FEKONJA
Primer prevrstitve mrliške pesmi v pripovedno
Zmaga Kumer
I
V ljudski pesmi smo vajeni gledati izročilo davne preteklosti. »Ka-
kor je spominsko izročilo s petjem bistvenega pomena za sprejem na-
rodne pesmi in za njeno širjenje med narodnim občestvom, prav tako je
za njeno popolno posvojitev bistveno važno tudi — dolgo življenje«, je
zapisal nekje I. Grafenauer.^ Pri takem sicer pravilnem poudarjanju
važnosti časovne komponente pa gremo včasih vendar predaleč, tako da
so nam zanimive in mikavne samo starejše pesmi, novejše pa skoraj
omalovažujoče odklanjamo. Že Štrekelj je pri urejanju svoje zjbirke dajal
prednost zapisom starejšega izročila, mlajše pa odrival v dodatke, češ
da so še popolnoma »nenarodna roba«. Čeprav je oziranje v preteklost
spričo zgodovinskega značaja etnografije razumljivo in obstoje za višje
vrednotenje starejših pesmi tudi objektivni razlogi, vendar ne smemo
novejšim pesmim načelno odrekati cene ali celo kar pripadnosti
pristnemu ljudskemu izročilu, posebno če spoznamo, da jih je ljudstvo
že sprejelo za svoje. Saj so bile vendar tudi stare pesmi nekoč nove in
morda bo tista, ki jo danes gledamo po strani kot novo blago, kdaj
pozneje veljala za lepo staro pesem. Sicer pa imajo nekatere mlajše
pesmi v nečem celo prednost pred starejšimi: opazovati moremo njih
življenje od nastanka do danes, neposredno ob zapisih iz raznih dob, ne
da bi morali o razvoju šele ugibati na podlagi primerjav in posrednih
sklepanj. Kaj bi dali, ko bi nam bilo to dano za katero naših »klasičnih«
balad, ki se nam zdijo tako zelo dragocene!
Čeprav iz sedanjosti ne moremo kar tako sklepati na preteklost, saj
so se tudi pesmim življenske možnosti temeljito spremenile, vendar si
moremo ob primerih iz sodobnosti ali polpreteklosti ustvariti vsaj pri-
bližno predstavo o tem, kako so pesmi nekoč nastajale, kako so se razvi-
jale in odmirale. Tudi téme naših najstarejših balad niso padle kar iz
zraka, nekaj je moralo biti povod za njih nastanek, in če smo jih dobili
od drugod, so se pač tam porodile. Zametek je mogel — a ne moral — biti
* 1. Grafenauer, ,Narodno pesništvo. Narodopisje Slovencev II. Ljub-
ljana 1952, str. 21.
«* 115
Zmaga Kumer
vsaj za nekatere resničen dogodek, ki je bil bodisi tako nenavaden, da je
zbudil pozornost — kakor še dandanes senzacionalne novice — ali pa
tako vsakdanji, da bi se mogel primeriti kjerkoli in kadarkoli in se je
poročilo o njem prav zato lahko širilo. S tem nikakor nočemo trditi, da
Idi bile pripovedne pesmi nujno samo fotografski posnetek življenja.
Prav lahko so plod domišljije ljudskega pesnika, vendar vsaj toliko v
stiku z resničnim življenjem, kolikor ga odseva tudi umetna poezija in
pripovedništvo.
Pripovedne pesmi so v nekem smislu pete zgodbe, zato jih pojo
ali so jih prepevali posebno takrat, ko je bilo več ljudi skupaj. Tudi jih
ne znajo vselej vsi, kakor recimo ljubezenske, ampak le pevci z dobrim
spominom in s smislom za storije. Pevci radi verjamejo, da se je nekoč
nekje ali pa v njihovem kraju res zgodilo to, o čemer pripoveduje pe-
semska zgodba. To ji daje veljavo. Ko smo pred leti snemali pesmi po
vaseh okoli Moravč na Gorenjskem, nam je neka pevka zapela balado
o detomorivki in zatrjevala, da je bila le-ta dekla v Žerjavovi graščini
tam blizu (pesem je prav imenovala »Od Zerjavove dekle«) in da se je po
pripovedovanju pevkine rajne matere vse zares zgodilo pred nekaj de-
setletji. V resnici je ta pesem znana po raznih krajih Slovenije in je bila
zapisana davno prej, preden je bojda živela Žerjavova dekla. Njena
življenjska zgodba je bila pesemski pač samo podobna.
Dokaz, da more pripovedna pesem nastati ob resničnem dogodku,
je balada o Fekonji, ki je stara morda komaj sto let in je bila ob na-
stanku mrliška pesem v spomin dekletu, ki jo ljubosumni fant umori,
ker je plesala z drugim. Pozvedovanje za dogodkom po kronikah in
mrliških knjigah sicer doslej ni imelo uspeha, vendar se ob primerjavi
z drugimi mrliškimi pesmimi take vrste vidi, da balada o Fekonji ni
plod domišljije.
II
Mrliške pesmi ali obsmrtnice (po Štrekljevo) imenujemo tiste, ki jih
pojo, kadar kdo umrje, in so sestavni del mrliških običajev. Po vsebini
bi jih mogli razdeliti v tri skupine:
1. Narek, narékanje, narehovanje ali jokanje je napol pojoče ob-
jokovanje mrtvega z improviziranim, bolj ali manj poetičnim besedilom,
kakršno pač navdihuje čustvo žalujočega, ko mu dragega rajnega pola-
gajo v krsto in pozneje v grob. V SNP^ je objavljenih nekaj lepih zgle-
dov, medtem ko so redki zvočni posnetki le medel odsev resnice. Ra-
zumljivo! Ljudje pač ne znajo in ne morejo kadarkoli pred tujcem za-
igrati žalujočega, in še manj bi mogli pokazati primer narekanja, če
so zares prizadeti. Pri nas je namreč narekanje zadeva najbližjih svoj-
cev, medtem ko ga opravijo npr. v Crni gori najete ženske, »narikače«
po določenem obrazcu. Kakor kažejo pozvedbe, se je narekanje ohranilo
2 K. g t r e k e 1 j , Slovenske narodne pesmi I—IV. Ljubljana 1895—1923.
116
Fekonja
pri nas prav do zadnjega časa, recimo do nekaj let po drugi svetovni
vojni, vendar samo še tu in tam. Prej pa ga je bilo slišati bolj ali manj
po vsej Sloveniji. Podatke imamo za posamezne kraje v Beli krajini, na
Dolenjskem, Gorenjskem, Koroškem in Primorskem, to se pravi od po-
vsod razen s Štajerskega in iz Prekmurja.^
2. Ponekod pri nas je bila ali je še navada, da pridejo sosedje, so-
rodniki in prijatelji — večinoma zvečer — kropit mrliča, ko leži na
mrtvaškem odru, in potem še malo posodijo. Pravijo, da mrliča Darujejo,
vahtajo, pri njem bedijo ali čujejo. Na vahti, vahtanju ali uarki se po-
govarjajo, molijoi, si pripovedujejo zgodbe in pojo ter se igrajo razne
igre. Ponekod je navada, da varuje mladina do polnoči, starejši pa po
polnoči. Petje je po nekaterih krajih odvisno od privoljenja domačih;
zgodi se, da se ga branijo. So pa tudi primeri, da kdo v oporoki prosi
zanj. Pojo vsi navzoči, ali samo fantje in dekleta, ali pa fantje začnejo in
drugi povzamejo. Ce se petje na varki začne kje opuščati, preneha na-
vadno najprej pri starejših mrličih in pojo nekaj časa le pri mlajših,
nazadnje samo še atrokom. Kakor za mnoge ljudske običaje je tudi za
petje pri mrliču prelomnica zadnja svetovna vojna; po njej je marsikje
začelo pojemaiti ali je sploh utihnilo. V takih krajih pojo izjemoma
rajnim pevcem^.
Na vprašanje, kakšne pesmi pojo ali so jih peli na varki, povedo
pevci različno. Enim je dobra vsaka, ki ni vesela, drugi pravijo, da proti
jutru in če si preveč strežejo s pijačo, zakrožijo^ tudi kakšno bolj po-
skočno; ponekod pojo posebne pesmi, ki sicer niso v rabi, ali pa izbirajo
med navadnimi bolj resne. Skoraj vedno so med njimi nabožne in pripo-
vedne, tako da se je le-teh v nekaterih krajih prijelo ime »žalostne«.
Prave mrliške, to je take pesmi, ki jih drugače nikoli ne pojo, govore
večinoma v raznih prispodobah o simrti,^ opozarjajo na minljivost
življenja in vsega posvetnega," modrujejo, da smo pred smrtjo vsi enaki,''
da mora človek sam pretrpeti smrtno uro, za katero ne ve, kdaj ga
' Gradivo iz vprašalnic Glasbeno-narodopisnega inštituta v Ljubljani
(= GiNI) in lastni zapiski.
* Kakor pod ^ in B. Orel, Slovenski ljudski običaji. Narodopisje Sloven-
cev I, Ljubljana 1944, str. 506—310 si.
5 Npr.: Smrt ima dolge noge I sam Bog ve, kak hitro gre (SNP 6139); Smrt
na duri kluka .. . (SNP 6135) ; Prišla je pošta iz nebes, I da moram dat življenje
čez (SNP 6232).
° Npr.: Ravno toliko življenje terpi,
' ' kakor kaplja na veji visi!. . .
Ravno toliko življenje terpi,
kakor roža na travniku cveti! (SNP 6126)
' Npr. v pesmi Od žegnanga britofa, kjer je rečeno:
Tam nabene nej časti,
nahenega prepira,
pr berač gespud leži,
an si prov neč na zbira,
tud bahac
neč dergač
ko berač. (GNI št. 4336 iz zbirke OSNP).
117
Zmaga Kumer
Čaka;** iz nekaterih odsevajo predstave o posnirtnosti, ki so bolj ali manj
v skladu s cerkvenim naukom,-* pri drugih je poudarek zgolj na slovesu
s sveta in od svojcev ter so tudi oblikovno posebnega tipa/"
Praviloma je petje na mrliški varki navada zahodnega dela Slo-
venije/^ Posamezne primere najdemo sicer tudi drugod, vendar so
to povečini splošno znane pesmi nabožnega ali spokornega značaja, ki
jih lahko pojo še ob drugih prilikah, ali jih je dobiti samo pri posa-
meznih, zelo vnetih pevcih, ki se pač vedno in povsod trudijo povečati
svoj pevski repertoar. Izjema je Goričko v Prekmurju. Tam je med
katoličani navada, da pojo mrtveče pesmi z lepimi, pretresljivimi in
zelo dolgimi besedili,^^ ki jih imajo prav za to spisane ali tiskane, med-
8 Npr.:
Ena urea bo prišla
morbit še necoj,
nobeden prjatlov
na pojde z fnenoj. (SNP 6159)
Ö Npr.:
Boš mogel, boš mogel
jet rajtengo dat,
ko si storil na sveti
premalo dobrot. (SNP 6204)
Ko b se našlo en hribček
samgn drobnega peska,
ko b na tičca priletela
vsako tavzent let enkrat:
Ko b en pesek tam pobrala
nesla na drugi kraj,
Še bi bilo en konec —
večnosti je ne bo! (SNP 6207)
Vstala botn poslednji čas,
kadar da trobenta glas.
Bo sodnik prikazal se
po pravici sodit vse. (SNP 6251)
i« Npr.:
Moji stars i so še doma,
¦pa ne pojdejo z menoj: .
jest bom mogu {mogla) sam (sama) rajiat
zdaj s tega sveta.
Moji bratje so še doma . . .
Moje sestre so še doma . . .   (SNP 6300)
" Značilno je npr., da je po izjavi domačinov petja željna mladina v hri-
bovskih vaseh okoli Moravč na Gorenjskem včasih komaj čakala, da je kdo
umrl in so se mogli zbrati na varovanju. Nasprotno pravijo v Velki v Slovenskih
goricah, da človek »na sedmini« (= na mrliški varki) ne sme peti, sicer bi
postal za sedem let hripav.
V primeru iz Šalovec se rajni takole poslavlja od sveta:
Sunce mi zahaja,
duša še če dalj iti,
ne šče mi tuznomi
mesec več svetiti.
Zbogom, zlato sunce,
zbogom, .svetli mesec, •
ki z vašo svetlostjo    '
meni ste svetili!
Zbogom dika moja,
vi zvezde sunčene,
ki v noči svetite,
voj dne neviđene! Itd.^
118
Fekonja
tem ko znajo napev na pamet. Pravijo, da imajo za vsako priliko drugo
pesem: ena je za takrat, ko mrliča polagajo v rakev, druga za takrat, ko
ga spuščajo v grob, drugače pojo mrtvi materi, drugače možu, sinu itd.
Nekdaj so peli vso noč, zdaj samo še po nekaj pesmi. Evangeličani, če-
prav v isti vasi, mrtvecih ne pojo.^
3. Tretja skupina mrliških pesmi so tako imenovana slovesa, ki so
posebnost vzhodne Slovenije, predvsem Štajerske. Če zasledimo posa-
mezne primere tudi drugod, se navadno izkaže, da so variante štajer-
skega »izvirnika« ali pa delo znanih organistov verzifikatorjev, kot so
bili npr. Matevž Kračman v Šmarju pri Ljubljani, Jožef Ambrožič v
Dobrépoljah, France Berlan na Kopanju pri Grosupljem idr. Štrekelj
je o slovesih nasploh sodil, da so »večinoma delo organistov ali oerkve-
nikov ter narejena vsa več ali manj po istem kopitu«. Ime slovo ali slova,
množ. slovesa navaja Štrekelj kot štajerski izraz. B. Orel ga v prikazu
ljudskih običajev'' omenja v zvezi z mrliškimi običaji Slovenskih goric,
vendar v nekoliko drugačni zvezi. Fr. Kramar ga je našel v ptujski oko-
lici. Pleteršnik za besedo slovo ne pozna tega pomena in tudi v okolici
Kapele v Slovenskih goricah niso vedeli zanj, ampak so imenovali take
pesmi spominske, češ da so zložene »v spomin«. Ker pomenijo' hkrati
slovo od mrliča, mislim, da jih smemo. imenovati s Štrekljem slovesa.
Z vsebinskega vidika je značilno, da pripovedujejo o primerih ne-
nadne smrti, zlasti zaradi nesreče, uboja ali umora, ter hvalijo rajnega.
Oblikovno imajo skoraj redno tri dele: uvod, zgodbo in zaključek.
V uvodu pesnik oziroma pevec nagovori poslušavce, hoteč pritegniti njih
pozornost, ali izrazi svojo žalost nad nesrečo, o kateri bo pripovedoval,
modruje o smrti ipd. Zgodba je večinoma stvarno podana, ne preveč
gostobesedna, čeprav rada navaja razne podrobnosti o dogodku. Zaklju-
ček izzveni v slovo od domačih in prijateljev, v pobožne prošnje ali v
opozorilo posilušavcem, naj si zgodbo vzamejo za zgled.
Čeprav so slovesa po nastanku priložnostne pesmi, njih uporaba ne
preneha s pogrebom ali z zadušnico, aimpajk spadajo neredko med pri-
mere, ki se pojo doma in pri lažjih delih. To velja zlasti za tista, ki so po
vsebini dovolj navadna, da jih je mogoče z majhno spremembo prilago-
diti sleherni podobni priložnosti.^^ Njih zgodba ni toliko izrazita, je samo
bolj ali manj nakazana, pač pa nasploh hvalijo rajnega, izražajo žalost
nad njegovo smrtjo, tožijo nad človeško minljivostjo ipd. Zato so zelo
podobna navadnim mrliškim pesmim in so se mogla razširiti iz kraja
nastanka tudi drugam.
Vendar neizrazitost zgodbe ni pogoj na širjenje sloves. Nasprotno!
Marsikdaj so šla v druge kraje prav tista slovesa, v katerih je bU močan
"V g trek! j e vi zbirki so taka npr.: pesem o smrti neveste {Svat je
pogrebci, št. 6353-67J, o smrti mladega dekleta (Snoči okoli enajste ure I sem za-
slišal glas Gospodov, št. 6368—6400; Oj ti Ančka [rožca] ljubezniva, I za an cir
si bila na svejt, dodatek B, št. 56; Kako jemlje v hladni zemlji / mlada deklica
slovo, dodatek B, št. 9), o smrti mladega vojaka (prim. dodatek B, št. 22, 27,
58 itd.).
119
Zmaga Kumer
poudarek na zgodbi; morala pa je biti dobro povedana. Potem se je
lahko primerilo, da so se prvotna imena resničnih oseb zamenjala z
izmišljenimi aili splošnimi, odpadlo je ali se spremenilo ime kraja,
izgubile so se morebitne podrobnosti v opisovanju, zgodba se je poenosta-
vila, postala je časovno in krajevno neopredeljena, in nazadnje, ko je
minilo dovolj časa od resničnega dogodka, je od slovesa ostala samo
zanimiva péta zgodba. Včasih se je ohranil še uvod in zaključek, včasih
niti to ne več. Če se je tako okrnjeno slovo preneslo v drug kraj, so ga
pevci sprejeli kot navadno ljudsko pesem pripovednega značaja, kar je
nazadnje tudi bilo. Takih primerov ni ravno malo,^^ a pesem o Fekonji
je eden najznačilnejših.
III.
Najstarejši znani primer pesmi o Fekonji je zapisal prav pred sto
leti Fr. Scheid, trgovec na Grlovi pri Ljutomeru, objavil pa J. Clonar
v »Starih žalostnih« leta 1939, str. 226.
Štrekelj ni objavil nobene variante; ostale so neznane v njegovi za-
puščini. Posebno veliko število zapisov vsebuje zbirka OSNP (= Odbora
za nabiranje slov. nar. pesmi z napevi), ki je nastala v začetku našega
stoletja, zadnja kta pred prvo svetovno vojno; zdaj je shranjena v ar-
hivu Glasbeno-narodopisnega inštituta v Ljubljani. Naslednja skupina
so variante, ki so jih zapisali ali posneli sodelavci omenjenega inštituta
v letih po drugi svetovni vojni do danes.
Zbrano gradivo nikakor ni popolno, ker spada pesem med danes še
vedno žive in zelo razširjene, tako da skoraj vsak;o terensko raziskovanje
prinese po kakšno varianto. Kje vse so doma doslej nabrane, 60 po
številu, je videti iz kronološkega seznama."       __^
" Prim. pesem o uboju vasovavca (U [štajngarski] fari bil fantič je mlad,
zbirka OSNP št. 1490, 2934, 3156, 8814 idr.), o uboju Dolinškovih sinov (J. Clo-
nar, Stare žalostne. Ljubljana 1939, cit. kot SZ, str. 232, OSNP št. 3011, 5860,
1235, 1251, 1561 idr.), o smrti deklet v reki (OSNP št. 3014, 1302, 5847, 3107).
o smrti vojaka novinca (Fantje [vrbajnskij na vojsko so šli, OSNP št. 2048, 599,
3062, 1178, 1482 itd.).
" Seznam variant pesmi o Fekonji: 1. zps. Fr. Scheid 1863, Grlova p. Ljuto-
meru (SZ, 226) — 2. zps. A. Breznik 1899, Ihan — 3. zps. L. Trobevšek pred 1900,
Vrhpolje n. Kamnikom (zbirka M. Rodeta zv. VI, št. 30 v Štrekljevi zapuščini 111)
— 4. zps. M. Rode pred 1900, Moravče (zbirka M. Rodeta zv. VII, št. 46 v Štrek-
ljevi zapuščini) — 5. zps. J. Cejan 1905, Sava p. Litiji (Cejanova zbirka št. 9 v
Štrekljevi zapuščini, sveženj »SNP 2«) — *6. zps. G. Majcen 1906, Veržej (OSNP
1190) — *7. zps. G. Majcen 1906, Hoče (OSNP 1534) — 8. zps. A. Uran jek okoU
1906/1907, Lemberg p. Dobrni (Štrekljeva zapuščina, zavitek A) — *9. zps.
J. Rajh 1907, Dramlje p. Celju (OSNP 351) — *10. zps. J. Vidic 1907, St. Pavel
p. Preboldu (OSNP 480) — *ll.zps. G. Majcen 1907, Marija Snežna v Slov. gori-
cah (OSNP 1301) — *12. zps. J.Korban 1907, Luče (OSNP 1941) — *13. zps.
J. Hebar 1908, Koprivnica (OSNP 715) — *14. zps. G. Majcen 1908, Marija Snežna
v Slov. goricah (OSNP 1305) — *15. zps. G. Majcen 1908, Sv. Ana na Krembergu
(OSNP 1497) — *16. zps. Fr. Zacheri 1908, Podgradje p. Ljutomeru (OSNP 2934)
— *17. zps. Fr. Kramar 1908, Matena p. Igu (OSNP 4240) — *18. zps. Fr. Karbaš,
120
Fekonja
Scheidov zapis iz Grlove je še tipično slovo s tremi deli: uvodom,
zgodbo in zaključkom. Uvod obsega dve kitici, v katerih pevec najprej
opomni poslušavce na minljivost mladosti in jih nato povabi, naj pri-
sluhnejo njegovi pesmi (gl. dodatek št. 1). Zadnji verz uvoda je hkrati
izhodišče za pripovedovanje zgodbe, ki ji sestavlja ogrodje pet motivov:
1. Fant prosi mater, naj pusti hčer z njim na plesišče; 2. Na plesišču
gre dekle plesat z drugim, baje sosedom; 3. Fant jo povabi na sprehod in
ji sredi gozda napove smrt; 4. Umor; 5. Fant se zave strašnega dejanja,
a dekle že umira. Sklep vsebuje opozorilo, da je dekle komaj 22-letno
prelilo kri zaradi »nesrečne tovaršije«, in opozarja, naj mladi fantje
»prosijo«, da jih »duh ne zapusti« in naj lepo živijo d totem stani, I da mo
osi zveličani.
Glede na to, kako so motivi izoblikovani v posameznih variantah,
spoznamo, ali je primer še slovo ali že pripovedna pesem. Ker iz drugih
virov ne vemo, kdaj in kje se je dejanje pesemske zgodbe primerilo, ne
moremo z gotovostjo trditi, da je Scheidov zapis sploh najstarejši, tako
rekoč izvirnik. Ker pa starejšega ne poznamo in ker ima vse lastnosti
pravega slovesa, smo ga pač vzeli za izhodišče. Pri mnogih mlajših za-
pisih opazimo težnjo po jedrnatosti, ki je značilna za pristne pripovedne
Sv. Miiklavž p. Ormožu (OSNP 6676) — *li9. zps. Fr. Mavric. Kozana (OSNP
6738) — *20. zps. J. Žirovnik 1908, Globel p. Sodražici (OSNP 10.053) — 21. zps.
A.Pavel 1909, Skakovci (J.Kozak, Za prekmurskimi kolniki. Modra ptica V,
1935/1954, str. 196) — *22. zps. A. Plevnik 1909, Črnomelj (OSNP 1147) — *25. zps.
J. Lešnik 1909, Kebelj p. Oplotnici (OSNP 5556) — *24. zps. S. Punčuh 1909/1910,
Šmarje p. Ljubljani (OSNP 5446) — *25. zps. Fr. Kramar 1909, Podklanec ob
Kolpi (OSNP 7839) — *26. zps. Fr. Kramar 1910. Kicar p. Ptuju (OSNP 7383) —
27. zps. M. Riher, Luče (SZ, 229) — *28. zps. R. Orel 1921, Mlajtinci (K. Orel,
Slov. nar. pesmi iz Prekmurja, Ljubljana 1956, št. 19) — 29. Sp. Korena p. Sv. Bar-
bari v Slov. goricah (rkp. zbirka »Naše moči«, nastala v 50-tih letih, št. 55) —
*50. zps. J.Dravec 1950, Beltinci (J.Dravec, Glasb, folklora Prekmurja, Ljub-
ljana 1957, št. 292/45) — *5L zps. T. Marolt 1951, Beltifnci' (GNI 14.420) — *52. zps.
J.Dravec 1951, Tešanovci (o.e., št. 219/361) — *55. zps. T. Marolt 1952, 2abče pri
Tolminu (GNI 14.680) — *54. zps. T. Marolt 1952, Ladra p. Kobaridu (GNI 14.845)
— *55. z>ps. T. Marolt 1952, Vrsno p. Kobaridu (GNI 14. 873) — *36. zps. T. Marolt
1953, Bohinj (GNI 14.968) — *37. zps. T. Marolt 1955, Sv. Križ n. Jesenicami
(GNI 14.969) — *58. zps. T. Marolt 1955, Zelale (GNI 15.029) — *59/40. zvoč.
»sn. 1956, Travnik v Loškem potoku (GNI 20. 485 ab) — *41. zvoč. posn. 1956,
Retje v Loš. pot. (GNI 20.557) — *42. zvoč. posn. 1957, Okrog v Tuhinjski dolini
(GNI 20.687) — *45. zvoč. posn. 1957, Jastroblje v Tuh. dol. (GNI 20.688) —
*44. zvoč. posn. 1957, Dane p. Ložu (GNI 21.050) — *45. zvoč. posn. 1957, Žeje
p. Moravčah (GNI 21.530) — *46. zvoč. posn. 1957, Rogaška Slatina (GNI 21.701)
— *47. zvoč. posn. 1958, Rafolče (GNI 21.917) — *48. zvoč. posn. 1958, Kamnje
v Bohinju (GNI 22.426) — *49. zvoč. posn. 1958, Podveza p. Lučah (GNI 22.489)
— *50. zvoč. posn. 1958, Paričjak p. Kapeli (GNI 22.627) — *51. zvoč. posn. 1958,
Mota (GNI 22.655) — *52. zvoč. posn. 1938. Vučja ves (GNI 22.659) — *53. zvoč.
posn. 1959, Olinilje (GNI 22.935) — *54. zvoč. posn. 1959, Palovče p. Begunjah
(GNI 22.989) — *55. zvoč. posn. 1959, Kopriva na Krasu (GNI 23.288) — *56. zvoč.
posn. 1959, Gabrovica na Krasu (GNI 23.288) — *57. zvoč. posn. 1960, Jakšiči
p. Kostelu (GNI 24.051) — *58. zvoč. posn. 1961, Selca nad Blagovico (GNI 24.712)
— *59. zvoč. posn. 1961, Selca n. Blagovico (GNI 24.713) — *60. zvoč. posn. 1961,
Cešnjice n. B agovico (GNI 24.774).
121
Zmaga Kumer
pesmi. Jedrnatost izražanja kajpak ne pomeni redkobesednosti suho-
parnega kronista, temveč opustitev podrobnosti, ki ne vpUvajo na potek
zgodbe, niti ne spadajo med ustaljena izrazna sredstva ljudskega poetič-
nega sloga.
Več kot polovica zbranih variant je npr. opustila uvod. V izjemnih
primerih npr. v &t. 23, 24 in 38) so začetni verzi pritajknjeni na koncu.
Kjer pa je začetek ohranjen, je vsaj skrajšan ali spremenjen. To doka-
zuje na eni strani, da se je pesem zares razširjala s Štajerskega, pa po-
nekod niso razumeli narečja predloge, ki so jo prevzeli, na drugi strani
pa je to znamenje, da se je začel pesmi spreminjati značaj: ko je prišla
v kraje, kjer takih sloves ne poznajo, oziroma ko se je dogodek, o kate-
rem poroča, časovno oddaljil, je uvod izgubil svoj pravi pomen in se je
izgubil ali spremenil. St. 42 se npr. začenja: Kam zahajaš, o mladina, I
kadar sonce doli gre? To se pravi, da je iz prvotnega retoričnega vpra-
šanja, kam neki izgine mladost, ki zatone kakor sonce za goro, nastalo
realno vprašanje mladini (mladost = mladina!), kam bodi ob sončnem
zahodu.^" Iz Marije Rajhooke (gl. zadnji verz 2. kit. št. 1 v dodatku) je v
št. 10 postala Marija Rajevka. Ali res samo zato, ker je pevec napak ra-
zumel priimek, in ne morda tudi zato, ker je dekle umrla zaradi plesa
(plesavka = rajevka!)? Sicer pa se dekletovo ime omenja le izjemoma,^'
kar se zdi spet značilno za prevrstitev slovesa v pripovedno pesem. Ime
je važno pač toliko časa, dokler je pesem še slovo, zloženo v spomin
nesrečni žrtvi resničnega dogodka. Ko pa postaja pevcem in poslušav-
cem pomembnejša zgodba sama po sebi, se osebam v njej imena lahko
spremenijo ali sploh izgubijo, zlasti tistim, ki jim je prideljena pasivna
vloga kot v našem primeru dekletu. Pri osebi z aktivno vlogo — v na-
šem primeru je to fant — se ime lahko dalj časa ohrani. V nekaterih
štajerskih variantah je ostal kar prvotni priimek Fekonja,'* ki je po-
sebno v Slovenskih goricah precej pogost. Sicer se omenjajo najrazlič-
nejša imena,'" najraje Johan,^° največja skupina variant^' pa pripoveduje
kar o mladeniču nasploh, znamenje, da se je pesemska zgodba že tipi-
zirala, da o slovesu ni več sledu.
Med primeri s skrajšanim uvodom so s tega vidika pomembni tisti —
sicer redki —, v katerih je začetek zgodbe izoblikovan kot odgovor na uvodno
vprašanje, npr. št. 53.:
1. o mladina, kam zahajaš,
kadar solnce doli gre?
2. Ljuba mamca, na plesišče,
tam, kjer polko špilajo.
" Npr. v Št. 7, 16, 26; št. 5 nazadnje omenja Marijo angelsko, kar je seveda
spačeno iz nerazumljenega Rajhovko.
18 Npr. v št. 6, U, 14, 15, 16, 18, 21, 30, 31, 32, 51, 52.
1» Npr. Ivan (št. 33, 37, 40), Janez (št. 9, 23), Janezek (št. 29, 509), Francelj
(št. 20, 55), Alojz (št. 5), Luka (št. 10), furman mlad Johanat (št. 19), Janko
(št. 22).
2» Npr. v št. 2, 4, 7, 12, 13, 26, 41, 45, 47, 57.
" Npr. št. 3, 8, 17, 24, 27, 34, 35, 36, 37, 38, 42, 43, 46, 49, 54, 56.
122
Zmaga Kumer
Pri prvem motivu se večina variant omejuje na dve kitici, v na-
sprotju z grlavskim zapisom, kjer so tri. V nekaj stavkih izvemo, kako
je Fekonja poprosil mater, naj pusti hčer z njim, in na njeno vprašanje,
kam pojdeta, odgovoril, da na plesišče I tam, kjer polke špilajo. Le v
nekaj primerih, ki so vsi iz vzhodnoštajerskih (izjemoma prekmurskih)
krajev,^^ se je ohranila še naslednja kitica iz »izvirnika«, tista, ki vsebuje
inaterino željo, naj bi srečno hodila, oziroma njen opomin, naj ne poza-
bita na Boga, pa dekletovo zatrdilo, da se bo kmalu vrnila. Pevci, ki jim
je bila mar samo zgodba, niso vedeli kaj početi s to kitico, narejeno v
slogu sloves, zato sio jo izpustili. Nekateri primeri, ki pa jih spet ni do-
sti,^^ so šli še za korak naprej in se odrekli tudi direkitnemu govoru med
fantom in materjo ter poročajo indirektno o njem.
Spremembe v drugem motivu se ne tičejo toliko števila verzov
kakor vsebine. Medtem ko se v prvotni obliki omenjajo čustveni odzivi
oseb na določena dejanja, kar naj bi poslušavca nekako pripravilo na
tragični konec zgodbe, se razvojno mlajše variante omejujejo na po-
dajanja dejstev brez komentarja. Kolikšna je razlika med dvema ver-
zijama istega motiva, se najbolje vidi, če postavimo dvoje variant drugo
drugi, npr. št. 7 in št. 49:
6. Ko pa pride na plesiše,
hitro z drugim plesat gre;
jeni ljubi poln zamere,
hudi duh ž njim govori!
7. Ona hitro k njemu teče
ino prosi prav lepo:
Oh, moj ljubi, ne zameri,
to je pravi sosed moj!
4. Ko sta prišla na plesišče,
prec je z drugim plesat šla.
5. Ko sta nehala plesati,
prec je svojmu ljubmu šla.
6. Ljubi fantič, ne zameri,
biv je ravno sosed moj!
V tretjem motivu grlavskega zapisa je dvema kiticama, ki opisujeta
fantov odgovor na dekletovo ravnanje, dodana še tretja — dekletova
tožba nad slabo tovarišijo, zaradi katere bo morala umreti. Te kitice v
večini primerov ni, tako da je besedilo krajše in bolj stvarno. Sicer pa
se v tem motivu vse variante skoraj domala ujemajo. Podobnih prizorov
namreč v ljudski pesmi ni nikjer, pa se je vsak pevec držal predloge,
po kateri se je pesmi naučil.
Tem večja svoboda oblikovanja je v sklepnem motivu, to je v opisu
umora, in sledečih zaključnih verzih. V prvotni verziji pesmi se zgodba
konča povsem naturalistično: fantič vzame v roko nož, I mladi šinjak
njoj zareže, da pole je njo vsa kri (št. 1). Ta opis je ohranilo nekaj
štajerskih in prekmurskih variant (npr. št. 7, 16, 26, 30, 31, 50). Pri drugih
je ponekod rečeno, da fantič zabode dekle z nožem v srce (npr. št. 3, 5,
20) ali v prsi (št. 52). V večji skupini variant pa je uporabljena rečenica,
ki je splošno znana iz drugih pesmi, najbolj iz one Dekle je prala srajčki
dve (gl. Draži je brat od ljubega, SNP 711—14): Fantič vzame ojsier
22 Npr. št. 7, 16, 18, 26, 29, 30. •
23 Np. št. 8, 20, 37, 55.
124
meč I pa ji odseka glavco preč (npr. št. 2, 8, 33, 41, 46—49, 54 idr.). Ver-
jetno je prav ta rečenica vzrok, da govore o meču tudi tiste variante,
v katerih fantič — enako kot v »izvirniku« — zabode dekle v vrat, prsi
ali srce (npr. št. 9, 27, 10, 24, 29, 45 itd.), ali da se primeri nerodnost, da
seže fantič po meč v žep (št. 9). Po drugi strani pa se je predstava o ob-
glavitvi kot tradicionalni obliki usmrtitve v ljudski pesmi nelogično
vrnila v primere, kjer je ostal kot merilno orožje nož (npr. št. 39: Fant
potegne nož z nožnice I in odseka glavco preč.)
L dekletovo smrtjo se variante navadno končajo, razen tistih, ki
zaključijo pesemsko zgodbo z verzi o fantovem kesanju in z moralnim
naukom kakor »izvirnik«, se pravi po zgledu sloves. Take so npr. št. 26,
9, 16 idr. V nekaterih variantah so omenjeni verzi izpuščeni, namesto
moralnega nauka pa je uporabljena uvodna kitica »izvirnika« ali kak
vsakdanji opomin, kot jih srečujemo v novejših pesmih pripovednega
značaja.Ce so verzi o fantovem kesanju ohranjeni, je navadno dodano,
da fant ob dekletovem truplu tudi sam umre.^^ Ta vsebinska dopolnitev
najbrž ni nastala povsem premišljeno in hote, temveč morda bolj kot
posledica slučajne malenkostne spremembe besedila, sodeč po ustreznih
verzih št. 10 idr., ki jih v grlavskem zapisu sicer ni, spadali pa bi med
12. in 13. kitico (prim. št. 1 in 16 v dodatku).
Da je pesem o Fekonji sčasoma zares izgubljala značaj slovesa, ko
se je selila od pevca do pevca, dokazujejo tudi variante, ki vsebujejo
značilne večje spremembe in dopolnila prvotnega besedila. Samo nekaj
primerov! V št. 18 se je na koncu pritaknil znani motiv cvetlic, rastočih
iz groba, ki je značilen za pesmi o smrti dveh zaljubljenih, ker pač tudi
v št. 18 fant umre ob mrtvi ljubici. (Gl. str. 15 si.) Ob št. 46 se spomnimo
na pesem o detomorivki, lepi rajovki (gl. SZ, 117), ki ji fantič sredi gozda
odseka glavco preč, ker je tam izpostavila dva sinčka; v št. 46 se dekle
namreč ne boji smrti, ker je sredi gozda umorila svojega sinčka in ima
njena smrt spričo tega videz pravične kazni. Št. 50 samosvoje podaljša
zgodbo z verzi o lovcu, ki je prišel mimo in v mrtvi deklici spoznal svojo
sinočnjo plesavko. V št. 8 je za uvod spretno uporabljena ljubezenska
pesem o Terezinki, ki je svojega ljubga čakala. Št. 35 se začenja s
svatovsko, v kateri snubci sprašujejo očeta in mater, ali jim dasta svojo
hčer (gl. SNP 5250—5258). Besedilo obeh pesmi se je moglo povezati,
brž ko je fantičeva prošnja, naj bi šla dekle z njim (Vaša hči naj z mano
gre), dobila obliko vprašanja (Al mi date vašo hčer?). V št. 30 gre dekle
dvakrat plesat z drugim; tako ponavljanje je znano stilistično sredstvo
starejše ljudske poezije, navadno rabljeno za vsebinsko stopnjevanje.
Razen podobnih vsebinskih sprememb je vse polno jezikovnih, zlasti
v tistih variantah, ki niso s štajarskega narečnega ozemlja. To je dokaz,
da se pesem ni širila s prepisovanjem, temveč po ustnem izročilu, in so
Fekonja
Prim. št. 39: Teci, teci rdeča kri, / boš vedla z drugim plesati ali št. 48:
Ljubi fantje in dekleta I to imejte za spomin. I Vsak sa svojo naj gre plesat, /
vsak sa svojo naj gre spat ali št. 45: Tako se deklici godi, I katera ljubi fante tri.
^ V št. 3, 6, 16, 21, 25, 26, 29 idr.
125
Zmaga Kumer
pevci tudi nehote marsikaj po svoje povedali, se pravi, da so štajerske
verze prilagodili domači govorici/"
Ker je pesem o Fekonji nastala na Štajerskem, je v zbranem gradivu
sorazmerno največ štajerskih variant, čeprav nobena slovenska pokra-
jina ni brez njih, razen morda Koroške (vsaj trenutno ne vemo za kak
koroški primer). Glede na to, da so slovesa štajerska posebnost, je ra-
zumljivo, da se je prav na Štajerskem ohranilo več primerov besedila
v taki obliki, kakršno si predstavljamo za slovo Marije Rajhovke. Ven-
dar jih je tudi med štajerskimi variantami precej, ki imajo povsem pri-
povedni značaj. Tembolj pripovedne so kajpak one z drugih področij.
Spet pa ne moremo trditi, da v njih ni nobenega sledu o tem, da je bila
pesem sprva slovo.
Nazadnje še nekaj o obliki besedila in o napevih. Besedilo je bilo
prvotno razdeljeno na štirivrstične kitice, kot je to navadno pri novejših
pesmih, saj spada tudi metrični obrazec (distih osmerca in sedmerca:
8787) med mlajše oblike. V dvovrstičnih kiticah nekaterih primerov vi-
dim potrdilo domneve, da so zlasti pevci zunaj Štajerske sprejeli pesem
kot péto zgodbo in jo oblikovno približali starim pripovednim pesmim,
za katere je značilno prav dvovrstičje. Pri štiridelni melodiji je kajpak
trtiba vsaiko' dvovrstičje ponoviti, sicer bi se melodična in tekstovna ki-
tica ne ujemali.
Za najstarejše zapise (št. 1—5) nam zapisovavci napevov niso spo-
ročili, zato ne moremo vedeti, kateri doslej zbranih je tisti, ki je sprem-
ljal pesem takoj ob nastanku, če se je sploh ohranil. Značilno se mi zdi,
da se pesem poje skoraj po vsej Sloveniji na isti napev, ki je doma s
Štajerskega, kjer imajo variante sicer skoraj vsaka svojega. Če rečem
»isti napev«, to ne pomeni, da je povsod enak. Nasprotno! Tudi tu so
nastajale razne variante. Na priloženi preglednici je nekaj zbranih.
Primer št. 13, ki smo ga vzeli za izhodišče, je sestavljen iz dveh ritmično
različnih in dosti izrazitih delov, obsegajočih vsak po dve melodični
frazi. Primerilo se je, da se je ritem drugega dela napeva razširil tudi
čez prvega ali pa je ritem prvega izpodrinil onega v drugem. V splošnem
je napev dobival drugačno lice z raznimi spremembami v melodični
liniji ter z melizmatičnimi okraski, tako da se zdi na prvi pogled dosti
razgiban, čeprav je v resnici zelo preprost, saj mu je glavno oblikovno
sredstvo sekvenoiranje.
Končno je treba še pripomniti, da je včasih besedilo naše pesmi pod-
taknjeno melodiji kakšne druge ali da se po tej melodiji poje drugo
besedilo. Taki pojavi so na področju ljudske pesmi povsem vsakdanji in
v našem primeru s svoje strani podpirajo trditev, da se je iz priložnost-
nega štajerskega slovesa o Mariji Rajhovki sčasoma zares izoblikovala
splošno slovenska novejša ljudska balada o Fekonji.
2« V št. 1 je npr. rečeno: On pa na to nič ne gene, / le čemer ga dol drži.
Gorenjcu ali Dolenjcu je beseda čemer neznana, zato je misel povedal po svoje.
St. 42 z Gorenjskega npr. pravi: Fantič na to nič ne reče, / samo srce ga boli.
Ali št. 17 z Dolenjskega: Fantič ji pa nič ne reče, I kjer se močno razsrdi.
126
FekoĐja
DODATEK
Izibrani primeri iz raznih slovenskih pokrajin
St. 1 (štaj.)
1. O ti mladost, kam ti ideš,
tak kak sonce za goro,
vsi ti mladi v totem stani
večkrat zmislite na to.
2. O le čujte strašno petje,
kero vam na znanje dam,
ino tudi lepe zglede
od Marije Rajliovke.
3. K njoj je priša en mladenič,
po imenu Fekonja,
no je mater lepo prosa:
»Vaša či bo z menoj šla.«
4. Mati njega na to pita:
>Kam pa ti njo hočeš met?«
»Luba mati, na plesišče,
polko nama igrajo.«
5. Mati reče: >Idta z Bogom,
na Boga si zmislita!«
Zadnokrat je rekla: >Srečno!
Saj nem dolgo hodila.«
6. Ko sta prišla na plesišče,
ona z drugim plesat gre.
Duh presveti ga je zapusta,
duh preklenski ž njim goči.
7. Kadar ona to prešlima,
tedaj hitro k njemu gre:
iLjubi moj, ne zameri mi,
to je pravi sosed moj.«
8. On pa na to nič ne gene,
le čemer ga dol drži,
on joj reče: »Luba moja,
hodi z menoj na špancer.c
9. Ta na sredo v les sta prišla,
te njoj reče na ves glas:
>Tu de tvoja zadnja vura,
dol poklekni ti pred me.«
10. Ona z milim glasom reče:
>Pajdašija, kaj storiš!
Zdaj od Boga sva zakleta,
zadnjič pa ti me vmoriš.t
St. 16 (štaj.)
1. Oh mladost, kam ti odideš,
kakor solnce za goro,
vsi ti mladi v ledik stani,
večkrat zmislite na to.
2. Fanti mladi, lepo pildo,
kero vam na znanje dam
ino tudi lepi zgledi
od Marije Rajhovke.
3. K njim je prišo en mladenič,
po imeni Fekonja,
on je prosjo: »Ljuba mati,
vaša hčer bo z menoj šla.«
4. Mati odgovori njemu:
»Kam pa ti pogerješ njo?«
»Ljuba mati na plesišče,
tam, kjer polko špilajo.«
5. Mati reče: »Ita z Bogom,
zniir na Boga mislita!«
Zadnjikrat še reče: »Srečno!«
kdaj sta jedva z dumi šla.
6. Zdaj sta prišla na plesišče,
ona z drugim plesat gre.
Njega zapusti Duh sveti,
duh peklenski ž njim guči.
7. Ona hitro k njemu stopi
ino lepo prosi ga:
»Ljubi moj, nič ne zameri,
to je pravi sosed moj!«
8. On pa na to nič ne reče,
le čemer ga obleti,
no joj reče: »Ljuba moja,
pojdva malo na šprancer!«
9. Prišla sta na sredo šume,
on joj reče na ves glas:
»Tu je tvoja zadnja vura,
dol poklekni zdaj pred me!<
10. »O nesrečna tovaršija,
kaj na sveti ti storiš!
Vsa pred Bogom si zakleta
in nazadnje me vmoriš.c
127
Zmaga Kumer
U. On pa na to ne posluša,
ino vzeme v roko nož,
mladi šinjak njoj zareže,
da poleje njo vsa kri.
12. Duh presveti k njemu pride,
on premisli, kaj stori,
no jo z milim glasom zove:
»Luba moja, vstani gor.«
13. Komaj v dvanodvajsetem leti
je živela v milosti.
O nesrečna tovaršija,
gnes preliva zate kri.
14. Zato proste, mladi pajbi,
naj vas duh ne zapusti,
lepo živte v totem stani,
da mo vsi zveličani.
11. Al mladenič pun čemera
vzeme v roke si svoj nož,
njoj zareže šinjak mladi,
strašno jo polije kri.
12. Zdaj Duh sveti k njemi stopi,
on si zmisli, kaj stori
in jo kliče z milim glasom:
»Ljuba moja, vstani ti!«
15. Ona z ničim več ne gene,
vsa iprebledjena leži,
on si dol na njo nasloni
in začne umirati.
14. Oh mladenci, proste Boga,
da vas Duh ne zapusti,
v totem stani lepo živte,
da smo vsi zveličani!
5^30 (prekm.)
1. K nam je prišao en mladenec,
po imeni Fekonja,
šadri-larijo, rajla-loja,
po imeni Fekonja.
2. On je lübo mater proso:
»Vaša či de z menof šla.«
3. »Jas bi donok rada znala,
kama bota vüva šla?«
4. »Lüba mati, na plesišče,
ta ge polke igrajo.«
5. »Ita, ita z milim Bogom,
na Boga si zmislita.«
6. Da sta njeva f krčmo prišla,
te je z drüigin plesat šla.
7. Da so s plesom gor enjali,
pa je k njemi stoupila:
8. »Ne, zameri, liibi dragi,
tou je prvi sousid moj.«
5^. 18 (Staj.)
1. K nam je prišel en mladenič,
po imeni Fekonja,
on je liibo mater prosa:
»Vaša hčer bo z meno šla.«
2. »Kamorkoli jo pogerješ,     .
kaman jo imeti češ?« j
»V oštarijo na plesijo,
tam, ki polko igrajo.« J
3. Mati reče: »Ita, ali
ne pozabta na Boga!
Hčerka pravi: »Srečno mati,;
saj nem dugo hodila.« '
i
4. Ko onija to sta prišla,
včasih z drugim plesat šla,
jega jeza je objela,
sam čemer iz jega gre.        ;
5. Ko so igro dohajali,
včasih ona k njemu gre
ter mu pravi: »Liibi dragi,
tou je pravi soused moj.«
128
Fekonja
9. Da so drüigikrat igrali,
pa je z driiigin plesat šla.
10. Da so s pleson gor enjali,
pa je k njemi stoupila:
11. >Ne zameri, lübi dragi,
tool je drüigi sousid moj.«
12. On na ton nič ne reče,
ž njega vrije že čemer.
13. On njoj roče: »Lüba draga,
odi, ideva na špancer.«
14. Kaik sta njeva s krčme prišla,
fčasi stoupila sta v loug.
15. Da sta na sred longa prišla,
te je pa on pravo njoj;
16. >Dol poklekni, luba draga,
tu de tvoje slednje zdaj.«
17. On pa zeme nožič z žepa,
njoj prereiž^ šinjek mlad.
18. »To ti boidi, luba draga,
'    kaj si z drugim plesa-t šla!«
19. »O nesrečna tovaršija,
si me s svita spravila!
20. To vam lK>idi leipa pelda,
dečki no dekline vi!«
6. On ji reče: »Liiba moja,
homa malo na spancir.«
Ko sta viin od hrama prišla,
te do šume prideta.
7. On ji reče: »Luba moja,
poklekni si dol pred me.«
Ona misli in vzdihuje,
kaj bo to" pomeinilo.
8. On si z žepa nožič jemle
in odreiže joj glavo",
ter si doj na njo nasloni
in začel umirati.
9. Na njenem gro"bi bode rasila
leipa rdeča gatruža,
na njegovem gro"bi pa bo rasila
leipa beila lilija.
10. Te dvei ro"ži bo'^ta rasili
gor do turna visoko,
tam se bo^ta vk^p sklenoli
in ta rasili gor v nebo".
Št. 42 (gor.)
1. Kam zahajaš, o mladina,
kadar sonce d>M>li grie!
2. Ljuba mamca, J3s vas vprašam,
al mi daste sojo hčer?«
3. »Kam pa hočeš jo peljati,
to preljubo mojo hčer?«
4. »Jes jo„m pelov na plesišče,
tam, kjer polko špilajo.«
5. Ko sta prišla na plesišče,
prec je z„drugmo pljesat šla.
Št. 56 (prim.)
1. O mladina, kam zahajaš,
kadar sonce doli gre?
2. »Jaz pa pojdem na plesišče,
kamor polke igrajo.«
3. Ko sta prišla na plesišče,
ona z drugim plesat šla.
9   Slovenski etnograf
129
Zmaga Kumer
6. Ko nehala sta plesati,
prec je k^svojmu ljubmu šla.
7. »Ljub moj fantič, ne zameri,
to' je biv jen sosed moj.«
8. Fantič na to nič ne reče,
samO' srce ga boli.
9. Kmal nato ji fantič reče:
»Pojdi, greva na sprancir.«
10. Ko sta prišla sreidi gozda,
sreidi gozda bnkovga:
11. »Zdaj pa, draga, d"ol poklekni,
d»ons je toj ta zadnji dan.«
12. Ko pa fantič to izreče,
odseka Ijubci glavco preč.
4. Ko sta nehala plesati,
ona k svojmu Ijidjmu šla.
5. »Ljubi moj, mi ne zamjeri,
k'er je ravno sosed biv.«
6. On nato pa nji reče
»PojmO' malo na izprehod!«
7. Ko sta prišla na sredo gozda,
, on zavpije na ves glas:
8. »Ljuba moja, dol poklekni,
zdaj bo tvoja gvišna smrt.«
9. Ona vrišče, ona pišče,
da se trese cela vas.
10. On jo vleče, on jo seče
do krvave njene kri.
11. On jo vleče in jo seče,
njeno zdravo, ljubo kri.
St. 17 (dol.)
1. O mladina, kam zahajaš,
kadar sonce doli gre?
2. »Ljuba mamca, jest vas prosim,
dajte^m vašo hči zjmenoj.
3. Bova šla ke na plesišče,
tam, kjer polke špdajo.«
4. Ko sta prišla na plesišče,
prec je z^drugita plesat šla.
5. Ko sta nehala plesati,
prec je k^svojmu lubmu šla.
6. Fantič ji pa nič ne reče, j
kjer se močno razsrdi.
7. Fantič ji pa nato reče: ^
»Pejva nmalo na špancir!« '
Št. 41 (dol.)
1. Snoč ponoč je fantič prišev,
biv je ravno Johan moj.
2. Ljubo mamco' je poprosiv:
»Al mi daste vašo hčer?«
3. Mamca so- ga povprašali:
»Kam jo neki peljal boš?«
4. Ko sta prišla na plesišče,
prec je z drugim plesat šla.
5. Ko sta nehala plesati,
prec je svojmu ljubmu šla.
6. Ljubi fantič, ne zameri,
biv je ravno sosed moj.«
7. Na to fantič nič ne reče,
samo malo pomolči.
130
Fekonja
8. Ko sta prišla sredi gozda,
fantič zdere ojster meč.
9. In ji ž njim prsi predere:
îNe boš golfala mene več!«
8. Ko sta prišla v sredi gozda,
je zavriskav na ves glas:
9. »Ljuljo dekle, dol poklekni
in pripravi se na smrt.«
10. Fantič pa prime za ojster meč,
odseka ljubci glavco preč.
Št. 25 (bkr.)
1. En firkelc ure od Novga mesta,
tam je lepa Gotna vas,
tam je pa zadost dekličev,
k njim pa hodjo fantje v vas.
2. »Kam pa greva, lub moj fantič,
le povej mi, fantič ti?«
»Midva pa greva na plesišče,
tamkej polke plešejo!«
3. Na plesišče zdej sta prišla,
prec je z drugim plesat šla:
»Ljub moj fantič, ne zameri,
ta je le sam sosed moj!«
4 »Ce je on sam sosed tvoj,
nej bo pa tudi fantič tvoj!«
Zusammenfassung
FEKONJA
Beispiel der Umroandlung eines Totenliedes in ein Erzähllied
I
Einleitend wird darauf hingewiesen, dass man im Volkslied nur eine
U eberlief erung aus ferner Vergangenheit zu sehen gewöhnt ist und infolgedessen
den neueren Volkslieder oft zu wenig Aufmerksamkeit geschenkt wird. Es darf
nicht vergessen werden, dass auch alte Lieder einmal neu waren und dass die
neuen in einer Beziehung sogar den alten voraus sind: man kann ihre Lebens-
wandlungen an Aufzeichnungen aus verschiedenen Zeitabschnitten unmittelbar
beobachten. Obwohl man von der Gegenwart nicht ohne weiteres auf die Ver-
gangenheit schliessen kann, kann man sich an Beispielen neuerer Lieder
wenigstens eine annäherende Vorstellung machen, wie die Volkslieder einst
entstanden sind, sich gewandelt haben und entstorben sind. Da erzählende
Volkslieder eigentlich gesungene Geschichten sind, kann angenommen werden,
dass einzelne Beispiele auch auf Grund wahrer Geschehnisse entstanden, sind.
Dies ist natürlich keine Regel, doch die Ballade vom Fekonja, anfangs ein
Totenlied zum Gedächtnis einem, aus Eifersucht ermordeten Mädchen, beweist,
dass man es als Möglichkeit in Betracht ziehen kann.
II
Siooenische Totenlieder können dem Inhalt nach in drei Gruppen eingereiht
werden: 1) Totenklage, halb gesungenes Beweinen mit improvisiertem Text, einst
in gariz Slovenien, jetzt nur in einzelnen Orten der westlichen Gebiete üblich;
»* 131
Zmaga Kumer
2) Totenlieder, die vor allem in den westlichen Teilen des Landes an der Bahre
gesungen werden und dem Text nach zu den eigentlichen Totenliedern (sie spre-
chen nom Tod, Abschied aus dem Leben, Vergänglichkeit usw.), als auch zu den
erzählenden Liedern gehören; J) sogenannte Abschiedslieder, die für östliche
Gebiete charakteristisch sind und von unerwarteten Todesfällen (sei es wegen
eines Unglücks, Mordes u. dgl.) erzählen. In der Regel hat ein Abschiedslied
drei Teile: Einleitung, Geschichte und Schluss. In der Einleitung ladet der
Sänger seine Zuhörer zur Aufmerksamkeit ein, äussert seine Trauer oder grübelt
über Tod und Leben. Die Geschichte wird zwar sehr sachlich, jedoch nicht zu
wortreich erzählt. Zum Schluss nimmt der Sänger im Namen des Toten Abschied
von seinen Zugehörigen und Freunden, spricht fromme Bitten aus oder warnt
die Zuhörer vor ähnlichem Unglück. Totenlieder dieser Art werden nicht nur
angesichts eines diesbezüglichen Todesfalls gesungen, sondern auch bei anderen
Anlässen. Sie können aus dem Entstehungsort in andere Orte roandern, wenn die
Geschichte so gewöhnlich ist, dass sie mit einer kleinen Abänderung auch bei
anderen Todesfällen gesungen werden kann oder wenn sie so ausdrucksvoll
bzw. gut erzählt ist. dass sie an sich als interessant befunden wurde. Dies
könnte zur Folge haben, dass alles konkrete weggelassen bzw. abgeändert und
das einstige Abschiedslied als ein gewöhnliches erzählendes Lied weiter gegeben
wird. Das Lied vom Fekonja ist ein ausdrückliches Beispiel für eine solche
Umwandlung.
III
Die älteste Auszeichnung des Liedes vom Fekonja wurde vor kaum hundert
Jahren (1863) gemacht. Es tauchen jedoch immer wieder welche auf, so dass die
gegenwärtige Zahl der Varianten, 60, keinesfalls endgültig ist. Die Verfasserin
vergleicht die bisher gesammelten Beispiele und versucht darzustellen, inwie-
weit einzelne noch als Abschiedslieder oder schon als Erzähllieder angesehen
werden können.. Sie untersucht sowohl die Form des Liedes, die inhaltswichtigen
Motive als auch die Ausdrucksmittel, findet' textliche U eb er einstimmun gen mit
anderen erzählenden Volkslidern und berücksichtigt schliesslich kurz noch die
Melodien, welche ihrerseits die vollzogene Umwandlung beweisen. Anschliessend
bringt die Abhandlung eine Karte von der territorialen Verbreitung der Varian-
ten, die häufigsten Melodien und eine Auswahl typischer Varianten.
132