cvetlice. — In jedna cvetlica se je ozirala po njem s prijetnim, modrim očesom, in dečku se je zdelo, da so to oči njegove matere. — In ko je čez dalje časa dvignil glavo, zalesketala je nad njim krasna zvezda: s stolpa oglasi se je zvon, a Vojteh, sklenivši roke in obrnivši pogled k zvezdi, je molil: «A n gel j božji, varuh moj!» In kakor je bilo nekdaj, tako se mu je tudi zdaj zdelo, da stoji pred njim mati, da mu narekuje molitev in, prokrižavši ga, pravi mu: «Pojdi sedaj spat!*. Prekrižavši se, gre nazaj v grad. In ko je šel spat, pristavi Jolinkovo posteljo k svoji in vese! je bil, ko je psiček skočil k njemu; položil je glavo poleg njegove ter mu prišepetaval vse svoje tožbe in težnje, ter mu še rekel: »Počakaj, ko postanem gospod zdravnik in ti kaj bode, pa ti bodem jaz pomagal, ker si tako dober psiček«. Med šepetanjem in jokom je sirotek zaspal, a Jolinek, previdno se poleg njega zvivši v klobčič, isto tako. IX. Druzega dne so prišli v grad gostje; vrnil se je gospod nadlogar in ž njim je dospela že precej postarna gospa in deček še nekoliko mlajši nego Vojteh. Gospod Tihodolski ju je prisrčno sprejel, dečka pa, zelo ganjen, pritisnil k svojemu srcu. :— Deček ga je klical »strica« ter ga tudi radostno objemal. — Gospod nadlogar je odšel v svojo sobo, gospo z dečkom pa je odpeljal gospod Tihodolski sam v njima pripravljene sobe, da bi ju mogel predstaviti gospej, katera je po svoji bolezni še le zdaj sprejela po-sete. Ivo ji je pozneje rekla domača gospa, da pričakuje goste, rekla je tuja gospa dečku: »Sedaj pojdeva k novi teti, Emil, obnašaj se proti njej tako, kakor proti meni, da te bo mogla imeti rada. Ona je pridna in dobra, in dobro se ti bo godilo«. Deček ne odgovori takoj, potem pa prime staro gospo za roko, govoreč: »Toda kako? če mi pa teta ne bo tak6 všeč, kakor vi? Potem je ne morem imeti tako rad«. • Nu, boš videl«, nasmeje se stara teta in šla sta k novi. Gospod nadlogar ju je spremil. »Gospa Tihodolska jih je pričakovala; zdravnik je stal pri oknu in gospod Tihodolski je gospo proseče pogledal, ko je Jožef odprl vrata. Ta je hotela vstati, pa ni mogla; slabost in ginjenost ji nista dopustili. Prijateljski se pozdravijo kot davni znanci, ki so bili že dalje Časa loCeni; ko je pa tuja gospa, prijernši deCka za roko, predstavljala ga gospej Tihodolski z besedami: «To je Emil!« in je deCek obrnil v njo svoje 0C1, bile so te oči podobne onim, ki so se pred trenotkom proseCe obraCale po njej; ko je videla te rodbinske črte, spreletel je nekak pomirljivi smeh njen obraz in, stisnivši dečka k sebi, dejala je liho: «Od današnjega dne naš sin!« Z globokim vzdihljejem si je olajšal gospod Tihodolski srce in, prijernši dečka za roko, rekel: • Moraš pa imeti mamico tudi močno rad !» •To je le moja nova teta!«, oglasi se deček. • Jaz pa hočem, da mi boš rekal mama in stricu oče, če si pa najin sin«. • Rekal vam bom tako in rad vas bom imel, toda tudi vi me morate imeti radi, rekla je teta«, menil je deček ter, zapazivši na pregraji zalega bronastega konjiča, pride kmalu na druge misli : • Dajte mi, prosim vas, oče, tega konjička, da ga pogledam«, reče. •Ta je materin!«, odgovori gospod. Funtkove izbrane pesmi. TjSgSššjlovenskemu čitajočemu občinstvu dobro znani slavljeni pesnik slovenski, gosp. prof. Anton F u n t e k, je izbral svoje najboljše pesmi za našo « Slovansko knjižnico ». Vse pesmi je zopet skrbno pregledal, mnoge tudi predelal, da bo nova izdaja v vsakem pogledu popolnejša od doslej po raznih časopisih raztresenih plodov njegove Muze. Dodal je pa tudi večje število doslej še nenatisnjenih pesmij. Uverjeni smo, da slovensko občinstvo pri sedanji suši na pesniškem polju z radostjo pozdravi to zbirko odličnega slovenskega pesnika, ki si je stekel že doslej v slovenski književnosti neminljivo slavo, bodisi z izvirnimi proizvodi, bodisi s prevodi. Med zadnjimi bode slovel »Zlatorog*, dokler se bo razlegala slovenska beseda po naši krasni domovini. Funtkove pesmi bodo obsegale dva snopiča, ki izideta skupaj vezana dne 15. maja. Tiskane bodo na ličnem papirju, z lepimi črkami, a vsaka stran bo rdeče obrobljena. Tudi zunanja oprava bo ukusna. Tako cene lične izdaje slovenskih pesmij doslej še ni bilo, kajti oba snopiča v jedni sami knjigi dobe naročniki poštnine prosto le za 30 novčičev. Posamični iztisi se bodo prodajali po 40 kr. — Te pesmi bomo tiskali v 2500 iztisih. Dijakom, ki niso naročniki, jih damo tudi po 30 nov., ako naroče skupno najmanj 20 iztisov in pošljejo denar naprej. Gosp. Funtek je priredil tudi zbirko basnij v verzih za prihodnji snopič »Knjižnice za mladino«. S tem nas je rešil velike zadrege, ker nismo imeli nijednega rokopisa na razpolago. Mnogi gospodje znajo edino le rezko kritikovati, grajati na levo in desno, kar pogosto ni vredno ni najmanjše graje, a da bi sami spisali kaj dobrega, tega ne pričakujmo od njih ! Izvzemši g. Janka Lebana, ki je oskrbel prva dva snopiča, ni se oglasil še nikdo iz učiteljskih krogov, razun g. prof. Funtka, ki nas je rešil iz jako neprijetnega položaja. (Do danes smo pa dobili več rokopisov od jednega vikarija, od jednega frančiškana in jednega bogoslovca. Hvala jim !). Ker torej 15. aprila naročniki ne dobe « Slov. knjižnice », naj ne bodo nejevoljni, kajti mesec pozneje dobe v roke dvojnat snopič. (Med postavljanjem teh vrstic nam je došla izvirna povest za mladino iz peresa neke gospodičine.) Petdesetletnica Simona Gregorčiča. 28. snopič »Slov. knjižnice« je popolnoma pošel. Tekom poletja priredimo drugo izdajo na lepšem papirju, z lepšim tiskom, in vsaka stran' bo rdeče obrobljena, kakor Funtkove pesmi; tudi zunanja oprava bo lična. Izpustimo pa životopis Simona Gregorčiča in brzojavke ter ponatisnemo le v 28. snopiču izbrane pesmi slavljenčeve. Daši je prve izdaje 2400 iztisov med slovenskim narodom, vendar bomo tiskali tudi drugo izdajo v 2000 iztisih, ker smo prepričani, da jih v par letih razptodamo. To bo najlepši odgovor na zlovoljnosti nekega gospoda, ki sije drznil zapisati 127 — skrajno predrzno sodbo v Gregorčičevih pesmih. Ne zdi se nam ni vredno ni potrebno, da bi rekli le besedico v obrambo pesniškega velikana nasproti možu, ki o poeziji nima niti pojma. Kakih 300 Slovencev je popraševalo po Gregorčičevem snopiču, a nismo jim mogli postreči. Prosimo jih prav uljudno, naj se oglase zopet in naj pridobe za novo izdajo Gregorčičevih pesmij še drugih naročnikov. Cena lično prirejenemu snopiču bo le 20 kr. s poštnino vred. Denar je poslati naprej, ker drugače ima odpravništvo preveč dela. Čitateljem današnjega snopiča naznanjamo, da je bilo v dveh rokah popravljanje jezika povesti « V gradu in pod gradom »; vsled tega v malenkostih ni doslednosti, kar nam pa gotovo blagovoljno oprosti vsak razsoden čitatelj. Mi smo doslej molčali na razne kritike, ki so bile včasih jako zlovoljne. Tako se bomo ravnali tudi zanaprej: Molčali bomo in skušali čedalje bolje popol-njevati svoje književno podjetje. Citatelji naši spoznavajo pač sami, kako kritiki iščejo pogosto dlako v jajcu in se zgubljajo ter smešijo v ničarijah, ki niso vredne besede, še manj pa graje. Ali pri Slovencih se je že davno ukoreninila bolezen, da vse uprek jaha jezikoslovnega osla, dočim strahovito zanemarjamo vse druge stroke znanosti in umetnosti, ki bi nas povzdignile na lestvi svetovne kulture, če tudi bi pisali < včeraj », mesto « včeraj »; « vpliv », m. « vpliv >; 128 — « vprašati », m. « vprašati »; « v želodcu », m. « na (?) želodcu »; « kateri », m. « kteri » itd. Ali mi Slovenci se pravdamo za take malenkosti, zato pa ne moremo nikamor na književnem polju. Nepoklicani jezikoslovni mesarji so oplašili že mnogokako mlado moč, ki bi utegnila veliko koristiti svojemu narodu, da je vrgla v kot nesrečno pero, ki je zapisalo kak « u » mesto « v », na kar je seveda sledila uničujoča kritika. — Med Cehi, Rusi, Poljaki in Hrvati taka bolezen ni našla ugodnih tal, kar je gotovo pomagalo, da so se tako krasno razvile njih književnosti na vseh poljih. Naše « Slov. knjižnice » je izšlo že 36 snopičev, ki so vsaj nekoliko popolnih praznosto na leposlovnem polju slovenskem : in to gotovo tisočkrat odvaga kako jezikovno pomoto, ki se je utihotapila v to ali ono povest. Zakaj ni vse tako, kakor celo sami želimo, smo povedali že parkrat; tega ne bomo več ponavljali, ker vemo, da nam morebitne pomankljivosti rad oprosti vsakdo, ki ve, koliko drugega posla ima urednik. Konečno dostavljamo, da današnji snopič obsega 8 tisk. pol ali dve nad določeno število. Tudi nekateri drugi snopiči v zadnji polovici leta so bili večji nego smo vezani po svoji obljubi, kajti gradiva ni mogoče vselej izbirati tako, da bi bili snopiči vedno enaki. Zat6 pa bodo kaki drugi snopiči manjši, da spravimo svoje stroške zopet v določeno ravnotežje. V Gorici, 15. ma Uredništvo. »Slovanska knjilnica“ izhaja v »Goriški tiskarni* A. Gabršček v Gorici vsaki 15. dan v mesecu v snopičih povprečno 5 do 7 pol. • — Cena znaša celoletno gld. 1.80, posamičnemu snopiču 18 kr., za naročnike pa po 15 kr. Naročnino je pošiljati naprej najmanj za 10 snopičev skupaj. — Doslej so izšli sledeči snopiči, ki obsegajo: 17. — Izbrani spisi Vaclava Kosmata. I. — Poslovenil I. M. Frankovski in Rny. 18. — Izbrani spisi Vaclava Kosirnika II. — 19. — »Pošasti*. Češki spisal V. Beneš - TfebizskJ, poslovenil Z. Ž. Trbojski. 20. 21. 22 in 23. — .Zaobljuba*. Hrvaški spisal Ferd. Becič, poslovenil Pet. Medvešček. - »Štiri dni*, ruski spisal V. M. Garšin 24. — I. »Čarovnica", srbski spisal Velja M. Miljkovič, poslovenil Ivan Sivec. 11. »Tri smrti*, ptipovedka grofa L. N. Tolstega, poslovenil Podravski. 25. — Narodne pripovedke v Soških planinah, zbral in napisal A. G. 1. 26. — I. »Lotarijka*, hrvaški spisal Večeslav Novak. — II. »Izgubljeni sin*. Iz srbskega »Putnika* 1. 1862.— III. »Mrtvaška srajca*. Iz srbščine po F. Oberkneževiču v »Putniku" 1. 1862. — Vse tri poslovenil Simon Gregorčič ml. 27. — »Preskušnja in rešitev* ali »Doma najbolje", češki spisal X. Čekal, poslovenil Simon Gregorčič ml. *28. Petdesetletnica Simona Gregorčiča. 29. — NArodne pripovedke v Soških planinah, zbral in napisal A. G. II. 30. — Iz spisov Pavline Pajkove. 31. — Slike iz Prage, — češki spisal E. Herold, poslovenil Jos. Faganelj. 32. — I. »Ne bodimo lipov les!*. Češki spisal Fr. Pravda (Vojteh Hlinka), poslovenil Šiirton Pomolov. — 11. »Blazni goslar*, češki spisal Josip Kajetan Tyl, poslovenil A. Petrič. 33. — »Gardist*, češki spisal Alojzij Jirasek, poslovenil A. Benkovič. 34. I. »Abla*. — II. »O nepravem času*, spisala Milena Mrazovič, poslovenila Minka V—č. — III. »Iz sela*, spisal Ksaver-Šaudor Gjalski, poslovenil Kosec. 35. — »Gorjupa naša kupa*, poljski spisal Lucijan Tatomir (»Lu-bavva*), poslovenil S. Tugomil. »Kazančiči*. Povest iz življenja Bošnjakov. Hrvatski spisal Ivan Lepušie, poslovenil Ivan Čestimir 36. — »V gradu in pod gradom*. Češki spisala Božena Nemčeva. Poslovenil Petrovič. Z zvezdico (*) zaznamovani snopiči so posli. ilfilill. Cena oglasov znaša 8 kr. za vsako nonpareil-vrstico. Večkrat po pogodbi. iuiiiiiHiMiMmiiiiiiniaiiujtih^in)iiniuimi{iiiiiuiHUiuirtii!writMum|iimiiiiiuiiTminTiiiiiiiiirijiiHiiiiiiiiiiiiliiuifHiiiiiHiiiiluiiHimnimmiim7‘r' „Goriška Tiskarna*1 izdaja časopise „Soča“ gld. 4.4-0 kr. — „Primorec“ 80 kr. .Knjižnica za mladino", trdo vezana po 6 pol, gld. 1.80 ali 15 kr. snopič. — „Slov. knjižnica" gld. 1.80 ali 18 kr. snopič. — „Kažipot“ po pokneženi grofovini goriški in gradiški ter obmejnih krajih kranjskih, velja gld. 1.20, s pošto 10 kr. več. — Koledar za navadno leto 1895., velja 25 kr., s pošto 28 kr. Zaloga tiskovin za županstva, šole, cerkvene, poštne sodne in druge urade. — Priporoča se za tisek računov, vabil, vsporedov, posetnic v elegantnih šatuljah i. t. d. Hausner & Lokar v Gorici, Gosposka ulica 9. zaloga usnja iz lastne tovarne v Mirnu. Vse potrebščine za čevljaije. JERNEJ KOPAČ Solkanska cesta. št. 0 - Gosposka ulica št. 9 v Gorici. Tovarna voščenih sveč. Vseh vrst medeno pecivo. Priporoča se cerkv. oskrbništvom. n m i iiiiitii ■in i n-, i ■ IVAN DEKLEVA veletržec z vinom, ima v svojih zalogah vseh vrst domačih in istrskih vin. Cene zmerne. ANTON JERETIČ v Semeniski ulici in z« vojašnico v Gorici, prodaja vseh vrst potrebščine /a pisarne, šole in urade. Zavod za črtanje. - Knjigoveznica. Izdeluje šolske in druge knjižice. iiiiiiiiiiiiillUftililiiif