Izlxaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo Iranko vati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
Are 1 j :t :
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvu „Mira“ v Celovcu.
Leto XII.
V Celovcu, 30. listopada 1893.
Štev. 33.
Slovenske posojilnice na Koroškem leta 1892. ^
(Za nMir“ sestavil Ras ti sl a v.)
„Napr eduj mo!“ — Tako kliče „Mir“ v prvi svoji letošnji številki bralcem svojim. In, hvala Bogu, ta klic pri Koroških rojakih ni ostal glas upijočega v puščavi, kajti zares napredujemo. To nam dokazujejo naše nàrodne slovenske posojilnice, kterih je delovalo leta 1891. na Koroškem dvanajst, lani šestnajst, letos pa jih je že sedemnajst. To je zares lepo število za nas koroške Slovence, kterih je po uradnem štetju le nekoliko nad 100.000. Ž ozirom na toliko lepo število naših domačih posojilnic res smemo vsklikniti: malo nas je, ali smo možje ! Torej glejmo, da tudi v bodoče napredujemo !
Predobra je bila misel ustanoviti slovenske posojilnice v pomoč in korist slovenskim kmetom. Da so posojilnice potrebne, dobre za našega kmeta, kaže najbolj pisarenje nam nasprotnih nemških časnikov, ki se ob vsaki priliki zaganjajo v te naše nàrodne denarne zavode in v one vrle rodoljube, ki jih ustanavljajo in vzdržujejo. Mi pa slovenskih posojilnic nismo ustanovili zato, da bi koga dražili, ampak zato, da ima kmet pomoč pri rokah, ako v zadrego pride. In kakor posojilnice kmetu na eni strani pomagajo s posojili na nizke obresti, na drugi strani spodbujajo ljudstvo k varčnosti in štedenju denarja!
Kakor je „Mir“ že lani poročal o velikem napredku naših posojilnic, hočemo podati tudi v naslednjem obširnejši obris vsestranskega delovanja slovenskih posojilnic na Koroškem leta 1892. **) Ta pregled nam pa bo kazal, da smo gledé slovenskih posojilnic na Koroškem lei^ 1892. zopet jako lepo napredovali. In če je tudi ktera posojilnica bila brez napredka, so pa druge tem večji korak storile.
I. Število udov. — Deleži.
Koncem lanskega leta je bilo vkup 61 slovenskih posojilnic; od teh 17 na Koroškem, t j. več kakor na Kranjskem, kjer jih Je l»!0 le 14; Sta-jerska ima 21, Primorska 9 posojilnic. Starost koroških posojilnic, število udov in visokost de-ležev kaže naslednji pregled:
Število	j	Kraj	Uprav, leto 1	Število udov			Vplačani deleži		
			leta 1891	leta 1892	več	leta 1891	leta 1892	+ = več — = manj
						gld.	gld.	gld.
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16	Bekštanj . . Celovec. . . Orna .... Djekše . . . Glinje . . . Prevalje . . Sinča ves . Sl. Plajberg Sp. Dravberg Suha .... Št. Jakob . . Št. Janž . . Šmihel . . . Tinje	 Velikovec . Zilj. Bistrica	7 4 2 4 4 1 3 7 5 1 20 1 4 3 2 1	321 181 75 137 168 207 29 317 1361 249 61 122	327 222 84 152 207 109 320 30 377 53 1443 68 334 83 227 22	6 41 9 15 39 109 113 1 60 53 82 68 85 22 105 22	4.380 2.584 453 1.390 560 1.719 180 1.124 80 534 1.996 552 1.220	4.440 3.142 537 1.540 629 680 2.768 185 1.218 314 88.109 280 2.368 549 2.270 360	+ 60 + 558 +	84 + 150 +	69 + 680 + 1.049 +	5 +	94 + 314 + 7.575 + 280 + 372 —	3 + 1.050 + 360
	Vkupe .		3228	4058	830	96.6921109.389		+ 12.697
Ta pregled nam kaže, da je najstarejša, pa tudi najmočnejša posolilnica koroška Št. Jakobska, ki deluje že 20 let. Za njo pridejo glede starosti Bekštanjska, Slov. Plajberška, Spod. Dravberška itd. Lani so začele delovati štiri posojilnice, namreč: v Št. Janžu dné 1. vel. travna, na Ziljski Bistrici dné 1. vel. travna, na Suhi dné 15. vel. travna in v Prevaljah dné 12. rožnika. Najmlajša naša posojilnica, t. j. s e d e m n aj s ta v Št Lenartu pri sedmih studencih je začela delovati due 1. prosinca 1893. 1.
*) Zaradi bolezni pisatelja zakasnjeno.
**) Lepo se zahvaljujemo na tem mestu vsem gg. domoljubom, ki so nam za ta sestavek poslali letne račune in dali razna pojasnila.	Uredništvo.
Udov so imele naše posojilnice vkup 4058, t. j. 830 več, kakor 1. 1891. Leta 1890. so imele le 2443, 1. 1889. 960 in i. 1885. le 960 udov. — Največ udov ima Št. Jakobska posojilnica (1443), najmanj pa nova na Ziljski Bistrici (22).
Prav pomenljivi so za vsako posojilnico vplačani deleži zadružnikov. Te svote so važne ràdi tega, ker so prava in stalna obrtna glavnica (Ver-kehrskapital) posojilnic. Naše posojilnice šo imele lani 109.389 gld. vplačanih deležev, 12.697 gld. več, kakor predlanskim. Leta 1890. je bilo deležev 83.244 gld., 1. 1889. 76.204. gld., 1. 1885. pa le 57.980 gld. — Visokost deležev je pri raznih posojilnicah jako različna. Razun Tinjske so imele vse posojilnice koroške lani več deležev, nego prejšnje leto.
II. Denarni promet.
Naslednji pregled nam kaže, koliko denarnega prometa so ipele koroške posojilnice 1. 1892.
| Štev.	Kraj	Leta 1891.	Leta 1892.	+ več, — manj
		gld.	gld.	gld.
1	Bekštanj ....	153.279	152.296	—	983
2	Celovec		80.246	68.563	— 11.683
3	Črna		29.050	32.638	+	3.588
4	Djekše 		57.653	74.804	+ 17.151
5	Glinje		71.052	77.975	+	6.923
6	Prevalje ....	—	37.733	+ 37.733
7	Sinča ves ... .	54.523	82.492	+ 27.969
8	Slov. Plajberg .	3.386	2.736	—	650
9	Spod. Dravberg	60.787	70.644	+ 9.857
10	Sulia		—	20.141	+ 20.141
11	Št. Jakob ....	330.549	333.971	+ 3.422
12	Št. Janž ....	—	35.346	+ 35.346
13	Šmihel		76.393	90.130	+ 13.737
14	Tinje		7 401	10.721	+	3.320
15	Velikovec ....	66.450	176.554	+ 110.104
16	Ziljska Bistrica	—	18.000	+ 18.000
	Vkup .	990.769	1,284.744	+ 293.975
„Denarui promet je največje število v računskem izkazu sleherne posojilnice. Po tem številu tudi svet presoja navadno trgovske firme. Zato tudi denarni zavodi, ki kupčujejo takorekoč z najdražjim, z najljubšim blagom, veliko veljavo pokladajo na obilico denarnega prometa."*)
Gornji pregled priča o lepem napredku slovenskih posojilnic na Koroškem. Imele so namreč lani 293.975 gld. več prometa, kakor predlanskim. L. 1891. so bile napredovale za 279.979 gld. — Večina naših posojilnic je lani izkazala večji denarni promet, kakor leta 1891. ; le pri treh posojilnicah je bil manjši in sicer največ pri Celovški (za 11.683 gld.). To pride pač od tega, da so te posojilnice dosegle že nekako vrhunec svojega napredka, in zato ne morejo imeti več denar-
nega prometa.	. .	^
Prelep korak naprej je storila lani Velikovška posojilnica, ki je imela za 110.104 gld. več prometa kakor prejšnje leto. To je res prav nena-vaden napredek in živ dokaz, kako potrebna je ta posojilnica za Slovence Velikovškega okiaja. Lepo so napredovale tudi posojilnica v Sinči vesi (za 27.969 gld.), Djekšah (za 17.151 gld.), Šmihelu (13.737 'gM-)- — Iznenadil nas je primeroma veliki denarni promet novih posojilnic v Prevaljah in Št. Janžu. Prva je imela v kratkih mesecih že 37.733 gld., druga pa 35.346 gld. denarnega prometa. Lepo začeli sta tudi posojilnici na Suhi (20.141 gld.) in Ziljski Bistrici (18.000 gld.). To kaže, kako potrebne so bile te posojilnice. Gotovo bodo tudi letos izkazale posebno velik denarni promet.
Kako vrlo lepo so se zadnja leta razvile naše posojilnice, kažejo sledeče številke. Imele so koroške posojilnice denarnega prometa:
Leta	1889.	—	536.776	gld.
„	1890.	—	710.790	„
„	1891.	—	990.769	„
„	1892,	—	1.284.744	„
Vkup	3,523.079 gld.
Torej v štirih letih so imele naše posojilnice 3,523.079 gld., t, j. : tri milijone Petst°-triindvajsettisoč, devetinsedemdeset goldinarjev denarnega prometa. S tako številko
*) Jv. Lapajne: JU. letopis slovenskih posojilnic 1892."
pač lahko stopimo tudi pred ohole naše nasprotnike, češ: pokažite nam kaj sličnega,— ako imate! In to so dosegli tisti koroški Slovenci, o kterih nam sovražni nemški listi vedno čenčajo, da jih — ni! Številke govoré!
(Konec prihodnjič.)
Dopisi prijateljev.
*
Slovenci in Slovenke! Darujmo prvo krono, ki nam v roke pride, družbi sv. Cirila in Metoda!

Ii Celovca. (Kdo je prijatelj rokodelcev?) Dovolite, da vam prestavim nekaj podatkov iz lista „K. Landbote" : Tovarna (fabrika) za čevlje v Modlingu ima nad 100 podružnic ; zdaj tudi eno v Celovcu. Tukaj se dobijo štifleti za gospode za 3 gld 25 kr. Kako zamorejo živeti čevljarski mojstri pri taki konkurenci? Te tovarne delajo površno, plačajo malo davka, vse na debelo kupujejo in prodajajo, torej jim je mogoče, dajati blago po ceni. Kdo pa je te razmere omogočil? Liberalizem s svojimi nauki o »svobodni obrtniji" in „svobodni kupčiji". In kaj pravijo liberalci na to? Nek koroški liberalni poslanec se je izrazil: „Če mojster ne more držati pomočnikov, naj pusti vse skupaj in naj gre v tovarno za delavca!" — Judi in drugi pošiljajo v Egipt gumbe brez luknjic iu tobačne cevi brez luknje, čevlje s papirnatimi podplati, — vse po ceni, se razume, pa „avstrijsko“ blago zgubi svoje dobro ime in se več ne kupi, da je le slepar enkrat svoj žep napolnil! Tako „svobodo“ nam je prinesel nemški liberalizem ! — Pride kak Jud, ki je podedoval za očetom par tisočakov, ter premišljuje, ktere sleparije bi se lotil, da bi hitro obogatel. Liberalna „svoboda“ mu daje proste roke: on gre v tovarno in si nakupi najslabšega blaga za obleko, kake preležane ostanke. Potem si najame nekaj revnih krojaških pomočnikov, ki delajo v svojih stanovanjih in nič davka ne plačajo. Tem obljubi nekaj krajcarjev na dan, toliko da ravno od gladu ne poginejo, in jim izroči blago, da izdeljujejo storjeno obleko, suknje, jopiče, hlače, oprsnike itd. — vse dober kup, pa tudi slabo ! Tako ima Jud, ki se krojaštva nikoli ui učil, kupcev dovolj (ljudje gledajo le na ceno) ; krojaški mojster, ki ima visoke davke in mora tudi pomočnike dobro plačati, pa komaj izhaja ali pa še v dolgovih ti&- Zoper to zlorabo obrtne svobode se je na vlado odposlala pritožba s 100.000 podpisi, pa je bila odbita. De-putacija 150 judovskih krošnjarjev je bila pa sprejeta. — Da so liberalne postave za rokodelce škodljive to so priznali celo liberalni odposlanci pri obrtni skupščini na Dunaju. Liberalec Maier je rekel, da je za rokodelce slabo, ker sme zdaj vsak mojster postati; liberalec Kivillo je rekel, da po-družne prodajalnice obrtnike uničujejo ; liberalec Faber je priznal, da so tovarne v škodo malih obrtnikov. Iz njih lastnih besed sta dr. Lueger in dr. Ebenhoch liberalcem dokazala, da liberalno po-stavodajstvo rokodelce uničuje. — Pri 4. obrtnem zborovanju se je dokazalo, da kupčijske zbornice ne skrbijo za male obrtnike. Rokodelci in sploh obrtniki naj dobijo svoje lastne zbornice ! Liberalci in socijalni demokrati so oboji sovražniki rokodelcev; prvi hočejo vse imetje in podjetje spraviti v roke bogatašev, socijaldemokrati pa sami pravijo, da hočejo male mojstre uničiti, da bodo prisiljeni, pridružiti se njihovi stranki. Najboljši prijatelji obrtnikov so še katoliški konservativci in pa antisemiti ali krščanski socijalisti. V mnogih krajih pa so rokodelci še tako zaslepljeni, da ne znajo prijatelja ločiti od sovražnika, in če jim liberalci kaj od »slovenskih hujskačev" na uho natrobijo, to se
jim bolj dopade, kakor pa premišljevati o svojem lastnem stanu in vsakdanjem kruhu.
Iz Rožne doline. (Priznanje domačemn umetniku.) Slikar Peter Markovič v Eožeku naslikal je pred kratkim za župnijsko cerkev v Ka-ščergi na Isterskem podobo Marije brez madeža izvirnega greha spočete. Vznožji nam kaže podoba istersko obrežje. V sredini je Marija v dolgem belem krilu in modrem plašču ; stojčč na lunini obli stopa na zmaja, ki, zvijajoč se pod njo, drži zapeljivo jabelko. Na glavi ima krono, dolgi lasje se ji valijo po hrbtu, v obrazu ji pa čitaš milobo, svetost in nedolžnost srca. Ob obeh straneh so angelji, ki ji prinašajo z desne strani venec in lilijo, znamenje nedolžnosti, z leve strani pa rdečo, belo in žolto vrtnico ter žezlo kot kraljica nebeška. V ozadji podobe je solnce, ki krasno razsvitljuje vso podobo in zlati oblake, v kterih plavajo Marija in angelji. Podoba nosi napis: „Kraljica bez iztočnega grieha začeta! Moli za nas!11 Okvir je jako lepo in umetno izrezljan po načrtu znanega našega slovenskega umetnika gospoda Alojzija Progarja v Celovcu. Videl sem to podobo, in jako mi je ugajala; za to me pa veseli, da se je moja sodba potrdila tudi od druge bolj merodajne strani. Gospod Markovič je namreč pred kratkim dobil to-le v hrvatskem jeziku pisano častno in lepo pri-znalno pismo:
Br. 54.
Velecienjenomu Gospodinu Petru Markoviču, slikaru
v Ttožeku.
Ovime Vam, velecienjeni Gospodine, podpisani u ime svoje in puka pravoviernoga izražuje podpuno svoju zadovoljnost sa slikom neoskvrnjenoga Začeča bi. dj. Marije, koju radnju ste za neznatnu svotu od for. 100 upravo majstorski iz veli, tako da ona služi na ures naše cerkve te na diku Vašemu imenu. Sva gospoda, koja su do danas djelo Vaše vi-djeli, najpovolnije su se o njem izrazila.
Zato neče podpisani uzmanjkati, da Vas svakomu bratu, rodoljubu sla venskemu, čim vruče priporuči.
Kaščerga, dné 20. listopada 1893.
(Pečat župnijskega urada.) Josip Gojtan, župnik 1. r.
Iz srca čestitam gospodu Markoviču na tem lepem priznanju in želim, da bi vrlega rodoljuba in umetnika podpirali tudi domačini s tem, da naročajo pri njem razna slikarska dela. Živio Markovič !
Iz Trušenj pri Velikovcu. Vsem je znano, da je naša Važenberška občina popolnoma slovenska, ker Nemcev je le toliko, da si jih lahko našteješ na prste ene roke, in vendar je morala ta naša občina biti pred kratkim pozorišče velike nemške „fiaške“. Liberalni Nemci, kteri so vse žile napeli, da bi preprečili v Velikovcu posvetovanje nekterih miroljubnih kmetov, predrznih so se v tukajšni občini osnovati podružnico nemškega „šulferajna“. Želja po tej podružnici se ni rodila v našem ljudstvu, ampak v modrih glavicah naših dveh učiteljev, posestnikov Modreja in Poganča — kaj ne dà, samih pristnih Nemcev? — kteri so potem na miglej velikovškega „generalstaba“ nagnali shod za nedeljo 29. vinotoka. Da se je za ta shod agitiralo, ne pa, da ga je ljudstvo iz lastnega nagiba brez vsaktere zunanje agitacije želelo, kakor se dopisnik „Freie Stimmen4' debelo laže, bodi povedano, da sta Želinjska učitelja hodila po hišah in prigovarjala ljudem, da bi se podpisali in pristopili kot udje k „šulferajnu“. Pa ta dva tička sta imela pravo smolo, ker vjela sta jih tako malo, da če bi naše mačke po zimi tako malo misij ulovile, bi morale pokrepati in tudi vse take podružnice „šul-ferajna“ in z njimi vred cel „šulferajn“ bi moral v kratkem iti rakom žvižgat, kar bi bilo najbolje. Pregovorila sta le pet kmetov, kteri so jim obljubili, da bodo prišli k shodu, ali kot ud se ni nihče upisal. Torej slaba se jima je godila. Zborovati se je pa moralo vse eno in tako nas „Vindišarje“ nekoliko podražiti. V nedeljo na vse zgodaj začeli so topiči pokati in okolici naznanjati, da se ima popoldne nekaj posebnega goditi, tudi so zastave, seveda nemške „frankfurtarce“, vihrale raz hišo, določeno za zborovanje, in kar je najbolj pomenljivo, vihrala je tudi ena takih zastav na razvalinah Trušenjskega grada; imela je svetu pričati, da so tukaj nemška tla in tla za fiaške delati. Pri pogledu vsega tega misliti bi moral vsakteri, da je kje tam v nemškem „rajhu“. Enemu pa vendar ni šlo v glavo, da bi bil kar čez noč preseljen v blaženo Nemčijo, zato je pa eno naredil. Ko so se popoldne začeli gostje shajati in so se prve kočije z velikovškimi mogotci, — kteri so od slovenskih denarjev obogateli, — prikazale, postala je zastava na razvalinah užigalni dar in tako služila nemškemu geslu „durch Nacht zum Licht“ (po našem : skoz temo k luči). Pri tej razsvetljavi so lahko našli pot do zborovališča. Tega čina sicer ne moremo odobravati, ali vzrok tega so nasprotniki sami, ki se predrznejo na čisto slovenskih tleh propagando delati za nemški „šulferajn“ in razobešati pruske zastave. Kaj bi rekli Nemci, ko bi se Slovenci predrznih v kakem nemškem kraju slovenske trobojnice razobešati ? — O določeni uri se je začelo zborovanje. Došle, kterih je bilo okoli 80, pa ne kmetov, ampak nad 60 Velikovčanov, drugih 20 pa so bili večinoma učitelji iz Želinj,
Šmarjete, iz Tinj, iz Mostiča itd.; torej kmetov ni bilo razun petih, pa še ti so se hitro po prvem govoru francosko poslovili majaje z glavami, češ, to je pa od muh! Došle je torej pozdravil naš g. župan Muller, seveda v nemškem jeziku. Pozdrava pa ni sam zložil, ampak mu ga je skoval neki učitelj. Tega nagovora pa se je naš gosp. župan tako nabutal ah naučil, da se mu je precej po prvih besedah ustavilo in ni mogel dalje, treba mu je bilo torej suflerja. O kaka fiaška, gospod župan? Tako se godi vsakemu, ki se štuli s tujim perjem. Da bi prej pomislili na usodo srake, ki se je našopirila s pavovim perjem, bi vam znabiti ta „ehrentag£< izostal! Govorniki so po svoji stari navadi udrihali po Slovencih, posebno pa po duhovščini. Y tem sta se najbolj odlikovala neki učitelj iz Velikovca in pa kmet Modre iz Blata, o kterem bodemo o svojem času še kaj dru-zega poročali. V odbor nove „ortsgruppe“ bili so voljeni iz Važenberške občine, načelnik: župan Muller, tajnik: poštar Sturm, blagajnik: Poganč ; iz Tinj za namestnike: župan Achatz, Simon Vedenik in Miha Vedenik. Vseh udov novega društva je okoli 70 — če je res? ah Važenberških kmetov ni zraven, ampak Velikovčani, ki od nas Slovencev skopljeni denar zato porabljajo, da kujejo društva, ki so nam sovražna. Da so se tega shoda udeležili tudi c. kr. uradniki, je umevno, saj trobijo skoraj vsi uradniki v šulferajnov rog. Tako je bila davkarija polnoštevilno zastopana, tudi sodnijskih uradnikov se ni pogrešalo, a najbolj čudno se nam je zdelo, da je bila še celo politična oblast zastopana po svojem — nam okoličanom dobro znanem — tajniku Neumanu, kteri o vsaki priliki, ko se gre zoper Slovence, velik zvonec nosi. — Vprašamo, ali je to prav, da se c. kr. uradniki udeležujejo in snujejo društva, ktera so Slovencem in njihovim pravicam nasprotna? Vprašamo, ah smo mi Slovenci, avstrijski podaniki ah turške raje ? Ah smo samo zato tukaj, da davke plačujemo, drugače pa nas sme vsak zaničevati in nam po natomi, po Božji in po človeški postavi priznane pravice kratiti. — Pouči nas o tem dragi „Mir“.
Iz Libuč. (Starčevo premišljevanje.) Lepa vas so Libuče in tudi bogata vas. Prijetno se ti smeje naproti bela cerkvica, okusno popravljena, in mirodvor okoli nje je tako vabeč, da se kar nič ne bojim svoje stare kosti njega hladni zemlji izročiti v varstvo. To je plod zadnjih let. Libučani so bogoslužni in skrbeh so za olepšanje božjega hrama. Nekdaj so bile razmere žalostneje in vendar moram reči, da so mi v marsičem bolj ugajale, nego sedaj. Dokler je bil kmet sam na svojih nogah in je odločno zastopal svoje pravo proti tujemu nasilstvu, zdel se mi je bolj mož, kakor sedanji mlajši zarod. Mestna sapa dobiva preveč upliva, in da mesto in kmet ne gresta z roko v roki, je stara resnica. Morda je nasledek teh novotarij tudi nemški napis na županovej hiši, na čelu slovenske vasi! Imeli smo župane, ki so res smatrali mater germanijo za svojo babico, a vendar seme, ki so ga sejah, ni poganjalo. Sedaj pa mora Slovenija celo prvo mesto svoje vasi prepustiti svojej nasprotnici, in njen lastni sin to le mirno gleda. Nehvaležen je mlajši zarod in premalo ima v čislih svoje stariše. Sovražna mestna sapa preveč veje okoli čela slovenskih mladeničev in težko postaja „Slavi“, braniti svojo mladež. A sam občinski zastop je prijatelj novotarij. V najnovejšem času smo dobili celo oboroženo stražo na vas, ker preglasno petje naših fantov žali preobčutljiva ušesa nekterih občinskih glav. Kar jaz pomnim, je bila to stara navada in težko, da bi jo občinski zastop odstranil, če tudi kliče žandarje na pomoč. Nagajivost mladeži pa je vendar tolika, da je vsled tega še le bolj razposajena. Preveč novotarij nakupičenih nikjer ni dobro. Naši stari kmeti so delali in se trudili do krvavih žuljev, da so sebe in svoje pošteno preživeli in niso gledali na prednosti svojih sosedov in na njih bogastvo, sploh nevošljivosti niso poznali. Sedanji kmet pa nima boljšega opravila, kakor da preračuni doneske vseh svojih sosedov najprej, svojih pa niti videti noče. Iz take pohlepnosti nastanejo potem razprtije v vprašanjih, ki se tičejo občnega zboljšanja, tako da vsak namesto splošne koristi le lastni dobiček prevdarja. Toliko razuma nimajo, da je splošni blagor več vreden, kakor dobiček posameznika. Hvala Bogu, vsak ima toliko, da ni treba nobenemu stradati, ne glej torej nevoščljivo premoženja svojega soseda, ampak hvali nebo, da te je tako blagoslovilo. Občna korist vam bodi v srcu in poprimite se krepko zopet stare navade in pomagajte si z lastnim umom in z lastno močjo! Lepa je naša vas, oblagodarjena od Boga, in tudi slovenska je. Slovenščini pa dajte tudi prostor, kjer ji gre, da sovražnik ne bode kazal veselja, svojo požrešno roko tudi po lepej našej vasi iztegniti. Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!
Iz Šmihela nad Pliberkom. (Ustanovni zbor prvega pevskega društva na Koroškem „Gorotan“.)
Geslo: „Da Slovenec še živi, — Mila pesem nas uči;
Ki jo peva Gorotan, — Dvigajoč se spet na dan.“
S tem pomenljivim geslom je na svojem ustanovnem zboru dné 22. t. m. pri Šercarju v Šmihelu mladi „Gorotan“ pozdravil zbrane goste — češ: naši predniki so tod živeli kot gospodarji svoje zemlje, zvesti sv. veri in svojemu rodu so bili srečni in so veseli prepevali mile pesmi ; — pójmo tudi mi, ne sicer v znak zadovoljnosti in sreče, za kar sedaj pač nimamo povoda, ampak pójmo zató, da si s petjem ponovimo in utrdimo ljubezen do vere in nàrodnosti, da s petjem navdušimo za našo dobro stvar, za vero, dom in cesarja sebe in tudi tiste, ki se do sedaj za te svetinje ah niso menili, ah pa so jih že celò pozabili in zatajili ! Namen je blag, in „Gorotan“ ga bode tudi izpolnjeval; to je pokazal že na svojem ustanovnem shodu, kjer se je po besedah č. g. domačega župnika, dasi še mlad, izkazal polnoletnega. Marsikteri rodoljub se je bal, da znabiti ustanovni zbor „Gorotanov“ ne bode posebno dobro obiskan, ker ima kmečko ljudstvo ob tem času še mnogo dela. Hvala Bogu, da se ta bojazen ni obistinila, kajti gostov je bilo več, kakor smo si jih upali pričakovati; sedeži v veliki dvorani so bili vsi napolnjeni. Ko so pevci odpeli zgoraj navedeno geslo, je gosp. Kandut v kratkih besedah razložil prvi početek „Gorotana“ in njegov namen, ki je poleg prej omenjenega tudi ta, da se zabrani ali vsaj omeji ponočevalno po-pevanje. Na to je zbor zapel lepo pesem »Mili kraj14, ki se je vsled zahtevanja morala ponoviti. Še lepše se je posrečila pesem „Mrak‘4, ktera je povzročila splošno priznavanje in pohvalo ter se je morala istotako ponavljati. Gotovo najlepša točka programa pa je bila peta : Sopransolo s spremljevanjem na glasoviru; blagorodna gospa Lendovšek je kaj lepo pela „Lahko noč“ in pa nàrodno „Rožmarin ima svoj duh, al’ je zelen al’ pa suh14. Nekdo izmed poslušalcev je rekel o zadnji pesmi: kolikokrat sem to pesem že slišal peti in kolikokrat sem jo že sam pel — a kakšen razloček je med tem, kakó se poje. Zato lepa Vam hvala, blagorodna gospa za Vaše sodelovanje ! — Izmed ostalih toček naj omenim samo še pesem „Slovenec sem“, ki je bila g. Kandutu povod, poslušalce v navdušenih besedah opomniti, naj bolj spoštujejo same sebe, da se nikar in nikoli ne smejo sramovati, biti slovenske krvi ; zakaj ako se sami ne bodemo imeli v časti, kako naj nas tujci spoštujejo, in ako se sami teptamo in blatimo, zakaj bi nas naši naprot-niki ne! — Tudi v mnogih napitnicah smo slišali veliko lepih naukov; Bog dal, da bi se nas tudi prijeli ter obrodili zaželjenega sadti. Tako tedaj ta zbor ni bil samo kratkočasen, ampak tudi poučen. Hvala g. Kandutu, kterega trudu se imamo zahvaliti za ta zbor; hvala vrlemu „Gorotanuu, kteremu želimo prav iz srca, naj krepko žije, bujno rase ter donaša obilo dobrega sadil!
Iz Šmihela nad Pliberkom. (Nàrodno gospodarski napredek). Preresničue so besede našega pesnika Prešerna, da človek samo to velja, kar plača. Vsaki dan se moremo prepričati o isti-nitosti teh besed. A te besede ne veljajo samo za posameznega človeka, ampak še v večji meri za cele nàrode. Kajti iz stare zgodovine nam je znano, da so samo tisti nàrodi mogočni in neodvisni postali, ki so si znali pridobiti bogastvo, bodisi po kupčiji ah na kteri drugi način; le takšnji nàrodi so postali s časom gospodarji nad drugimi nàrodi in so tudi na duševnem polju druge nàrode nad-krilovali. To prikazen vidimo tudi dandanes; tudi najnovejša zgodovina nas uči, da samo tisti nàrodi napredujejo, ki so v gmotnem obziru neodvisni od drugih, posebno pa od sosednih nàrodov. To so spoznali vsi velmožje, ki so delovali in se žrtvovali za boljšo prihodnjost svojega nàroda; torej so morah tudi naši prvaki v prvi vrsti na to misliti, da se moramo Slovenci v gmotnem obziru naših nasprotnikov otresti, ako hočemo napredovati in kedaj politično samostalni postati. Bes so mislili naši voditelji, da je nam poleg nàrodnega in gospodarskega pouka najbolj treba, da si ustanovimo lastne nàrodne posojilnice in hranilnice. Kdo bi danes še dvomil, da so v tej zadevi prav storili! Da je temu tako, priča tudi naša posojilnica. Ne samo, da je že marsikteremu, ki je pri njej pomoči iskal, pripomagala, da se mu ni treba več pred vsakim nemčurčkom tresti, obrača ona vso skrb na to, da naš kmet v gospodarskem obziru vsestransko napreduje in tako vedno bolj neodvisen postane. To svojo nalogo izvršuje ona z nakupovanjem gospodarskega orodja in strojev. Tako je kupila letos že brano za travnike in v poslednjem času mlatilnico, do ktere imajo vsi udi pravico. Kar se posebno mlatilnice tiče, moramo v prvi vrsti njenega mojstra gosp. Kellerja na Dunaju pohvaliti in najtopleje priporočati. Ne samo, da je tista po najnovejših predpisih in najsolidneje izvršena, je tako po ceni, da je ni mogoče nikjer boljši kup dobiti. Kar pa gosp. Kellerja še posebno priporoča, je to, ker on celemu svetu in posebno našim odpadnikom pokaže, da se more
tudi s slovenskim jezikom naprej priti in kaj dobiti; kajti ne samo, da on slovensko spisana naročila najboljše izvršuje, on tudi slovenskim strankam slovensko dopisuje. Ne tako, kakor nek tovarnar v Celovcu, ki je na slovensko naročilo zahteval , naj se mu nemško dopisuje, ker se pri njem sicer v angleškem, francoskem in italijanskem jeziku dopisuje, a da slovenščine ni zmožen. No gospodine, ako so ti Angleži, Francozi in Lahi bliže, kakor mi Slovenci, svobodno; zato se bomo pa tudi mi varovali, tebe s slovenskimi naročili nadlegovati in še dalje kaj od tebe kupovati. Tudi ne pošilja gosp. Heller agentov okoli, ki bi slovenski jezik zasmehovali, kakor smo od drugih vajeni. Torej velja v tej zadevi v prvi vrsti: „Svoji k svojim, ali vsaj k tistim, ki nas za naš pošteni denar ne zasmehujejo ali celo preganjajo.1' — Ker sem že tako daleč, ne smem še nekaj zamolčati. Ko je namreč prodrlo v ljudstvo prepričanje, da je treba svoje premoženje, posebno pa pohištva proti ognju zavarovati, so začela v tej stroki različna društva delovati, in so se pri tem poslu različnih sredstev posluževala. Najboljši vspeh je pričakovalo takšno društvo v tistih krajih, kjer se je do občinskih predstojništev obrnilo, da so ta med strankami in društvom posredovala. Tako je tudi pri nas storilo društvo „Riunione Adriatica11 in ne zastonj ; kajti skoz to, da je zastopništvo občini izročilo, si je pridobilo zaupanje in res ima v naši občini več udov, kakor vsa druga enaka društva skupaj. Občina je torej prevzela zastopništvo in garancijo, tačasni tajnik je pa ves dotični posel opravljal. Občina je imela pri tem nekaj dohodkov, tajnik pa majhen postranski zaslužek. Tako je bilo od nekdaj. Ko si je pa lansko leto občina novega tajnika priskrbela, bilo jej je zastopništvo društva „Riunione Adriatica" na enkrat odvzeto in to samo zarad tega, ker je bil novi tajnik slovenski narodnjak. Občina je zarad tega imenovano društvo večkrat na svojo dolžnost proti občini opominjala in tudi rekla, da bo to za društvo slabe nasledke imelo, ako bi se zastopništvo občini oziroma njenemu tajniku ne vrnilo, a bilo je vse zastonj. Ker je torej večkrat imenovanemu društvu samo na tem ležeče, da za slovenskim denarjem grabi, a od slo-vensko-nàrodnega zastopništva ničesar slišati noče, bomo pa tudi mi storili svojo nàrodno dolžnost; tudi mi bomo rekli, ako vi samo naš slovenski denar poznate, nas Slovencev pa nočete pripoznati, — no, saj se moremo tudi mi od vas obrniti in pristopiti k tistemu društvu, ktero ima več srca do nas, kakor vi. Zapomnite si to! Kdor ni z nami, je proti nam, in ni treba, da bi ga mi sitili in za njega tlako delali. (Mi pa sploh svetujemo: Proč od tujih zavarovalnic ! Banka „Slavija“ je naša. Uredn.)
Iz Prevalj. (Časten obča n. — Delavsko društvo.) Dne 21. vinotoka so imeli tukaj veliko slovesnost. Prišel je nazaj pogledat stari fužinski vodja Hupfeld, in zavolj tega se je zaukazalo, da morajo vsi fužinski delavci in rudokopi iz Lieš, poslednji s svojimi svetiluicami, kovači pa z bak-Ijami priti, da so mu tako lepo posvetili. Nepotrebno se nam pa je zdelo, da je bil Hupfeld voljen za častnega občana, in se mu je pri tej priložnosti izročila diploma. Kake zasluge ima on za občino? Mar to, da je bil vedno nasprotnik Slovencev? če ima za fužino kake zasluge, naj ga pa tista časti. Kar mi vemo, je za občino le to storil, da se je upeljal pasji davek. Izmed naših (kmetskih) mož je imel samo eden toliko srčnosti, da je glasoval zoper to imenovanje. — Tukaj se je ustanovilo delavsko društvo z imenom nArbeiter-Aushilfsverein11 (delavsko podporno društvo). Liberalci so stavili hude zapreke, nazadnje pa le niso mogli društva ubraniti. Društvo se ne bo brigalo za politiko, ampak le za pravice in koristi delavcev. Tako vsaj pravijo. Bomo videli!
Glasovi nasprotnikov.
Na adreso dopisnika Graške „Tagespošte“.
Nova zvezda se nam je pojavila na nemšku-tarskem nebu. Že nekaj časa sèm straši neka nam dobro znana reva, ki životari v Podjunski dolini, po Graški nTagespošti11 ter nam obira v svojih umazanih dopisih obisti in jetra. Enkrat se spravi na uzorno našo družbo sv. Mohorja, drugikrat napade naše podružnice sv. Cirila in Metoda, potem mu zopet ne ugajajo slovenske posojilnice ; ume se ob sebi, da težko prebavlja tudi naše neutrudljivo delavno slovensko katoliško-politično in gospodarsko društvo, zaletava se kaj rad v »Mir11 in naposled mu ne dà spati v Črni na novo ustanovljeno konsumno društvo. Vsi ti njegovi dopisi so pa prava zmes in nemajo ni nog ni glave. Mož še pravilne nemščine ni zmožen in dostikrat sam ne ve, kaj hoče reči. Mi poznamo tega siromaka ; prava duševna reva je, ki pa za par krajcarjev tudi svoj značaj prodà. Njegove bedarije in ne-
umnosti, ktere namaže za gorenji list, nam napravljajo sicer veliko veselja in smeha ter nam dokazujejo , da postaja tudi tu pri nas na Koroškem čedalje bolj resničen pregovor: „Mi ustajamo in vas je strah." Res je! Strah vas.je in zaradi tega napadate nas in naša koristna podjetja, ktera smo si z največjim trudom in z neštevilnimi težavami sami ustanovili, da moremo napredovati in s časom naš nàrod dovesti do tiste kulturne višine, ki mu pristoje in ktere bi nam nikdar ne bilo mogoče doseči, ako bi čakali na podporo naših nasprotnikov Nemcev in nemčurjev. Ako se nam bode potrebno zdelo, spregovoriti hočemo na to stran o priliki kaj več, in tedaj, ako nas bode dopisnik še nadalje dregal, bomo se potrudili, našim čestitim čitateljem prinesti tudi njegovo biografijo, iz ktere bodo mogli povzeti, da ta mož ni Bog zna kdo in da se nam takih značajev, ki nas in naša poštena podjetja grdijo po „Tagespošti" le zaradi tega, da si s tem služijo denar, nikakor ni bati. Na svidenje torej do prihodnjič, ti slavni junak nemčurski!
Politični pregled.
Državni zbor je zopet skupaj. Ministerski predsednik knez Wiudischgràtz je naznanil sledeče vodilo nove vlade: „Nova vlada je bila postavljena vsled porazumljenja treh velikih strank (liberalce?, konservativcev in Poljakov), torej se obrača v prvi vrsti do teh treh strank, da jo podpirajo s svojim zaupanjem, med seboj pa da se pomirljivo porazumejo. Vlada si šteje v prvo nalogo, v dogovoru s temi strankami narediti novo volilno postavo. Volilni red se bo tako pre-naredil, da ostanejo volilci razdeljeni po stanovih (v graščake, kupčevalce, mestjane in kmete), da se bo ozir jemal na posebne razmere raznih dežel, da se bo razširila volilna pravica na take, ki do zdaj niso volili, vendar pa le v toliki meri, da mestjani in kmetski posestniki ne bodo nazaj potisnjeni. Vsled premembe volilnega reda se bo število poslancev nekoliko pomnožiti moralo, pa tudi volilni okraji se bodo nekoliko predelali. Dokler se volilna postava ne sprejme, bo vlada vsa velika politična vprašanja pri miru pustila ter skrbela le za čast in veljavo države in nje gospodarski napredek. Uredila se bo denarna veljava in predelala davčna postava. Na delavne stanove bo vlada posebno pozornost obračala in ob svojem času stavila potrebne predloge. Želeti bi bilo, da bi stranke svoje prepire opustile iu složno pomagale , da se te reforme izvršijo. Vlada hoče biti odkritosrčna in resnična v javnem življenju, hoče spoštovati poslance pa odločno zavračati vse tiste, ki državni mir in občni blagor motijo." (Ta stavek je brez dvoma naperjen proti Cehom in Jugoslovanom.) — To vladno vodilo so nekteri poslanci sprejeli s hinavskim veseljem in pohvalo, posebno tiste besede, da hoče vlada biti odkrita in resnična. Vstal je Mladočeh dr. H eroi d in hotel govoriti, pa beseda se mu ni dovolila, čeravno so tudi Slovenci, Hrvati, antisemiti in nemški nàrodnjaki za to glasovali, naj se mu dovoli. — Nova vlada ima to srečo, da jej razun Cehov, protijudovcev in nemških nà-rodnjakov druge stranke še precej z zaupanjem naproti gledajo. Posebno veseli so nemški liberalci, ker upajo, da jim bota Plener in Wurmbrand vse rane zacelila in vse tihe želje spolnila. Med temi željami so v prvi vrsti: nemški državni jezik, pre-skrbljevanje nemških gospodov z dobrimi službami, ponemčevanje in zatiranje Slovanov. Vlada se pa ne naslanja samo na liberalce, ampak bo prisiljena ozirati se tudi na Slovence, Hrvate, nemške konservativce, Poljake in Rusine. Ko bi Jugoslovane po željah naših nemškutarčkov stiskala, izstopijo Slovenci in Hrvatje iz konservativnega kluba in potem klub razpade, česar vlada gotovo ne more želeti, ker bi potem liberalci preveč moči dobili. Konservativni ministri Windischgratz, Falkenhayn in Schónborn, ter poljska ministra Madejski in Javorški menda vendar ne bodo dopustili, da bi Ple-nerju in Wurmbraudu vse obveljalo, zaupati jim pa tudi ni nič. — Ker pride zdaj v kratkem na vrsto prememba volilnega reda, kjer imamo Slovenci mnogo želja na srcu, bomo le videli, če dobijo naši poslanci za svoje opravičene predloge podporo Poljakov in nemških konservativcev, in kako se bo vlada v tej zadevi sploh zadržala.
Dostavek. Ravnokar zvemo, da so slovenski poslanci dr. Ferjančič, Kušar, dr. Gregorec, dr. Gregorčič, grof Alfred Coronini in Nabergoj ter hrvatski poslanci dr. Klaič, Borčič, Bulat in Supuk izstopili iz Hohenwartovega kluba in ustanovili lasten klub. Kteri nagibi so jih k temu pripravili, nam ni še znano. Morajo že imeti tehtne uzroke za to. Mi pozdravljamo ta korak z veseljem, nadejaje se, da bodo za temi kmalu tudi še drugi v Hohenwartovem klubu ostali slovenski poslanci sledili in se združili v poseben jugoslovanski klub. Ako so moravski staročeški poslanci spoznali za po-
trebno, prestopiti v opozicijo, tudi nam ne preostaje druzega, nego se postaviti na svoje lastne noge, ker takega ministerstva, v kterem sedita toli srdita naša nasprotnika, nemška liberalca Plener in Wurmbrand, nikakor podpirati ne moremo — in mu za štafažo služiti ne smemo. V zadnji številki našega lista smo prenagljeno sodili o novem mini-sterstvu še nekako milostno, ali nemško - liberalni licemerski listi in z njimi nič manj vladni program sam so nas v zadnjih dnéh do dobrega poučili, kaj da imamo od sedanjega ministerstva avstrijski Slovani pričakovati. Hlapčevali smo posebno mi Slovenci dovolj dolgo in delali uslužno tlako Taaffe-jevemu ministerstvu, brez da smo od tega kake koristi imeli. Zdaj pa bodi drugače in zdramimo se vsaj v zadnji uri ter krenimo pravo pot. V opozicijo proti tej vladi je torej danes tudi naš klic! Dolgo vrsto let so bili slovenski poslanci na Dunaju le pokorne sluge, zdaj pa naj pokažejo, da so tudi možaki, kajti čas bo prišel, ko bodo gospodje ministri tudi z nami Slovenci in s slovenskimi zastopniki v državnem zboru računati morali.
Na Hrvaškem so napravili Strossmajerjanci in Starčevičjanci skupen shod, kjer so se popolnoma porazumeli, kako se bodo složno vojskovali za hrvatske zgodovinske in nàrodne pravice. To je zelo vesela vest in nam daje upanje , da pridejo tudi za Hrvate lepši časi. Kdaj pa pridemo na Slovenskem do takega sporazumljenja? — Nema-djarski nàrodi na Ogerskem (Slovaki, Rumunci in Srbi) hočejo napraviti skupen shod, da se pogovorijo, kako jim je nadalje postopati zoper ma-djarsko silo in krutost.
Iz Brazilije se poroča, daje ustaški general Demello proglasil cesarstvo in razklical unuka prejšnjega, pregnanega cesarja za novega cesarja. Ker mu slaba gre, misli s tem pomoč dobiti pri prijateljih cesarstva. Bomo videli, kako bo.
Gospodarske stvari.
Kako se pri goséh spozna starost? Gos ima v peruti na vrhu, poleg največega letalnega peresa, dve majhni, ozki, ostasti, zelo trdi in trdno vsajeni peresi. Na daljšem izmed teh dveh peres spozna se starost. Leto stara gos ima namreč na zunanji strani tega peresa počezno udrtino (zarezo), kakor bi potegnil čeznjo s trioglato pilo. Dveletna gos ima dve taki zarezi, triletna tri itd. Kolikor zarez, toliko let ima gos.	„Kmet.“
Kruli obvarovati da ne plesni. Hlebi naj se koj po peki denejo v Žakelj, v kterem je še nekaj moke, in sicer tako, da hleb leži na hlebu z gornjo skorjo. Žakelj naj se potem zaveže in obesi v zračen hram. Tako spravljeni kruh ostane svež 4 do 6 tednov in prav nič ne plesni. Predno se hleb načne, okrtači naj se s čisto krtačo in položi čez noč v klet, da postane zopet mehak. — Tako svetuje „Steier. Landb."	„Kmet.“
Živinski sejmi meseca grudna.
Dne 4. grudna v Velikovcu; 9. v Wolfsbergu; 20. v Beljaku; 27. v Labudu in Svincu.
Nevicar.
Na Koroškem. Svitli cesar so dovolili, da se iz državne loterije prihodnjega leta porabi 20.000 goldinarjev za zavod za slepe, ki ga mislijo tukaj narediti. — Umrli so v Celovcu kapucin P. Uen Votruba, 65 let stari. — V plitvem potoku so v Celovcu utopljenega našli gonjača Pufferja iz Ra-binga. Najbrž seje v pijanosti ponesrečil. — V srednjih Trušnjah se je skuhala podružnica nemškega šulferajna. Pač veliko veselje za nemšku-tarijo koroško!
Na Kranjskem. Premog so našli v Mirni na Dolenjskem in ga bodo menda kopati začeli, ker so zdaj blizo železnice. — J. Cimpermanov nagrobni spomenik je že izdelan. — Štirje češki godci so prišli v goste na Kranjsko in bili v Ljubljani sprejeti z veliko pohvalo. — Tuhinjski dolini, poškodovani vsled povodnji, je podarila kranjska hranilnica 1000 gld. — Pri Grosupljem je vlak povozil nekega moža iz Litijskega okraja. — Mladega utopljenca, delavca v papirnici, so našli v Savi pri Medvodah. — Sv. misijon so imeli v Št. Petru pri Novem mestu. — Osepnice so se prikazale okoli Kočevja.
Na Štajerskem. V Laškem trgu se je ustanovilo slovensko bralno društvo. — Volilni shodi v Ljubnem, Mozirju in Gornjem gradu so bili dobro obiskani. — Nove šolske hiše so dobili v Račah in v Dobravčah. — V Grabonošah je viničar Po-žegar ustrelil kočarja Holca. — Kmetijsko bralno društvo so ustanovili v Grižah.
Na Primorskem. Sv. misijon bo v Cerničah od 1. do 2. nedelje v adventu. — Umrli so č. g. Fr. Moškat, vikar na Grahovem. — V Kanalu je umrl rodoljub J. Honig. — Zbolel je g. Žepič, uči-
telj kmetijske šole t Gorici. — V Trstu in Gorici so se spet začeli potegovati za slovenske šole. — Sod je stlačil nekega delavca pri mesarju Fogarju v Gorici. — Avstrijski Lloyd je napravil dva nova parnika.
Po drugih deželah. Na Dunaju se govori, da bi se imel nadvojvoda Franc Ferdinand poročiti s princezinjo Štefanijo, vdovo za rajnim princem Rudolfom. — V Gradcu je umrl general grof Hartenau, bivši knez bulgarski, ki je Srbe premagal pri Slivnici. Bil je hraber in odkritosrčen mož ; umaknil pa se je s prestola na migljaj ruskega cara, ki mu je zameril, da se je preveč paj-dašil z Angleži. — Iz Brazilije se poroča, da se tam slovenskim izseljencem slaba godi. — V Malagi na Španskem je umrla 112 let stara žena. — Na nekem jezeru severne Amerike je začela barka goreti. Mornarji so poskakali v vodo, pa le 26 se jih je rešilo, drugi so utonili. — Na Dunaju so vpričo cesarja blagoslovili novo srbsko cerkev.
Srčna zahvala.
Graška vzajemna zavarovalnica je nam trem podpisanim posestnikom, ki smo vsled toče veliko škode trpeli, na našo prošnjo po svojem zastopniku v Velikovcu g. Pinteriču naklonila blagodušno darilo 100 g Id., za kar jej izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo.
Jurij Kurat, And. Somrak, Mart. Maričnik, vsi v Gorenčah.

|r
ŽIČHdl
priporočam naslednje reči, ki jih dajem zelo dober kup :
volnene lajbiee, volnene rute, volnene nogovice, srajce iz trikota, volnene jopiče, Jagrove srajce iz volne, možke srajce bele in pisane.
KSr Novosti! iga
Zavratnike za gospode, tilačedržnike, moderne za gospe, rokavice,
prtene ovratnike za gospode, manšete itd.
■vr	fsa ■Besa *3	■*
zef
v Celovcu, Burggasse št. 5.
.41
Hellerjeva hišna godbila.
Po Hellerjevih hišnih godbilih in godečem hišnem orodju nosi se godba v celi svet, da vesele navdušuje, žalostno tolaži in po domu žalujoče na milo domovino spominja. V hotelih in gostilnicah so ta godbila namesto godcev, kterih ni vselej dohiti, ter privabijo marsikterega gosta. Za gostirje se priporočajo posebno avtomatična godbila, ki so tako narejena, da drugače ne igrajo, kakor če kdo kak denar noter vrže. Na ta način se kmalu sama izplačajo.
Skladbe ali pesmi, ki se godejo, so skrbno izbrane ter so vzete najlepše melodije iz oper, operet, plesov, popevk in zborov. Pesnica je nadalje, da je bil tovarnar Heller na vseh razstavah odlikovan s svetinjami ali pa diplomi, da dobiva na tisoče priznalnih pisem in .da pošilja svoje umotvore celo na kraljeve dvore.
Hellerjeva godbila so pripravna za darila o božiču, novem letu, godu, rojstnem dnevu, birmi itd. Kot razvedrilo
se priporočajo samotarnim osebam, kakor duhovnikom, učiteljem in bolnikom.
Tovarna nema podružnic, torej se je treba tudi pri malih naročilih obrniti naravnost v Bern (Švica). Tovarna prevzame vsako popravilo, če bi se kako godbilo pokvarilo, tudi od tujih izdelkov. Stara godbila prevzame namesto denarja. Plača se lahko tudi na obroke. Ceniki s podobami se pošiljajo zastonj.
Loterijske srečke od 25. listopada. Line	4L	78	58	21	36
Trst	44	16	35	69	54
Tržne cene v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld.	kr.	gid.	kr.
pšenica		4	80	6		
	3	85	4	80
ječmen		4	—	5	—
oves			2	50	3	10
hejda		4	20	5	25
turšica (sirk)		3	30	4	10
pšeno . 			6	—	7	50
fižol ......			—	—	—	—
repica (krompir)			—	65	1	5
deteljno seme		—	—	—	—
grah		5	—	6	25
Sladko seno je po 3 gld. 20 kr. do 4 gld. — kr., kislo 2 gld. 60 kr. do 3 gld. 70 kr., slama po 2 gld. 10 kr meterski cent (100 kil). Frišen špeb je po 66 do 70 kr. kila, maslo in puter po 95 do 105 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 30 do 33 gld. stari cent.
l^epa kmetija,
ki obsega 80 oralov zemljišča, s travniki, ki se morejo namakati, obokan (velban) hlev za 40 glav goveje živine, pohištvo v dobrem stanu, se proda zavolj rodbinskih razmer. V gotovini se tirja 4000 goldinarjev, ostala kupnina se lahko vknjiži proti 5°/o obrestij. Več se poizve v tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu.
I*rlpor«éllo.
Podpisani si štejem v dolžnost, svetu naznaniti, da je pri meni Janez Zakotnik p. d. Stritih v Dvoru (pošta Šmihel nad Pliberkom) naredil leseno mlatilnico za tri četrtinke boljši kup, kakor se dobijo železne, pa ravno tako dobro deluje in ima še to prednost, da naredi mehko slamo in da še ne more tako lahko pokvariti. Naredi jo na zahtevanje tudi na gepelj, da se zamore s konjem ali volom goniti. S spoštovanjem
J. Kraut p. d. Poltnik na Bistrici.
Dražba posestva.
Z dovoljenjem c. kr. okr. sodnije v Velikovcu
z dné 4. listopada 1893, štev. 6415, se bo due 6. grudna t. I. dopoludne med 11. in 12. uro v uradni izbi št. 4 c. kr. okr. sodnije v Velikovcu na javni dražbi prodalo Šlaprovo posestvo št. 41 v Grebinjskem trgu ulož. št. 65 zemlj. knjige ka-tastralne občine Grebiujska dolina za 4300 gld. tistemu, ki več obljubi. Pri tej hiši je zemljišča 6 oralov 419 štiij. sežnjev in omejena pravica za vinotoč in kramarijo. Vsak, kdor se hoče dražbe udeležiti, mora naprej v zastavo položiti 430 gld. Pogoje za dražbo si vsak lahko ogleda pri c. kr. okr. sodniji v Velikovcu ali pa pri g. J o s. Hor-nerju, obč. tajniku v Grebinju, kteri je tudi pripravljen, o tej hiši dati natančnejih pojasnil.
i» < > >.i v iv. 5|
To iz krepkega, na lastnih goricah raščenega vina izvlečeno Francovo žganje, je skušen po-moček za: oživljenje dušnih in ^ tele,snih močij. Zoper protin, trga-fl|| nje, otrpnenje udov, revmatizem ^ pomaga čudovito in uteši bole-čine. Ena steklenica velja 1 gld. 20 kr. Stari konjak je za stare ljudi in take, ki so bolni v želodcu, prava dobrota. Cena 1 gld. 50 kr. Kdor naroči 4 steklenice, se mu dà skrinjica zastonj in plača se na pošti voznina. Hobi se samo pri Benediktu Hertl-nu, graščaku na Goliču pri Konjicah na Štajerskem.
%	Izborna zaloga
( pristno-voščenih cerkvenih sveč, zvitkov itd.
£	Ivan-a Stelè-ta
> v Kamniku na Kranjskem
priporoča se prečast. duhovščini, •cerkvenim predstojè ništvom in gg. patronom cerkvenim v obilo naroče-vanje najraziičnejih
pristno-vošcenili isedelltov.
Že nad 200 let obstoječi obrt jamči sigurno glede ✓ na poštenost blaga in točnost v izvrševanji naročil.
Garantirano pristen brinjevec
prodaja Anton de CJleria, trgovec v Logatcu, v zavojih po 3 litre za 4 gld. 50 kr. proti poštnemu povzetju. Na debelo se daje še boljši kup.
Amerikanske
mesoreznice
^Enterprise*6
najboljše vrste, katere najhitreje in lepo meso, salo (Špeh) režejo,
O«
ter*
ca tH
S. g
S o
prodaja po najnižji ceni
Franc Sadnikar
v Celovca, Burggasse 7.
Ign. Hladnik
je izdal : 15 obhajilnih pesem op. 14., tretji natis, cena 50 kr. 20 Marijinih pesem op. 15., drugi natis, cena 60 kr. 5 Tantum ergo in petero mašnih pesem op. 17., cena 40 kr. Čvetero Božičnih pesem za solospeve, mešane zbore in orgle op. 18., cena 40 kr. Vsi štiri zvezki skupaj se dobé za 1 gld. 50 kr. Vse te pesmi so lahke in melodijozne ter zložene za mešani zbor. Dobé se pri skladatelju v Novem mestu na Dolenjskem.
ISf Brinjevec! -S
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu : pravi natomi brinjevec liter po 1 gld. 20 kr. ; staro slivovko liter po 1 gld. ; fini namizni med v plehastih škatljah po 5 kil franko 3 gld. 50 kr. Nadalje priporoča fino dolenjsko vino liter po 24 in 26 kr. ; isterski teran liter po 23 kr. ; krvatsko belo vino liter po 23 kr. od 56 litrov naprej.
Egidij Jeglič,
trgovec in čebelar v Selu, pošta Lesce-Bled na Kranjskem.
Mlinar
se takoj v delo sprejme pri nekem večem mlinu na vasi. Kje? pove uredništvo „Mira“.
Hiša kramarijo
in nekolikim zemljiščem, blizo cerkve, četrt ure od velikih fužin na Koroškem, pohištvo v dobrem stanu z novim hlevom in skednjem, se proda za 1800 gld. Kje, pove uredništvo „Mira“.
28 zlatih in srebrnih svetinj in pohvalnih pisem.
Hišna godbila,
ki sama godejo od 4 do 200 komadov, z ekspresijo ali brez nje, z mandolino, bobnom, zvonovi, nebeškimi glasi, kastanjete, harpe itd.
Orodje z godbo,
igrajoče po 2 do 16 komadov, godeče (igrajoče) torbe, stojala za smotke, švicarske hišice, albumi za fotografije, pisalna orodja, omarice za rokavice, težalniki za pisma, lonci za cvetlice, cigarnice, tobakire, pisalne mize, steklenice, vrčki, stoli itd. vse z godbo. Vedno najnovejše in najboljše, posebno pripravno za božična in novoletna darila priporoča
J. H. Heller v Bernu (Švica).
Kdor hoče pristno blago, naj se obrne naravnost na tu imenovano tovarno. Ceniki s podobami se pošljejo zastonj.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.