Ob zunanjetrgovinski registraciji Dne 18. 10. 1966 je bilo naše podjetje vpisano v register gospodarskih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani kot uvoznik in izvoznik za industrijske in živilske izdel- Za tako registracijo svoje zunanjetrgovinske dejavnosti se je centralni delavski svet odločil na svojem 5. zasedanju. Hkrati je na tem zasedanju sprejel pravilnik o organizaciji dela in strokovno- OD 18. 10. 1966 DALJE »MERCATOR« VELETRGOVINA, IMPORT—EXPORT Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani je pod Rg II 181/165 izdalo po priglasitvi podjetja z dne 18. 10. 1966 naslednji SKLEP V register podjetij in obrtov se vpišejo pri podjetju VELETRGOVINA »MERCATOR« LJUBLJANA naslednje spremembe: I. Sprememba firme v: »MERCATOR« VELETRGOVINA, IMPORT—EKPORT, LJUBLJANA. II. Razširitev predmeta poslovanja podjetja še na: — Opravljanje zunanjetrgovinskega prometa, in sicer: a) Uvoz in izvoz v naslednjih trgovskih strokah: 1. industrijski živilski izdelki, od tega: — živila in gospodinjske potrebščine, — delikatese, — mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo, — izdelki s sladkorjem in kakaom; 2. blago široke potrošnje, od tega: — galanterijsko in huzarsko blago ter igrače, — ure in izdelki iz plemenitih kovin, — ribiški material in potrebščine, — izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas, — športne potrebščine; b) Opravljanje hladitniških storitev. ke, za blago široke potrošnje in hkrati za opravljanje hladilniških storitev. Med industrijske in živilske izdelke štejejo živila, gospodinjske potrebščine, delikatese, mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo, izdelki s sladkorjem in kakaom, posamezne vrste blaga v teh strokah pa so navedene v nomenklaturi blaga trgovskih strok, ki velja v notranjem prometu. Blago široke potrošnje, za katero se je podjetje registriralo, pa obsega naslednje stroke: galanterijo ter bazarsko blago in igrače, ure in izdelke iz plemenitih kovin, ribiški material in potrebščine, proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas in športne potrebščine. sti delavcev zunanjetrgovinskega sektorja in sklep, da se ob vpisu zunanjetrgovinske registracije spremeni firma podjetja v »Mercator«, veletrgovina, import-ex-port, Ljubljana. Na prejšnjem zasedanju je CDS sicer sklenil, da podjetje registrira svojo zunanjetrgovinsko dejavnost na več trgovskih strok ter je pri tem upošteval tedaj veljavne predpise glede minimuma sredstev, ki jih mora imeti podjetje na svojem poslovnem skladu. Novi odlok o obveznem obsegu zunanjetrgovinskega prometa, ki je bil objavljen 10. avgusta 1966, pa je narekoval delavskemu svetu podjetja, da ponovno preveri svojo odločitev glede zunanjetrgovinske registracije. Po tem odloku bi moralo podjetje ob registraciji položiti pismeno garancijo za preko pol milijarde Sdin, če bi se končno odločilo za registracijo vseh tistih strok, za katere se je prvotno odločilo. Pri tem je bilo treba upoštevati zelo ostro določilo odloka o obveznem obsegu zunanjetrgovinskega prometa, po katerem izgubi podjetje, ki v teku enega le- ta od dneva registracije ne doseže določenega izvoza, pravico opravljati zunanjetrgovinski promet za zadevne skupine proizvodov oziroma storitev, razen tega pa se dinarski znesek v višini dane garancije plača v dobro federaciji. Ker je za posamezne stroke predpisan precejšen obseg izvoza, ki ga mora podjetje (Nadaljevanje na 2. strani) V POSEBNI PRILOGI: OKVIRNI PRAVILNIK O DELITVI DOHODKA VELETRGOVINE »MERCATOR« IN OKVIRNI PRAVILNIK O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV VELETRGOVINE »MERCATOR« Sklepi organov upravljanja Na 3. zasedanju centralnega delavskega sveta Veletrgovine »Mercator« Ljubljana, dne 26. 7. 1966, so bile obravnavane naslednje zadeve in sprejeti sklepi: — Ugodi se pritožbama Rudija Gluhaka in Franca Kramarja proti sklepom o izključitvi iz delovne skupnosti, ki jo je sprejel delavski svet OE »Mercator«, zaradi hujše kršitve delovnih dolžnosti po 4. in 9. točki 108. člena pravilnika o delovnih razmerjih veletrgovine »Mercator« Ljubljana. Zaradi ugodne rešitve pritožbe in ker je hujša kršitev delovnih dolžnosti podana, je CDS s tajnim glasovanjem izrekel na podlagi 125. člena pravilnika o delovnih razmerjih Rudiju Gluhaku in Francu Kramarju zadnji javni opomin kot kazen za kršitev delovnih dolžnosti. Na 4. zasedanju, dne 26. 7. 1966, je CDS sklepal in obravnaval naslednje: L Predsednik centralne volilne komisije je podal poročilo o poteku in izidu nadomestnih volitev v CDS v treh volilnih enotah, in sicer PE »Sadje-zelenjava«, »Tovarni mesnih izdelkov« in »Hladilnici« z ugotovitvijo, da so bile volitve pravilno opravljene (izid volitev je objavljen posebej). 2. V verifikacijsko komisijo za ugotovitev pravilnosti mandatov članov CDS so bili izvoljeni: Peter Luzar, Rajko Škafar in Rudi Peteh, ki so ugotovili, da je bilo oddanih 9 potrdil o izvolitvi v CDS, za katere je komisija ugotovila, da so pravilno izdani. Za 4 člane, ki niso bili prisotni na zasedanju, pa naj bi se ugotovila pravilnost mandatov na naslednjem zasedanju. CDS je potrdil mandate novoizvoljenih članov CDS. 3. Zaradi pripojitve podjetja »Sadje zelenjava-Trgohlad« je CSD razširil predmet poslovanja podjetja, in sicer: a) trgovanje na veliko: — zelenjava, sadje in njihovi izdelki; — perutnina, jajca, perje in divjačina; — meso in mesni izdelki; b) dejavnost v zvezi s proizvodnjo in predelavo: nabava mesa in žive živine vseh vrst, nabava in prodaja piščancev na debelo in drobno, klanje živine in konj, predelava mesa, izdelovanje vseh vrst mesnih izdelkov, proizvodnja in soljenje črev, soljenje kož, prodaja mesa in mesnih izdelkov na debelo in drobno, nabava in prodaja vseh vrst sladkovodnih in morskih rib, uslužnostno klanje in razkože-vanje, proizvodnja in prodaja ledu, prodaja olivnega olja v steklenicah ter proizvodnja kuhanih jedil za tople malice tudi za druge gospodarske organizacije in za prodajo na drobno; c) predelava sadja in zelenjave; d) zmrzovanje sadja, zelenjave ter vseh vrst drugih kmetijskih proizvodov, mesnih in mlečnih izdelkov, jajc, divjačine itd. za podjetje, poslovne in druge enote v sklopu podjetja, oddaja v najem lastnih hlajenih in nehlajenih skladiščnih prostorov — proste kapacitete. Ob zunanjetrgovinski registraciji (Nadaljevanje s 1. strani) doseči v enem letu, bi predstavljala registracija v prvotno nameravanem obsegu riziko, da po enem letu plačamo v dobro federaciji preko pol milijarde Sdin. Zaradi tega se je delavski svet podjetja odločil, da bo o tistih strokah, ki so zajete v odloku o obveznem obsegu zunanjetrgovinskega prometa, posebej odločal, ko bodo poprej opravljene vse analize na podlagi študija domačega in tujega trga, in ko bo podana gotovost, da bo podjetje lahko doseglo predpisano vrednost izvoza. Za trgovske stroke, za katere je bilo podjetje sedaj registrirano za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa, ne veljajo določbe odloka o obveznem obsegu zunanjetrgovinskega prometa, ker te stroke v tem odloku niso zajete. Glede spremembe firme se je DS odločil, da se po zunanjetrgovinski registraciji vpiše enaka firma podjetja, kot je veljala od 29. 4. 1957 do 23. 3. 1963, ko je podjetje že opravljalo zunanjetrgovinsko dejavnost. Naše podjetje se je v tej dobi že zelo dobro afirmiralo na zunanjem trgu tako kot izvoznik in uvoznik ter si je že pridobilo ime solidnega trgovskega partnerja. V letu 1962 je bilo treba po zakonu o prometu blaga in storitev s tujino na novo registrirati zunanjetrgovinsko dejavnost ter poprej predložiti dokaze, da podjetje izpolnjuje vse predpisane pogoje. Podjetje je izpolnjevalo vse predpisane pogoje ter tudi dobilo vse potrebne dokaze. Ne glede na izpolnjene pogoje pa je imel tedaj zvezni državni sekretar za zunanjo trgovino diskrecijsko pravico o tem, da je odobril ali odklonil soglasje. Ta diskrecijska pravica je veljala samo za trgovske gospodarske organizacije ter še za nekaj drugih vrst gospodarskih organizacij. Ko je naše podjetje v letu 1962 zaprosilo za soglasje za zunanjetrgovinsko dejavnost, ga ni dobilo z obrazložitvijo, da podjetje sicer izpolnjuje vse pogoje, da pa ni potrebe, da bi tudi naše podjetje opravljalo zunanjetrgovinsko dejavnost, ker je bilo dano soglasje za iste stroke drugemu podjetju. To široko pooblastilo zveznega državnega sekretariata ža zunanjo trgovino je bilo ukinjeno s spremembami in dopolnitvami zakona o prometu blaga in storitev s tujino, ki so stopile v veljavo 21. julija 1966. Na podlagi teh sprememb in dopolnitev so centralni organi upravljanja takoj pričeli s pripravljalnim postopkom za zunanjetrgovinsko registracijo, za katerega lahko trdimo, da se je v prvi fazi uspešno zaključil 18. 10. 1966, ko je bilo podjetje po treh letih ponovno registrirano za zunanjetrgovinsko dejavnost. Prepričani smo, da bo podjetje po ponovni registraciji dokazalo upravičenost svojega renomeja, ki ga je pridobilo v šestletnem zunanjetrgovinskem poslovanju in da bo v bodoče dosegalo še boljše uspehe. Mirko Rupelj 4. S spremembo zakona o blagovnem prometu s tujino je odpadlo soglasje za zunanjetrgovinsko registracijo, ki ga je poprej dajal republiški organ. Podjetje mora izpolnjevati vse pogoje glede kadrov, skladiščnih prostorov, poslovnega sklada in tehnične opremljenosti, kar pa veletrgovina Mercator že izpolnjuje. Zaradi tega je CDS sprejel razširitev predmeta poslovanja na zunanjetrgovinsko dejavnost, za uvoz in izvoz blaga za posamezne vrste blaga. 5. Na podlagi 7. člena statuta veletrgovine »Mercator« je CDS ustanovil PE »Sadje-zelenjava« kot enoto s samostojnim obračunom in PE »Hladilnico« kot enoto z notranjim obračunom v se- stavu veletrgovine »Mercator«, s predmetom poslovanja, ki sta ga imeli bivši enoti pri podjetju »Sadj e-zelen j a va-Trgohlad«. Nadalje je ustanovil obratno enoto »Tovarno mesnih izdelkov« kot enoto s samostojnim obračunom v sestavu Veletrgovine »Mercator«. 6. Obravnaval in potrdil je pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij med matičnim podjetjem in novoustanovljenimi enotami: »Sadje-zelenjavo«, Tovarno mesnih izdelkov« in »Hladilnico«. 7. Obravnaval in sprejel je program nadaljnjega razvoja in dela po pripojitvi komunalnega podjetja »Sadje-zelenjava-Trgo- (Nadaljevanje na 3. strani) PE Sadje-zelenjava: Pogled na skladišče na Krekovem trgu 2 v Ljubljani Za dobro delo je potrebna tudi dobra volja (Nadaljevanje z 2. strani) hlad«, ki je bil objavljen v glasilu »Mercator« št. 3—4. 8. Odobril je nakup poslovnih prostorov na Tržaški cesti za poslovne prostore sektorja zunanje trgovine. S PE »Hrano« sklene s pogodbo odstop odvečnih pisarniških prostorov, katere bi ta enota uporabljala za svoje potrebe. Na 5. zasedanju dne 18. 10. 1966 je C DS obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe: 1. CDS je sprejel pravilnik o organizaciji dela in strokovnosti delavcev zunanjetrgovinskega sektorja, ki ga je bilo potrebno predpisati ob uvedbi zunanjetrgovinskega poslovanja veletrgovine »Mercator«. Predlog pravilnika je bil predhodno dan 15 dni v razpravo članom delovne skupnosti podjetja. 2. Na podlagi 169. člena temeljnega zakona o podjetjih in v zvezi z zunanjetrgovinsko registracijo je sprejel CDS sklep o spremembi firme podjetja, ki se od zunanjetrgovinske registracije, to je od 18. 10. 1966, glasi: Mercator, veletrgovina, import-export, Ljubljana, Aškerčeva 3. 3. V mejah poslovnega predmeta, za katerega je podjetje registrirano v notranjem prometu, se razširi predmet poslovanja podjetja še na opravljanje zunanjetrgovinskega prometa, in sicer: a) uvoz in izvoz v naslednjih trgovskih strokah: 1. industrijski živilski izdelki, od tega: — živila in gospodinjske potrebščine, — delikatese, — mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo, — izdelki s sladkorjem in in kakaom; 2. blago široke potrošnje, od tega: — galanterijsko ter bazar-sko blago in igrače, — ure in izdelki iz plemenitih kovin, — ribiški material in potrebščine, — izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas, — športne potrebščine; b) opravljanje hladilniških storitev. 4. Glede na razširitev predmeta poslovanja na uvoz in izvoz je CDS posamezne stroke v notranji trgovini razširil tudi na predmet poslovanja za trgovanje na veli- ko, in sicer (zap. št. se nadaljuje po statutu): 27. ribiški material in potrebščine; 28. izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas; 29. športne potrebščine; 30. krma (seno, slama); 31. divji kostanj. 5. Potrdi se razširitev predmeta poslovanja v posameznih prodajalnah enot in to: a) PE Rožnik — prodajalna na Dolenjski cesti 53 na prodajo svežega mesa in perutnine; b) PE Grmada — prodajalna Zalog 13/a na prodajo električnega materiala; — prodajalna Celovška 30/a na prodajo kruha in peciva; — prodajalna Titova 89 na prodajo delikates z bife storitvami. c) Pri prodajalni PE Grmada — Černetova 26, se črta dosedanji predmet poslovanja ter vpiše novi predmet poslovanja: delikatese z bife storitva mi. 6. CDS je sprejel sklep, da se razpiše javen razpis za izdelavo osnutka znamke oziroma znaka podjetja, v katerem naj bi se zrcalila njegova dejavnost in obseg poslovanja. Imenoval je 5-člansko komisijo, ki bo natančneje določila pogoje razpisa in opravila razpis. Komisijo sestavljajo: 1. Janez Rozman — predsednik, 2. Marjan Pogačnik — član, 3. Oskar Kelemen — član, 4. predstavnik poslovnega združenja za trgovino v Ljubljani, 5. predstavnik društva likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije. Za tri osnutke, ki jih bo izbrala komisija za najbolj primerne, se določijo naslednje nagrade: L nagrada 3.000 Ndin, II. nagrada I. 500 Ndin in III. nagrada 1.000 Ndin, trije nadaljnji osnutki pa se odkupijo, vsak po 500 Ndin. Komisija mora opraviti razpis do 31. 10. 1966, določiti rok sprejemanja osnutkov s šifro do 30. II. 1966, o uspehu razpisa pa mora obvestiti CDS do 31. 12. 1966. 7. CDS je sprejel v zvezi z investiranjem v bodočih letih naslednje načelne smernice: — od 14 % čiste razlike v ceni naj bi podjetje obvezno odvajalo letno 30 % v lastne sklade obratnih sredstev; PE Sadje- zelenjava: Ce hočemo dobiti blago, moramo pravočasno odposlati embalažo PE Sadje-zelenjava: Na prodajnem mestu ozimnice na Krekovem trgu 2 je bilo vedno polno kupcev — v programu investicij v bodočem letu naj se upoštevajo le objekti v Novem mestu in Ljubnem, ter naj se v prihodnjem letu pripravi vsa potrebna dokumentacija za čim bolj ekonomično uvajanje prioritetnega programa investicij; — razvojno-planski sektor naj, upoštevajoč ta načelna stališča pripravi materiale za prihodnje zasedanje CDS. 8. Sprejel je priporočila, da v okviru sprejetega načrta in programa za prehod na 42-urni delovni teden, objavljen v glasilu »Mercator« št. 9—10 (1965), delavska sveta novopripojenih enot »Hladilnica« in »Tovarna mesnih izdelkov« do 31. 12. 1966 v soglasju s pristojno občinsko skupščino, sprejmeta sklepe o prehodu na 42-umi delovni teden ter o tem obvestita delavce enot in sklepe objavita v glasilu »Mercator«. 9. Obravnaval je analizo o uspehu gospodarjenja podjetja v prvem polletju 1966, iz katere je razvidno, da se je celotna realizacija v primerjavi z isto dobo preteklega leta zvišala za 24 %, promet v trgovini na drobno za 25 %, v trgovini na debelo pa za 22. Povečanje prometa po PE se giblje od 7 do 52 %, različno po posameznih enotah. Med primerjalnima dobama leta 1965 in 1966 je treba upoštevati gospodarsko reformo, ki je povzročila povečanje cen, zaradi česar povečanje prometa ne moremo šteti kot uspeh podjetja, ker znaša po podatkih zavoda za statistiko porast cen za obdobje od januarja do maja 1966 indeks 137. Nadalje je vzrok povečane realizacije tudi pridobitev novih prodajnih kapacitet, kar nam prikaže, da je promet v I. polletju letošnjega leta ostal na ravni I. polletja 1965. Povprečni indeks števila zaposlenih delavcev za podjetje kot celoto znaša 96, različno po posameznih enotah. V primerjavi s preteklim letom sta delovno silo povečali le PE Polje in Špecerija, vse druge enote pa so število zaposlenih zmanjšale. Promet na enega zaposlenega se je v primerjavi z lanskim obdobjem povečal za 28 °/o, kljub temu, da so nekatere enote občutno zmanjšale število zaposlenih. Zaloge trgovskega blaga so se v primerjavi s povečano realizacijo znatno zvišale, saj znaša povprečno povečanje zalog 55 % v primerjavi z istim obdobjem v letu 1965. (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) Obratna sredstva, s katerimi razpolaga podjetje, so minimalna in z njimi podjetje ne more zadovoljivo poslovati. Za sedaj si podjetje pomaga z občasnimi krediti na zaloge, s tem pa niso pokrite niti povprečne zaloge, kaj šele terjatve do dolžnikov. Koeficient obračanja trgovskega blaga se je nasproti letu 1965 znižal ter znaša indeks 94, kar je posledica neenakomernega dviga blagovnih zalog na trgu. Razlika v ceni brez prometnega davka po plačani realizaciji v primerjavi z isto dobo lanskega leta se je zmanjšala za podjetje kot celoto za 0,21 %, iz česar je razvidno, da se je razlika v ceni v letošnjem letu znižala, kar je posledica novih pogojev gospodarjenja. Največji porast marže imata PE Litija in Metlika in sta jo presegli za 5% oziroma 4 %. Povprečni neto osebni dohodki so se povečali za 46 % in znašajo povprečni osebni dohodki 728 Ndin. Ker se po okvirnem pravil- niku o delitvi dohodka v letošnjem letu ugotavlja višina osebnih dohodkov po naložbi v sklade po čisti razliki v ceni, je ugotovljeno, da so nekatere enote prekoračile dovoljeno višino osebnih dohodkov na škodo skladov, kar pa bodo morale pri naslednjem obračunu delitve dohodka popraviti. Celotni dohodek podjetja se je dvignil za 26 %, z odštetjem prometnega davka pa znaša 21 %. Poslovni stroški so se sorazmerno s porastom dohodka povečali za 5 °/o . CDS se je z analizo o uspehu poslovanja podjetja za prvo polletje 1966 v celoti strinjal, s pripombo, da se v bodoče v analizah prikaže tudi povečanje cen nasproti prejšnjemu primerjalnemu obdobju in povečanju kapacitet prodajnih prostorov. 10. Sektor trgovine na drobno naj pripravi analizo o maržah na območju ljubljanskih občinskih skupščin in skuša doseči, da vse občinske skupščine v I.iubljani PE Sadje zelenjava: Razkladanje prispelega blaga v centralnem skladišču PE Sadje-zelenjava: Pogled v notranjost skladišča na Krekovem trgu 2 PE Sadje-zelenjava: Blago, prepeljano od proizvajalca, je treba prebrati, da bodo potrošniki zadovoljni določijo enake marže, kar bi zaradi razpredenosti prodajaln po mestnem območju poenostavilo obračunavanje marž in poslovanje podjetja. 11. Odobri se nakup zemljišča v Dvoru od Pavla Peklaja za znesek 89.250 Sdin, kjer bo PE Hrana zgradila novo prodajalno kot prizidek k že obstoječemu objektu. 12. Odobri se izplačilo 77.600 Sdin za odškodnino Danijelu Minattiju z Iga 90, kot prejšnjemu lastniku nacionaliziranih prostorov v pritličju in kleti, ki jih je ObS Ljubljana-Vič-Rudnik prenesla na PE Hrano, s tem da navedeno odškodnino plača Danijelu Minattiju. 13. K sklepu zapisnika CDS z dne 22. 12. 1964 se sprejme popravek višine reprezentančnih stroškov, ki so se po zaključnem računu povečali za 1,200.000 Sdin. 14. Odobri se nakup poslovnih prostorov za PE Grmado v Savskem naselju za okoli 52 milijo- nov Sdin s tem, da se navedeni znesek plača v posameznih obrokih do 15. 3. 1968. VELETRGOVINI »MERCATOR« Ob priliki osebnih razgovorov s predstavniki Zadružnega podjetja »MIGROS« v St. Gal-lenu je nanesla beseda tudi na vašega praktikanta tov. Marja- \ na Križnarja. Imenovanega je podjetje Migros zelo pohvalilo I kot vestnega in sposobnega, znatiželjnega delavca, kateremu bi kazalo vsekakor pomagati še do nadaljnje izobrazbe oz. rasti na področju samopostrežne trgovine, pa tudi širšega blagovnega prometa. Prijetno nam je, da vas o tem obveščamo. Tovariške pozdrave! Direktor CTE (centra za napredek trgovine in embalaže, Ljubljana) Milan Ekar CDS ima 49 članov! Po sklepu centralnega delavskega sveta podjetja, sprejetem na 2. zasedanju dne 15. 6. 1966, so bile nadomestne volitve v CDS dne 18. 7. 1966 v treh volilnih enotah, in sicer v: 16. volilni enoti PE Sadje-zelenjava, ki je volila 7 članov; 17. volilni enoti TMI-tovama mesnih izdelkov, ki je volila 5 članov in 18. volilni enoti PE Hladilnica, ki je volila 1 člana. Skupno število volivcev po volilnih imenikih za vse 3 volilne enote je bilo 638, glasovalo je skupno 484 volivcev, neveljavnih pa je bilo 12 glasov. V 16. volilni enoti PE Sadje-zelenjava je bilo skupno število volivcev 324, glasovalcev 246, neveljavnih glasov pa 6. Na kandidatni listi je bUo 12 kandidatov. V 17. volilni enoti TMI je bilo skupno število volivcev 289, glasovalcev 215, neveljavnih glasov 6, število kandidatov pa 5. V 18. volilni enoti PE Hladilnica je bilo skupno število 23, glasovalcev 23, kandidati pa so bili 4. Izvoljeni so bili: PE Sadje-zelenjava: 1. Janko MULEJ 2. Luka ORAŽE 3. Ignac MESARIČ 4. Ignac HORVAT 5. Rajko ŠKAFAR 6. Saverin PERUZZI 7. Jože VEBER Obrat TMI: 1. Franjo BOROVNIK 2. Rudi PETEH 3. Rudi MILER 4. Janez TRONTELJ 5. Ivan MAJERLE PE Hladilnica: 1. Filip JARC Novoizvoljenim članom CDS iskreno čestitamo! Nova SP v Litiji PE Litija: zunanjost nove SP PE Litija: ob otvoritvi nove SP Dne 21. septembra 1966 je bila odprta nova samopostrežna prodajalna z živili, gospodinjskimi potrebščinami in galanterijskim blagom v Litiji. V isti zgradbi je tudi bife, v katerem postrežejo s toplo in mrzlo hrano, delikatesnimi izdelki in pijačami. Objekt je prevzela v uprav- ^ Ijanje poslovna enota Liti- B ja. Skupna površina vseh * prostorov znaša 497 m2. Pravzaprav je to trojček z našimi samopostrežnimi prodajalnami na Vrhniki in v Gerbičevi ul. v Ljubljani. Skupni stroški za gradnjo objekta so znašali preko 130 milijonov Sdin. Vsa gradbena dela je opravilo gradbeno podjetje Grosuplje, vse ostalo pa podjetji »Aluminij« Komen in »Bor« PE Litija: Pred otvoritvijo nove SP-Komen. S tem novim objektom je trgovska mreža poslovne enote Litija od pripojitve leta 1962 doživela temeljite spremembe, predvsem pri modernizaciji in specializaciji mreže. Tako bodo občanom tega področja dane vse možnosti, da bodo lahko nabavili potrošne dob- | rine v kraju in ne bo potrebno, da bi bili vezani na oddaljenejše trgovske centre. Tudi ta objekt nam lahko služi kot krepka spodbuda k uresničevanju ciljev, ki jih ima celotni kolektiv podjetja pri uresničevanju svoje poslovne politike. Z otvoritvijo tega objekta bo dosedanja samopostrežna prodajalna Pri mostu preurejena v prodajalno pohištva ter bo tudi s tem ustreženo dolgoletnim željam občanov tega področja. ■ še zadnja kontrola PE Litija: Poslovodja nove SP tov. Anton Kalin je bil na koncu prvega dne s prometom kar zadovoljen PE Litija: Nova SP — pogled v notranjost PE Litija: Potrošniki so prav pridno kupovali v novi SP PE Litija: Prve ugotovitve potrošnikov v novi SP — PE: Litija: Nova SP izbira blaga bo lahko zadovoljila vsakogar — pogled v notranjost Nova blagovnica v Trebnjem na Dolenjskem Dne 4. septembra 1966 je podjetje na dan občinskega praznika občine Trebnje na Dolenjskem odprlo novourejeno blagovnico v tem kraju. Otvoritev je bila združena z veliko udeležbo prebivalcev občine, ki so tega dne počastili tudi spomin na ustanovitev jetja s posebnim poudarkom, da je tudi s tem objektom trebanjska občina dobila lepo urejeno in bogato založeno blagovnico. Med drugim je dejal: »Dovolite mi, da v imenu CUO Veletrgovine Mercator in v svojem lastnem imenu najprisrčnej- Prectsednik CUO tov. Viktor Logar izroča ključe in predaja v upravljanje novo blagovnico v Trebnjem na Dolenjskem predsednici DS PE Gradišče tov. Olgi Pate Direktor PE Gradišče tov. Stane Marinšek pripenja trak Veletrgovine »Mercator« na prapor Avto-moto društva Trebnje, ki ga je to društvo razvilo za občinski praznik Gubčeve brigade na Trebeljnem pred 24 leti. Prisotni prebivalci so si ogledali novo blagovnico, katero je prevzela v upravljanje PE Gradišče — Trebnje na Dolenjskem. Predsednik CUO tov. Viktor Logar je v krajšem nagovoru pred zbrano množico opisal prizadevanje kolektiva za modernizacijo trgovin na področju pod- se pozdravim vse, ki prisostvujete otvoritvi 376. prodajalne našega podjetja in pa že druge v letošnjem letu na območju občine Trebnje na Dolenjskem. Posebej mi je čast pozdraviti v naši sredini predsednika občinske skupščine Trebnje na Dolenjskem, predstavnike organov oblasti in družbeno-političnih organizacij ter vse, ki ste se v tako velikem številu udeležili, da bi skupno proslavili ponovni rezultat uspešnega prizadevanja našega skoraj 3.000-članskega delovnega kolektiva. Ni slučaj, da se je naš kolektiv še posebej prizadeval, da da tudi svoj delež k praznovanju občinskega praznika ter ob tej priložnosti čestitam tudi vsem občanom k doseženim rezultatom dosedanjega skupnega dela v izgradnji našega družbenega sistema in utrjevanju novih družbenih socialističnih odnosov za boljše življenje nas vseh in celotne naše družbene skupnosti. Prepričan sem, da se je danes, ko predajamo ta novi objekt v uporabo, uresničila dolgoletna želja vseh tistih, ki se vsakodnevno prizadevajo čimbolj ugoditi potrebam občanov in izboljšati njihovo vsakdanje življenje. Prepričan pa sem tudi, da bo ta novi objekt lahko zadovoljil v vsem tudi vsakodnevnim potreba potrošnikov tega območja, tako da bodo lahko dobili vse, kar je bilo do sedaj mogoče onemogočeno in so bili navezani na oddaljenejše centre. V tem novem objektu, ki ga danes odpiramo, je modema blagovnica, v kateri bo velika izbira manufakturnega blaga, konfekcije, pletenin, moškega in ženskega perila, modnega blaga, kozmetičnih, plastičnih in gumijastih izdelkov, obutve, elektroma-teriala, tehničnega materiala, gospodinjskih potrebščin in pohišt- va. Nadaljnja razširitev asortimenta blaga pa bo odvisna od potreb občanov, katerim bo na vsakem koraku prisluhnil kolektiv poslovne enote, kateremu daje podjetje ta objekt v upravljanje. Skupna površina vseh prostorov znaša 415 m2, od tega je prodajnega prostora preko 300 m2. Skupni stroški za gradnjo so znašali preko 90 milijonov starih dinarjev. Vsa gradbena dela je opravilo Gradbeno podjetje Pionir Novo mesto, druga dela pa podjetji Aluminij Komen in Bor Komen. Le nekaj mesecev je minilo, ko smo prav tako ob praznovanju 150-letnice šolstva na Mirni in krajevnega praznika krajevne skupnosti Mirna predali v uporabo potrošnikom novo samopostrežno prodajalno na Mirni. Njena graditev je zahtevala preko 60 milijonov starih dinarjev. Kolektiv našega podjetja se stalno zaveda, da le novi, moderno urejeni trgovski objekti lahko zadovoljijo potrebam potrošnikov in to ne samo v središčih, ampak tudi na podeželju, ker so vsakodnevne potrebe vedno večje, kar kaže na nenehno skrb naše družbene skupnosti za čim- boljše življenje našega delovnega človeka. Ko predajam ta novi objekt delovnemu kolektivu poslovne enote Trebnje na Dolenjskem v upravljanje, želim, da bi res služil svojemu namenu in prispeval k boljšemu življenju našega človeka. Prosim predsednika delavskega sveta poslovne enote Trebnje na Dolenjskem, da prevzame objekt v upravljanje. Vsem občanom pa še enkrat iskrene čestitke k občinskemu prazniku z željo, da bi dosegli še večje uspehe pri svojem nadaljnjem delu.« Pogled na poslopje, kjer je zdaj urejena nova blagovnica v Trebnjem na Dolenjskem Občani trebanjske občine so se v velikem številu udeležili proslav svojega občinskega praznika, ki je bil tudi praznik celotnega našega kolektiva ob otvoritvi nove blagovnice v Trebnjem na Dolenjskem Direktor PE Gradišče tov. Stane Marinšek daje še zadnja navodila pred otvoritvijo nove blagovnice v Trebnjem PE Gradišče: Prodajalna živil v Trebnjem na Dolenjskem Pogled v notranjost nove blagovnice poslovne enote Gradišče v Trebnjem na Dolenjskem Blagovnica v Trebnjem bo lahko zadovoljila vsakega potrošnika ... ber začetek — skodelica kave Bogata izbira je posebej pritegnila mnogo obiskovalcev v novo blagovnico v Trebnjem »Mercator« »Mercator« nočrnem morju „Mercator“ in »Mladina" nrganizaiorja u«šne »ekspedicije" s čnlnum pn Donavi Pot 24-letnega Novomeščana Marka Šmalca in fotoreporterja Agniča, ki sta se s pet metrov dolgim čolnom spustila po Krki, Savi in Donavi ^Tiega morja. Prve vrstice v ladijskem dnevniku: 10. julij, most čez Krko pri Otočcu. Vreme delno oblačno, stanje vode pod normalo. Dekleta iz ljubljanskega Mercatorja so obesila na jambor zastavo, natovorili so še zadnje kose opreme in opoldne je Tomosov motor lamo potegnil oba potnika na dolgo plovbo. Do čateških Toplic sta bila oba člana posadke bolj nosača kot rečna potnika. Krka je plitva in plovna le za kakšen otroški čolniček. Sava je bolj krotka. Že zato, ker vijak ne brusi več po kamnitih tleh. V Zagrebu pod Savskim mostom se čoln potopi še za nekaj centimetrov. Posadka namreč naloži vso hrano, ki jo je priskrbela ljubljanska veletrgovina Mercator. Za Zagrebom je Sava ponekod nizka, še bolj pa raztrgana. Struga se včasih cepi na pet rokavov in težko je najti pravo pot. Zvečer istega dne je čoln pristal v Sisku, odkoder je Sava plovna. Čoln je dobil potni list za tujino ter številko. — Na desnem bregu Save so table s številkami, ki pomenijo, kako daleč je še do Beograda. Srečujeva prve ladje, ki vozijo tovor po Savi in Donavi. Sava je plovna in nič več ni skrbi s plitvinami. — Proti nam je priplul vlačilec s štirimi priključki. Prišla sva med konvoj in breg, kjer je bilo prostora le za 20 metrov. Valovi so naju krepko premetavali in oblili skoraj ves čoln. — Slavonski brod. Stemnilo se je in zapihal je močan veter. Vključiva reflektor in naprej. Nasproti prihaja ladja. Mornarji svetijo levo, desno in spet v naju. Nisva razumela signalov, toda nenadoma sva zadela v plitvino. Bilo je vse jasno, zakaj tisto čudno signaliziranje. — Dež, dež, dež! Niti pet metrov ne vidiva pred sabo. V čolnu se nabira voda. Vsa oprema je mokra. Mokra sva seveda tudi midva. — Brčko je že davno mimo. Z desne strani je v Savo pravkar pritekla Drina. — Sremska Mitroviča. Na pošti neprijetno presenečenje: Toni Šmalc, prvotni kapitan čolna, ki se je tik pred odhodom poškodoval, še mesec dni ne bo mogel na pot. Na potovanju ga zamenjal njegov brat Marko, ki je prej mislil pluti samo do Beograda. — Dolge vrste vikend Iti ribičev s trnki. In šotorov. ^ Beograd. Savski rno^uogom Sava, pozdravljena Donava! , — Beograd. Donava^otnet je gostejši in srečujeva ladje vseljptonavskih držav. Utaboriva se nekje ff trdnjavo v Golu-bovcu. Zjutraj, ko sva Nuiila, je stal pred šotorom graničar. Bil ., ljubezniv, da naju je povprašal, karf^aj in kako šele takrat, ko sva vstala, j — Pred nama je DraP, najnevarnejši del poti. Piloti so skeptični. P bi s takim čolničkom po nevarnem Jppu? Donava tukaj ne teče, temveč se11- Kljub vsem oporni111' naprej! Lamo uspešno seka kilometre slikovite soteske. j, — Zdaj se pričenja ,tlUjše. Djerdap se še bolj zoži. Voda je pnpla. Najin čolnič premetava kot trsko, nvsem pa pozor pred vrtinci! ■ — Ladja! — je z.ap Marko. Valovi so naju zaguncali in Popili, kot bi bila sredi nevihte. Valovi, rM, valovi. Brez ribiškega pretiravanja: "etre visoki! Voda škropi preko čolna, ^ranjujeva vodo, valovi pa so vse močnn — Brez pilota nikatt1!so nama rekli v Tekiji in krmilo je fVzel Mile Maksič. Skozi Djerdap namreč- srne brez pilota noben plovni objekt midva sva bila precejšen del soteske Jr'a- V spodnjem koncu Udapa je Donava široka le še 180 metrolVsak dan je ožja. Cez štiri leta bo tukaj Bla hidrocentrala, ki jo gradijo Jugoslov?:11 Romuni. To bo naša največja hidrocet1™-. — Kladovo. DjerdapJ^imo. Piloti tukaj izstopijo in vodijo lal| sPet proti toku nazaj. t — Prahovo. Naše za|e. pristanišče. Pet dni čakava, da nama jNubljane pošljejo hrano, ki naj bi zadošcjdo Črnega morja. Medtem sva ribiča z 'T1 manj sreče. — Vidin. V Bolgari!1'5- — Vaju je dobro namočil dež — so naju najprej povprašali na obmejni službi, ko so pregledovali najine potne liste. — Kozluduj. Srečujeva ladje različnih zastav. Največ je sovjetskih. Prehitevajo naju le potniške rakete, ki kar švignejo mimo. — Ruse. Mesto je predvsem pristanišče. V parku mrgoli fotografov, ki naredijo slike v desetih minutah. — Prespiva v Donavcu, kmalu nato pa sva v Silistri, zadnjem bolgarskem mestu. Odplula bi že v Romunijo, toda čakati morava kapetana obmejne službe, ki je odšel v Romunijo in zaklenil štampiljko. Na svidenje, Bolgarija! — Cerna voda. Na meji sva zgrešila po stojanko obmejne službe, zato sva priplula v Romunijo brez žiga. — Nazaj bosta morala! — pravijo v Cerni vodi. 120 km nazaj! Po telefoničnem pogovoru z Bukarešto nama končno dovolijo nadaljnje potovanje. — Veliko pristanišče. Braila. Nisva se ustavila, kajti mudi se nama do Črnega morja. — Galati. Še vedno sva brez vstopnega romunskega žiga. Torej uradno še nisva v Romuniji. Prenočujeva na bregu Donave. Sredi noči se zbudiva. Senca ob čolnu, žvižg. Senca poskoči. Skočiva iz šotora, dve senci pa po štirih stečeta v koruzna polja. Na čolnu manjka nekaj filmov, nekaj bonbonov in tržaški plašč. Aparati in še marsikaj so bili pripravljeni za transport. Ob čolnu je ostal le velik kuhinjski nož... Zjutraj pride milica. Pridejo s čolnom in ker ta ne more pristati ob bregu, gazijo vodo z zavihanimi hlačami. Uradni prevajalec pravi: »Cez mesec dni bosta dobila stvari nazaj, ali pa protivrednost v romunskem denarju!« Naprej! Veter vse močnejši, valovi vse večji. Pozno ponoči pred Tulceo zavijeva pri rdeči luči na desno. Sredi množice stoječih ladij. Voda je že slana. Črno morje je tore] blizu, a ga še ne vidiva. Zaplula sva še naprej, še dobre pol ure in končno: na cilju sva. Črno morje. Požirek mornarske pijače sredi črnomorskih valov. Slavnostni krog in nato nazaj v Donavo in do Suline. Nato še pot nazaj ... Romunija: veliki valovi Donave so vdrli tudi v skladišče s hrano. Pri »inventuri« je moralo nekaj hrane v Črno morje. Zagreb: pošiljko hrane je bilo treba s kamiona pretovoriti v »ladijsko skladišče«. Mercatorjeva zaloga je odgnala skrbi za prehrano. Tovariško srečanje borcev NOV in 10-Ietnikov OE Mercator Dne 21. julija 1966 je delovni kolektiv OE Mercator organiziral tovariško srečanje borcev NOV in sodelavcev 10-letnikov OE Mercator v turističnem domu v Polhovem Gradcu. Ob tej priložnosti je generalni direktor podjetja tov. Adolf Osterc spregovoril vsem prisotnim in dejal: Dovolite mi, da vas vse skupaj ob tej slovesnosti najtoplejše pozdravim v imenu Veletrgovine Mercator ter vam zaželim prisrčno dobrodošlico. Predvsem mi je v prijetno dolžnost, da vam vsem skupaj čestitam ob današnji slavnosti: tovarišicam in tovarišem, našim sodelavcem za 10-letno vestno in požrtvovalno delo pri rasti in napredku Veletrgovine »Mercator« ter tovarišicam in tovarišem, borcem narodnoosvobodilne vojne k njihovemu prazniku. To slovesnost smo združili, ker predstavlja vestno in požrtvovalno delo v podjetju utrjevanje našega celotnega gospodarstva, kar je končno le naš skupni cilj, pogojen z zmagovito končano narodnoosvobodilno borbo Napori in žrtve, ki so jih naši narodi prispevali k zgodovinski zmagi nad fašizmom, so bile dragocen temelj svobodne graditve nove Jugoslavije. To povojno obdobje je od vseh naših narodov zahtevalo mnogo naporov in zavestnega samoodpovedovanja, da smo čimprej odpravili posledice strašne in krvave vojne. To obdobje se vse bolj odmika v zgodovino. Na nas borcih, udeležencih te slavne revolucije pa je, da ta herojska borba nikdar ne pade v pozabo. Dolžni smo jo v vsej svoji originalnosti posredovati novim generacijam, ki sledijo. Velika cena, ki smo jo vsi skupaj plačali za današnje svobodno delo, mora ostati stalna spodbuda in opozorilo pri mirni graditvi svobodne domovine. Naš nadaljnji gospodarski vzpon pa je odvisen od dela in zavestnega ustvarjanja. Zboljšanje standarda naših delovnih ljudi je že sedaj in bo v bodoče še bolj odvisno od prizadevanja in strokovne usposobljenosti vseh naših proizvajalcev v najširšem pomenu besede. Delavsko samoupravljanje ustvarja neslutene možno- DESETLETNIKI: Jožica Bajec, Ivan Brate, Jože Hrast, Jože Jakšič, Metod Kržmanc, Vera Korošec, Anica Lampelj, Drago Mrsol, Ivica Pirnat, Stane Pust, Dane Sadar, Andrej Selan, Jože Starič, Vera Valant, Stane Vidmar, Marija Zubukovec, Pepca Žnidaršič, Anica Ažman so prejeli diplome za 10-letno vestno sodelovanje in denarne nagrade. BORCI NOB: Viktor Agrež, Franc Ajdič, Milan Bevčič, Marjan Česnik, Boško Coko, Anton Juha, Franc Knap, Franc Mam, Lojze Mikuš, Adolf Osterc, Marjan Pogačnik, Angela Raičevič, Marjan Srakar, Milan Stok, Ludvik Tribušon, Marija Trobec, Vinko Turk, Leo Vidmar in Stane Vrhovec pa so prejeli spominska darila v obliki knjig s tematiko iz NOB. sti in pogoje takega ustvarjalnega dela. Skrb za človeka in ustvaritev dobrih delovnih pogojev je naša skupna dolžnost, ki je osnova in pogoj za še večje delovne uspehe. Fluktuacija zaposlenosti v gospodarstvu pomeni slabost in slabo ustvarjalnost v kolektivih. Zato vsi skupaj stremimo za tem, da se stalnost v kolektivih poveča, da se posamezni člani kolektiva dodobra spoznajo s problematiko dela, ter da na ta način strokovno izpopolnjujejo sebe in svoje delo. Osebno zadovoljstvo je prijetno počutje in poglavitni pogoj uspešnosti dela in napredka podjetja ter celotne naše socialistične skupnosti. Ko se oziramo nazaj na prehojeno pot našega podjetja, enoglasno ugotavljamo velik napredek, saj smo iz malega preskrbovalnega podjetja prerasli v največje podjetje živilske stroke v Jugoslaviji. Ta veliki uspeh, na katerega je naš kolektiv v resnici lahko ponosen, pa je bil možen le ob trdem in upornem delu v stalni težnji po napredku. Tu nikakor ne moremo mimo dejstva, da so velike zasluge za to prav pri tovarišicah in tovariših, ki so že dolgo vrsto let naši sodelavci in so s svojim požrtvovalnim delom omogočili tak napredek. Zato ob današnji slovesnosti še enkrat vsem prisrčno čestitam z željo, da naše nadaljnje sodelovanje v delu še poglobimo v korist nas samih, celotnega kolektiva in napredka ekonomike naše svobodne domovine. Ob zaključku prosim predsednika DS organizacijske enote Mercator, da izroči vsem 10-let-nikom skromno priznanje za vestno in požrtvovalno delo, borcem narodnoosvobodilne vojne pa ob njihovem prazniku skromen spomin na slavne in težke dni naše revolucije, v kateri smo tudi sami prispevali svoj delež, ki nam danes omogoča svobodno življenje in delo. Udeleženci tovariškega srečanja OE »Mercator« Tudi v PE Logatec so proslavljali Na dan vstaje, dne 22. 7. 1966, je delovni kolektiv PE »Logatec« proslavljal 15-letnico ustanovitve podjetja ter je ob tej priložnosti podelil priznanja delavcem, ki so 10 oziroma 15 let pri PE. Praznovanje je bilo v počitniškem domu na Tratah, kjer je bila tudi slavnostna seja delavskega sveta poslovne enote. Neizpodbitno je dejstvo, da je poslovna enota dosegla uspeh, kakor si ga je zamišljala pred pripojitvijo, kar potrjuje, da je bila pripojitev upravičena in ekonomsko utemeljena. Želja vseh članov kolektiva je, da bi z izboljšanjem poslovanja ter s še večjo izbiro blaga lahko zadovoljili potrebe svojih potrošnikov in da vsak član kolektiva po svojih močeh prispeva k čimvečjemu napredku poslovne enote in podjetja kot celote. Za vestno službovanje so bile delavcem izročene diplome in denarne nagrade. Petnajstletnico so praznovali: Pepca Cigale, Drago Arhar in Karel Žejn, desetletnico pa Danica Ožbald, Štefka Urbas, Marija Obreza, Anka Molk, Vinko Miiller, Lojze Gostiša, Francka Gostiša in Fani Vilar. Čestitkam se pridružujemo tudi mi z željo, da bi kolektiv poslovne enote dosegal še večje uspehe, ki ne bodo samo v pomoč enoti, ampak podjetju kot celoti. PREDSEDNIK DS PE tov. VINKO MALAVAŠIČ JE DEJAL: »Ob praznovanju 15. obletnice obstoja podjetja je prav, da vsaj Desetletniki OE »Mercator« bežno pregledamo nastanek podjetja in njegov razvoj v teku 15-letne dobe. 1. julija 1951 je bilo iz bivšega Ljudskega magazina Ljubljana okolica, ki je bil takrat razfor-miran, ustanovljeno samostojno podjetje Krajevne trgovine Dol. Logatec. Ob ustanovitvi podjetja sta bili takrat le dve poslovalnici, sedanja Blagovnica in Pod Naklom, skupno pa je bilo zaposlenih osem uslužbencev. Naloga takratnega podjetja ni bila lahka, saj je bilo ustanovljeno brez vsakih obratnih sredstev in skladov. Tudi promet ni bil zadovoljiv, ker so takrat obstajale trgovine kmetijskih zadrug, katere so imele veliko boljše pogoje glede obratnih sredstev, razpolagale so z večjimi zalogami blaga in dosegale večji promet. Kljub problemom in težkočam pa je že takratni kolektiv imel v programu razširitev podjetja z ustanavljanjem novih poslovalnic, saj je lahko le na tak način ustvaril boljše pogoje in sredstva za nadaljnji razvoj. Že v letu 1954 je bila ustanovljena nova trgovina Tabor — Gor. Logatec. Tako je imelo podjetje v letu 1954 tri poslovalnice, v katerih je bilo zaposlenih 10 ljudi, skupni promet v tem letu pa je znašal 36 milijonov dinarjev. Ustvarjena skromna sredstva v letu 1954 so bila povod za razmišljanje, kako vsaj delno modernizirati obstoječe trgovine. Tako je bil v letu 1956 napravljen korak naprej, saj je bila v tem letu ustanovljena »Železnina«. Tedanji predpisi in konkurenca trgovin kmetijskih zadrug, katere so obstajale še v letu 1956, 1957 in delno 1958, niso dovoljevali > našemu podjetju nikakega razvoja in je v tej dobi le životarilo. V letu 1958 je bila kmetijskim zadrugam odvzeta dejavnost trgovine, s čimer je nastalo za kolektiv našega podjetja novo razdobje. Že v letu 1958 je bilo od KZ prevzetih na območju občine Logatec 7 trgovin, tako da se je število poslovalnic dvignilo na 11, prometa pa je bilo doseženega že 280 milijonov. S prevzemom trgovin od KZ pa so v letu 1959 nastale v podjetju nove težave glede nekurant-nega blaga, starih osnovnih sredstev in zelo visokih najemnin za lokale in osnovna sredstva. Kljub tem težavam je bil v letu 1959 napravljen velik korak naprej, saj je bila delno izvršena specializacija trgovin v Dol. Logatcu, na novo pa so bile odprte še tri po-(Nadaljevanje na 11. strani) (Nadaljevanje z 10. strani) slovalnice: Delikatesa, Pepelka in Sadje zelenjava. Z ustanovitvijo teh trgovin v letu 1960 je bila ena glavnih naših nalog modernizirati m opremiti že obstoječe zastarele lokale. Že v istem letu je bil dosežen nov uspeh. Odprta je hila prva podeželska samopostrežna trgovina ali tretja v Sloveniji. Praksa pa nam je pokazala, kako se lahko poveča promet z modernizacijo obstoječih poslovalnic, kar je bila v tistem času glavna težnja podjetja. Vendar ni imelo podjetje ne svojih skladov niti kreditov. K temu so se pridružile še težave glede obratnih sredstev, kar vse je dalo misliti, kako spraviti podjetje na trdnejšo podlago. Po daljšem razpravljanju v le- Kljub stroškom, ki smo jih imeli z naštetimi adaptacijami, nam je v letošnjem letu uspelo preurediti trgovino Tabor Gor. Logatec v samopostrežno trgovino. Tako imamo danes na področju Logatca vse špecerijske trgovine preurejene v samopostrežne prodajalne. Leta 1965 smo presegli promet za 100 odstotkov nasproti 1. 1962, ko smo se priključili k Veletrgovini »Mercator«. Predvidevamo, da bomo v letošnjem letu dosegli že eno milijardo Sdin prometa, kar je najboljši dokaz, da se lahko poveča promet v veliki meri na račun modernizacije poslovnih lokalov, s čimer so ustvarjeni pogoji za boljši osebni dohodek in dvig standarda naših ljudi. Deset- in petnajstletniki PE »Logatec« ir : Ob Dnevnikovi akciji 66 je sodelovalo tudi naše podjetje. Udeleženci so se nas spomnili z razglednico tu 1961 in delno v letu 1962 je prišlo takratno podjetje do sklepa, naj bi se priključili k nekemu večjemu podjetju. Kolektiv se je odločil za pripojitev k Veletrgovini »Mercator« Ljubljana, priključitev pa je bila izvršena dne 1. 8. 1962. leta. Ob priključitvi smo ukinili dve poslovalnici, to je »Pepelka«, katero smo odstopili tedanjemu podjetju »Usnje« Ljubljana, trgovino Sadje in zelenjava pa k naši Samopostrežbi. Ob priključitvi k Veletrgovini »Mercator« leta 1962 smo napravili 427 milijonov prometa, zaposlenih pa je bilo 48 članov kolektiva. S pomočjo Veletrgovine »Mercator« je bila dana možnost že v letu 1962 modernizirati trgovino Blagovnica. Skupni stroški adaptacije so znašali 15 milijonov din. Z naraščanjem prometa in stalnim sporom z gostinskim podjetjem je v naslednjem letu nastalo vprašanje glede naših poslovalnic Delikatesa in Pod Naklom, ki sta bili ločeni v dveh sosednjih stavbah. Prav tako je imelo gostinstvo svoje lokale v istih stavbah. Po večkratnih razpravah nam je s pomočjo skupnih skladov uspelo v letu 1963 odkupiti pritličje stavbe Tollazzi, katero smo v letu 1964 v celoti preuredili v sodobno delikatesno trgovino. Sočasno smo odprli že drugo samopostrežno trgovino v Dol. Logatcu. Skupni stroški odkupa in preureditve so znašali približno 18 milijonov dinarjev. Z adaptacijo teh prodajaln so bili dani pogoji za večji promet in storilnost, s čimer smo tudi izboljšali osebni dohodek članom našega kolektiva. Iz vsega navedenega je razvidno, da je bila izvršena integracija pravilna tako v korist potrošnikov kot celotnega kolektiva Veletrgovine »Mercator« Ljubljana, predvsem pa poslovne enote Logatec. Ob koncu bi zaželel, da bi imelo podjetje še v nadalje take uspehe kot v dosedanji 15-letni dobi.« PE Logatec: V bifeju »Pod Naklom« je vedno velika gneča Ob 15-letnici PE »Logatec« PE Gradišče: Le dobro založene police bodo lahko zadovoljile potrebe potrošnikov. Nova SP v Mirni Prva samopostrežna prodajalna v občini Trebnje na Dolenjskem Dne 5. junija 1966, na dan kra- Ob tej priložnosti je bila pre-jevnega praznika Mirne na Do- urejena še ena prodajalna na lenjskem, je podjetje odprlo v Mimi, v kateri je uvedena spe-novem bloku na Mimi moderno cializacija za prodajo tehnične-samopostrežno trgovino, prvo te ga in gradbenega materiala, vrste v občini Trebnje na Dolenj- Skupna vrednost del in opreme skem. Na eni strani nove proda- znaša okoli 40 milijonov dinar-jaine je samopostrežna prodajal- jev. Dosedanji rezultati kažejo, na živil, na drugi strani pa ma- da je bila gradnja upravičena in nufaktumo, galanterijsko blago specializacija nujna, kar se pred-in pohištvo. Samopostrežna pro- vsem kaže v porastu prometa in dajalna ima 130 kvadratnih me- zadovoljstvu potrošnikov, ki se-trov prodajne površine in lepo daj lahko dobijo marsikatero urejeni dve priročni skladišči 76 blago doma, ki so ga prej mo-kvadratnih metrov. rali iskati izven domačega kraja. V Se ena adaptacija prodajalne V lepih jesenskih dneh si marsikdo, po trudapolnem delu med štirimi stenami, zaželi svežega gozdnega zraka. Lepa sprehodna točka se nam nudi, če se nekaj postaj peljemo iz centra mesta z lokalnim avtobusom »proga 3«, ki nas pripelje do Rakovnika. Tam se nam odpre pogled na zeleni Golovec, ki vabi Ljubljančane v svoje okrilje, da se naužijejo svežega zraka. Preden pa se začnemo vzpenjati in preizkušati svojo alpinistično sposobnost, si lahko v moderni na novo renovirani trgovini kupimo popotnico v obliki bonbonov, čokolade, osvežujočih in alkoholnih pijač, raznega peciva, cigarete itd. Moremo si tu nabaviti tudi dnevni časopis, da se seznanimo z dogodki zadnjih dni ne za zeleno mizo ampak v zelenem gaju Golovca. Pred nedavnim je bil ta lokal, v katerega vas vabimo, vlažen, temačen, prostor, ki je bil namenjen za prodajo blaga potrošnikom, pa tesno stisnjen. V mesecu juliju tega leta pa je doživel modernizacijo in se tako uvrstil med moderne klasične prodajalne. Posluje pod naslovom Mercator, PE Rožnik — poslovalnica »Golovec«, saj stoji na golovških tleh. Kakor se njen soimenjak dviga nad avtocesto, tako je tudi ta trgovina dvignjena nekoliko nad cesto, zato je potrebno prestopiti nekaj stopnic in že si v lokalu. Po adaptaciji opreme je tu notri sredi poletja zasijala prava pomlad. Kdor je poznal stari lokal in prejšnje pogoje za prodajo živilskega blaga, ter si ogleda sedaj prenovljenega, bo mogel pritrditi trditvi o pomladi. Iz prakse vemo, da so lokali z opremo v predvojnem slogu preživeti in za današnje pogoje in način življenja skoraj nemogoči, zato kličejo po obnovitvi. Eden izmed takih je bil tudi ta, o katerem sedaj govork mo. V njem je bilo treba obnoviti pod, kajti stari je bil poln vlage z Golovca, ki so jo vpijala živila. Nadomestili smo ga s teracom v skladišču in toplim podom za prodajnimi pulti. Dopolniti je bilo treba tudi elektroinstalacijo in obnoviti kanalizacijske naprave. Majhna okna, ki so predstavljala izložbe z lesenimi okvirji po staromodnem načinu, smo zamenjali z velikimi svetlimi, ki dajejo dovolj svetlobe celemu lokalu in priročnemu skladišču. Ta adaptacijska dela so terjala precej časa in nemajhna finančna sredstva. Z odstranitvijo izložb in prejšnjega vhoda je bil hkrati pridobljen prodajni prostor, iz katerega smo odstranili ves stari inventar in namestili popolnoma novega, ki se sestoji iz etažnih polic. Kakor že v mnogih klasičnih prodajalnah podjetja, je tudi tu oprema izdelana po Avšičevem načrtu. Ta praktični inventar je možno namestiti v kateremkoli drugem lokalu, čeprav bi imel povsem drugačno površino. Fiksno izdelana oprema pa more služiti le lokalu, za katerega je izdelana. Tudi prodajne mize so nove in imajo temu primerno obliko, so lahkega in modernega tipa. Poleg teh je prodajalna pridobila tudi hladilni pult, brez katerega si danes že skoraj ne moremo misliti trgovine z živili. V lokalu tudi ne manjkajo gondole samopostrežnega tipa, katere v našem primeru služijo za prodajo sadja in kdaj pa kdaj za tako imenovano akcijsko prodajo. Tudi kruh ima svoje mesto v za to določenih gondolah, kar zadovoljuje sanitarne predpise. Ob moderni opremi je nujno potrebna tudi tehtnica novejšega tipa »Bizerba«, ki avtomatsko tehta do 10 kg. Iz starega, stisnjenega lokala je po adaptaciji nastala prostorna in svetla prodajalna, v njej je zavel sveži golovški zrak. Na podlagi novih pridobitev je bilo mogoče v tej prodajalni razširiti predmet poslovanja v veliko zadovoljstvo potrošnikov. Saj more vsak obiskovalec, to pa so po večini tamkajšnji prebivalci in imajo do centra mesta skoraj 3 km dolgo pot, kupiti v tej trgovini poleg ostalega živilskega blaga tudi mleko, kruh, meso, perutnino, čisopise, cigarete, a obenem tudi drobno galanterijsko blago, kratko robo, to je moško, žensko in otroško perilo. Skratka, za osnovne življenjske potrebe je poskrbljeno tudi v tem delu Ljubljane. Adaptiranje in s tem v tesni zvezi razširitev poslovanja sta bila v tej prodajalni nujno potrebna, saj se nasproti nje dvigajo nova naselja in se bo v bližnji bodočnosti kupna moč znatno povečala. Lokal v prejšnji obliki ne bi mogel zadovoljiti vseh bodočih prebivalcev. Kadar slišimo, čitamo ali pišemo o adaptaciji tega ali onega lokala, premalo ali pa nič ne pomislimo na delo in žrtve, ki jih je moral dati kolektiv v času adaptiranja, v mnogih primerih pa tudi pred njim. Predvsem naše oči iščejo številke prometa pred adaptacijo in po njej. To nam je merilo in zadoščenje za naš trud. Pri tem pa pozabljamo, da učinek adaptiranja sega še dalje, saj s tem moderno izdelanim in opremljenim prodajalnam dvigamo renome podjetja kot celote. Obenem pa s podvigi reno-viranja izboljšujemo delovne pogoje našemu človeku. Koliko prodajalcev mora še tudi danes prenašati tegobe zaradi prevlažnih in temnih prodajalnih prostorov! Ni potrebno, da bi stremeli za tem, da postavimo povsod nove samopostrežne trgovine, pač pa je mnogo bolj potrebno, da izboljšujemo pogoje v že obstoječih prodajalnah. Včasih so za to potrebna le skromna finančna sredstva, ki nam omogočijo izboljšati delovne pogoje. Tako preurejeni lokali bodo mogli zadovoljiti vedno več kupcev in tako ustvarjati dohodek, ki nam bo služil za nove podvige v razširjeni reprodukciji. O slabih prodajnih pogojih v starih lokalih bi kolektiv naše adaptirane poslovalnice vedel marsikaj povedati. Danes pa se z veseljem ozira na prehojeno pot in skuša z novimi pridobitvami osrečiti potrošnike. Minka Mrak V prihodnji številki: OTVORITEV NOVE BLAGOVNICE V METLIKI '""N.;:':-' y mrnua a>.o. »66 03 m I Mtšči:„swBQPfwč t v m.i>. Utai «J* <»*«# Uti I | *«» »tatUann Situtuni* Vič * ifetMeata |y ; '/1 x§;, « | ,U . Hj^Ss. Športno udeistvovanje članov sindikata OE Mercator Člani sindikata OE »Mercator« že vrsto let sodelujejo na raznih tekmovanjih v namiznem tenisu, šahu, streljanju, kegljanju itd., vendar pa so bila ta tekmovanja bolj poredko. Zato je izvršni odbor sindikalne podružnice sklenil delo na športnem področju poživiti in razširiti tudi na druge športne panoge. Prvi ukrep v tej smeri je bila prijava za sodelovanje v tekmovanju za sindikalno prvenstvo Ljubljane v nogometu. V prvenstvu sodeluje 14 ekip, ki so razdeljene v dve skupini. Poudariti moramo, da sodeluje tudi ekipa, ki jo je prijavila PE »Polje« in nastopa kot MERCATOR II. Razen obeh Mercatorjevih ekip nastopajo še naslednja sindikalna moštva: Energoinvest, Iskra, Gradbeno podjetje Grosuplje, Železniška postaja. Zavod za avtomatizacijo, Rog, Saturnus itd. Ekipa OE »Mercator« zaseda trenutno drugo mesto v svoji skupini s tremi dobljenimi tekmami od štirih (Energoinvest 2:0, Mercator II 12:1, Zavod za avtomatizacijo 1:2, Železniška postaja 2:0). Zmagovalca obeh skupin bosta Na tekmah je veliko smešnih in tudi razburljivih dogodkov Tekme pritegnejo tudi precej gledalcev odigrala dve tekmi za prvaka Ljubljane v sezoni 1966/1967. Za ilustracijo objavljamo nekaj slik z odigranih tekem, ki jih je posnel navdušeni fotoreporter Hvastija Kancijan. Boris Potočnik Opomba uredništva: Zanima nas, kakšno je športno življenje v drugih enotah. Pišite n-^rn! Moštvi po odigrani tekmi Stebra moštva — komad ca. 100 kg VARSTVO PRI DELU PE Sadje-zelenjava: V skladišču na Celovški cesti 50 so imeli v času prodaje ozimnice ogromno dela V zadnji številki našega glasila smo razpravljali o načelnih vprašanjih glede izvajanja novih predpisov o varstvu pri delu, kar naj bi služilo kot osnova za izdelavo naših notranjih predpisov za podjetje kot celoto in enote. Danes pa bi se dotaknili organizacijskih in drugih vprašanj te službe. V enotah skrbe za zdravstveno tehnično varstvo pri delu v glavnem vodje splošne službe, kjer pa teh ni, direktor enote, za podjetje kot celoto pa splošni sektor podjetja. Z vodji splošne službe sodeluje v enotah komisija ZTV in požarno varnostna komisija. Vodja splošne službe je osebno odgovoren za pravilno organizacijo službe ZTV v enoti v smislu določil, pooblastil direktorja in organov upravljanja enote. Za svoje delo odgovarja direktorju enote. Vodja splošne službe ima naslednje pravice in dolžnosti. 1. skrbi, da se v enoti izvaja zdravstveno-tehnično in zdravstveno varstvo pri delu v smislu določil in predpisov, ki se nanašajo na nigiensko-tehnično in zdravstveno varnost delavcev; 2. proučuje vzroke poškodb pri delu, poklicnih in drugih obolenj ter na podlagi analiz predlaga ukrepe za njihovo preprečevanje; 3. skrbi, da imajo delavci v enoti na razpolago ustrezna osebna zaščitna sredstva, da se ta sredstva smotrno uporabljajo in primemo vzdržujejo; 4. delavskemu svetu predlaga v potrditev normative zaščitnih sredstev, njih življenjsko dobo in način uporabe; 5. skrbi za varstveno vzgojo in propagando s področja higiensko-tehničnega varstva pri delu (tečaji, seminarji, predavanja, razprave, filmi, parole, lepaki, brošure itd.) in koristi v ta namen vsa komunikacijska sredstva v enoti in podjetju kot celoti; 6. skrbi za izvajanje sklepov delavskega sveta, upravnega odbora, direktorja enote in ostalih organov upravljanja podjetja, ki se nanašajo na varnost pri delu, zdravstveno zaščito in skrb delavca; 7. daje strokovne nasvete in poročila o stanju nezgod komisiji ZTV pri enoti; 8. obvešča direktorja enote in splošni sektor podjetja o stanju varnostnih naprav in jih opozarja na pomanjkljivosti ter daje ustrezne predloge za izboljšanje stanja; 9. sodeluje z organi inšpekcije dela, daje potrebna pojasnila, zbira in obdeluje podatke, ki jih je dolžan dostaviti inšpekcijskim organom; 10. opravlja redne obhode in preglede delovnih mest v enoti zaradi ugotovitve stanja varnostnih naprav in sprovajanja določb; 11. izdeluje letni plan za sredstva ZTV ter ga predloži organom upravljanja v potrditev. V planu morajo biti zajeti; — stroški za osebna zaščitna sredstva, — stroški higienske zaščite, — stroški za zdravstveno zaščito, — stroški za vzgojo in propagando, — stroški za zaščito objektov, postrojenj in naprav, — stroški za vzdrževanje varnostnih naprav, — stroški za nove zaščitne naprave. 12. Izdaja začasne odredbe, kadar se kršijo določila internega pravilnika in drugih zakonskih predpisov s področja delovne varnosti in zdravstvene zaščite, če te kršitve ogrožajo varnost in zdravje oseb, prav tako tudi, kadar zaradi tega grozi večja materialna škoda. Začasne odredbe se lahko nanašajo na začasno prepoved dela, določitev rokov za odstranitev nevarnosti in na druge varnostne ukrepe. O začasnih odredbah obvesti direktorja enote. 13. Opravlja še drage posle, ki so v zvezi z zdravstveno tehničnim varstvom pri delu. Direktor enote ima pa še naslednje naloge: 1. proučuje varnostne naprave v enoti; pri tem se poslužuje najnovejših dosežkov sodobne tehnike na področju varnosti pri delu v svetu; 2. daje mišljenje o zaščitnih ukrepih pred pričetkom obratovanja, adaptacije in montaže objektov, postrojenja in naprav, kakor tudi pri izdelavi projektov novih objektov ali naprav in sodeluje tudi pri njihovem prevzemu; 3. pred pričetkom del na montažah in gradbiščih izvrši pregled in določi varnostne ukrepe, ki so specifični za dela in pogoje dela; 4. poskrbi, da objekti in naprave ne prično obratovati brez ustreznih varnostnih naprav in brez dovoljenja pristojnega inšpektorja dela, oziroma službe ZTV. V ta namen izposluje pri pristojnem inšpektorju dela potrebno obratovalno dovoljenje. Komisijo ZTV pri enotah imenuje delavski svet enote. Komisija ima 3 do 5 članov, sestavljajo pa jo delavci enote. Predsednik komisije ZTV pri enoti mora biti član delavskega sveta enote. Komisija ZTV pri enoti: 1. obravnava letni plan dela in finančni plan ZTV enote; 2. analizira razmere ZTV pri delu v enoti ter daje za njihovo izboljšanje ustrezne predloge delavskemu svetu enote; 3. sodeluje z vodjem splošne službe ter pri svojem delu upošteva njihove smernice; 4. skrbi za varstveno vzgojo delavcev v enoti in pri tem po- sveča posebno pozornost novo sprejetim delavcem; 5. sodeluje pri ugotavljanju vzrokov nezgod pri delu v enoti; 6. opravlja tromesečne preglede delovnih mest ter o tem poroča delavskemu svetu enote. Delavski svet enote mora zagotoviti finančna sredstva, ki so po- Pogled na zunanjost obnovljene prodajalne živil v Trebnjem na Dolenjskem trebna za uspešno izvajanje hi-giensko-tehnične varnosti in preventivne zdravstvene zaščite pri delu. Pri planu sredstev se mora upoštevati načelo varnosti pri delu, predloge strokovnih služb za izboljšanje varnosti, predloge komisije ZTV pri enotah, investicijske plane podjetja in zakonska določila. Sredstva ZTV sestavljajo: stroški za osebna zaščitna sredstva, ureditev zaščitnih naprav, varstvena vzgoja in propaganda, zaščitna prehrana, strokovno izobraževanje kadra ZTV in strokovna literatura. DOPISUJTE V SVOJE GLASILO »MERCATOR« REŠITEV XIII. NAGRADNE KRIŽANKE V 2>v 3 V 5 E b R e 3 6 O 9 ti 10 T 0 11 N 12 P E Af A L E 9 i/ T o R 9 O "s R C 5 9 15 F 16 A R 0 s 9 i? A R O J 9 1°a 0 R E N 9 10£ R O ‘V O 9 22 R O + S E R 9 i!p P A 7 Vt T A 2S P / o R A 9 26 E R / K A a A R ti O 9 28r L E K 9 9 / l K E 9 A R t S A 22 / 33 p vozičkov Promvup površum- 20 žco **2 ^/50 a* . Ad 9. Kdo izdaja odločbe o osnovah in merilih za osebne dohodke? 1. CUO za vodilne delavce, 2. UO enote za vse druge delavce svoje enote. Ad 10. Na kateri organ upravljanja ima delavec pravico ugovora proti odločbi o določitvi osnov in meril? Ima pravico ugovora v roku 15 dni po prejemu odločbe: 1. če je odločbo izdal CUO — na CDS, 2. če je odločbo izdal. UO enote — na DS enote. Izmed 24 prispelih rešitev je komisija izžrebala naslednje: I. nagrada 60 Ndin, Fani Rener, OE Mercator, II. nagrada 40 Ndin, Marjan Smole, OE Mercator, III. nagrada 30 Ndin, Suzana Modrijan, OE Mercator, IV. nagrada 20 Ndin, Betka Smole, OE Mercator, V. nagrada 10 Ndin, Lojze Gvardjančič, OE Mercator. Osebne novice OSEBNE NOVICE ZA MESEC JUNIJ, JULIJ, AVGUST, SEPTEMBER 1966 PRIŠLI: Hrana: Ivanka Stevanovič, prodajalka Štefka Tratnik, NK trg. delavka Vinko Zajc, PK trgovski delavec Danica Sežun, natakarica Bogo Miklič, delavec Alojz žužek, prodajalec Ivanka Miklič, prodajalka Marija Koprivec, prodajalka Ivanka Unetič, prodajalka Bernarda Gliha, prodajalka Marija Geroni, prodajalka Darinka Fajdiga, prodajalka Jožica Centa, prodajalka Ljubomira Mali, prodajalka Jože Gradišar, prodajalec Evsta Puh, prodajalka Zinka Pangerc, prodajalka Anica Tovornik, prodajalka Anica Šturm, natakarica. Litija: Marko Dernovšek, prodajalec Marija Omahen, prodajalka Ana Potisek, prodajalka. Mercator: Jože Fajon, gradbeni nadzornik Franc Mirtič, skladiščnik za pripravo blaga Irena Pirnat, kontrolor faktur Jože Kobe, skladiščni delavec Majda Pirš, knjigovodja — meha-nograf Ivan Kurent, skladiščni delavec Božo Loboda, skladiščnik za pripravo blaga Dušan Mole, upravnik centralnih skladišč Alenka Korenčan, knjigovodja — mehanograf Alenka Omahen, analitik Anton Kostevc, skladiščnik za pripravo blaga Nada Lombardo, saldokontist Fanika Štimec, reklamant Janez Kožar, aranžer Janez Stare, skladiščni delavec Miro Japelj, skladiščnik za pri- mehanograf Ivan Golubič, skladiščni delavec Viktor Kirbiš, skladiščni delavec Silvo Bartolj, skladiščni delavec Pavel Šinkovec, skladiščni delavec Ivan Šušteršič, skladiščni delavec Ciril Germek, skladiščni delavec Božo Golubovič, skladiščni delavec Anton Višter, skladiščni delavec Jelka Strajnar, referent za obračun servisne službe Jure Višniič, skladiščni delavec Anton Modrijan, skladiščni delavec Anica Vinšek, tehnični referent Anton Vrtovšek, skladiščni delavec Manfred Farazin, skladiščnik Edo Božič, ekonomist Mirko Fortuna, skladiščnik. Standard: Jože Novak, Jože Juršič, Anica Pušič. Vsem novim članom želimo, da bi se dobro počutili v našem kolektivu! ODŠLI: Marija Velkavrh, natakarica Janez Juvančič, delavec Anica Golja, prodajalka Ivanka Skodlar, delavka Silva Dolinšek, prodajalka Litija: Ana Golja, Anton Fortuna, Silvo Kastelic, Antonija Primc. Mercator: Setničar Janez, skladiščni delavec Stane Hočevar, šofer mercator Glasilo delovnega kolektiva veletrgovine »Mercator«, Ljubljana, Aškerčeva 3. Izdaja centralni delavski svet veletrgovine »Mercator«. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Marjan Pogačnik. Tehnični urednik: Danilo Domajnko (Del. enotnost). Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru. Anton Hočevar, šofer Polde Petkovšek, šofer Jurij Klempfer, skladiščnik za pripravo blaga Anton Francelj, skladiščni delavec Alojz Zajc, šef skladišča Dušan Pozarelli, skladiščni delavec Drago Žaren, skladiščni delavec Jože Žargi, skladiščni delavec Rafael Lavrič, skladiščni delavec Janez Podržaj, skladiščni delavec Franc Ambrož, skladiščni delavec Mile Bitenc, referent za kontrolo dobavnic Andrej Kamnar, aranžer Jože Kaplan, skladiščni delavec Dušan Balučič, skladiščni delavec Franc Erjavec, skladiščni delavec Alojz Mlakar, šofer Jože Erman, mizar Milan Ponikvar, skladiščni delavec. Rožnik: Fani Perenič, prodajalka Standard: Martin Šafar, Jože Pelko. Stanislava Marinko, poročena Smrtnik, Francka Urbančič, poročena Schvvarzmann. Litija: Jelka Bajc, poročena Meserko, Iva Valenčič, poročena Korelc, Joža Dobravec, poročena Jesenšek, Ana Omahen, poročena Medved. Mercator: Bernarda Križnik in Marjan Smole Straža: Štefka Dular, poročena Pavlin, Marija Berus, poročena Škufca. Standard: Franc Čretnik, Ivana Germ, poročena Hrovat, Lojzka Vidic, poročena Jerman, Dragica Durjava, poročena Bobič, Franc Kozlevčar, Milena Mrvar, poročena Može. Vsem novoporočencem želimo vse najboljše na novi življenjski poti. POROKE: ROJSTVA: Hrana: Hrana: Helena Babnik, poročena Kumer, Marija Dolinšek, hčerko Marjana Grbec, poročena Nartnik, Julka Pleško, sina Marjanca Dobnikar, sina Marija Ciber, sina Ivanka Kosi, hčerko Francka Samotorčan, hčerko Antonija Jug, hčerko Litija: Jožefa Novak, sina Antonija Pavlin, sina Marija Dobravec, sina Vera Bučar, sina Mercator: Milka Šetina, hčerko Ladislav Kovačič, sina Straža: Štefka Pavlin, sina Standard: Tončka Barbič, sina Marija Senica, hčerko Srečnim mamicam iskreno čestitamo! IZPITI: Zaključni izpit na vajeniški šoli so napravili: Hrana: Alojz Žužek, Ivanka Miklič, Bernarda Gliha, Geroni Marija, Darinka Fajdiga, Jožica Centa, Ljubomira Mali, Evsta Puh, Zinka Pangerc, Anica Tovornik. Rožnik: Milena Novak, Majda Rozman. Standard: Antonija Barborič, Silva Macedoni, Vinko Rukše, Zlatko Cunk, Ljudmila Zalokar, Franc Žnidaršič. Obilo uspeha na delovnih mestih! NESREČA PRI DELU Hrana: Jožica Hrovat, nategnitev kit na nogi. Rožnik: Jože Resnik, zvin noge. Standard: Franc Možina, Leopold Pate, Fani Zagorc, Jože Srebrnjak. O o o o o o o o o s o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o s s o o o o o o o s o o o o o o o o o o o o o o o Ali poznate predpise, po katerih delamo? Objavljamo XIII. nagradni test, katerega namen je, da se čimbolj seznanimo s predpisi, po katerih delamo in ki so bili objavljeni v knjižici »Pravilniki in odredbe«. Poleg navedenega je potrebno pri reševanju tega testa še upoštevati določila pravilnika o kakovosti sadja, zelenjave in gob ter sadnih, zelenjavnih in gobnih izdelkov (Uradni list SFRJ 27/64, 32/64 in 25/65). Za pravilne odgovore bodo izžrebane nagrade: 1. nagrada 60 Ndin, za vse pravilne odgovore; 2. nagrada 40 Ndin, za vse pravilne odgovore; 3. nagrada 30 Ndin, pri tej bodo upoštevane rešitve z najmanj 5 pravilnimi odgovori; 4. nagrada 20 Ndin, upoštevali bomo najmanj 5 pravilnih odgovorov; 5. nagrada 10 Ndin, upoštevali bomo najmanj 5 pravilnih odgovorov. Navodila za izpolnjevanje nagradnega testa: Pri posameznih vprašanjih so nekateri odgovori delno napisani zato, da bi laže odgovorili na druga vprašanja iste skupine. Stavke, ki niso dokončani, je treba pravilno dopolniti. Posamezne točke je treba v celoti napisati, vendar tako, da dopolnijo vsebinsko zvezo z drugimi točkami iste skupine. XIII. nagradni test 1. Kako je v prometu deklarirana dolga paprika po okusu? Po okusu se daje dolga paprika v promet kot 2. Kakšen mora biti v prometu krompir II. vrste? Krompir II. vrste mora biti: . Kaj mora biti navedeno na deklaraciji za mešano marmelado, v izvirnem pakiranju? Deklaracija za mešano marmelado mora vsebovati naslednje podatke: a) ime proizvoda, b) ime in sedež proizvajalca, c) ..-.-..................-.................-..., f) vrsta in količina dodatkov, Kaj mora biti navedeno na deklaraciji za zgoščeni sadni sok, v izvirnem pakiranju od 1 del? a) -..............-............................., b) ime in sedež proizvajalca, Kako sme v promet hitro zmrznjena zelenjava in kakšna mora biti temperatura v sredini proizvoda, v prodajalni? Ta zelenjavni izdelek sme v promet .............. ......*..........................., temperatura v sredini proizvoda hitro zmrznjene zelenjave, ki je v prometu, pa mora biti ................... 8. c) izenačen po obliki, velikosti in barvi, f) ne zgrbančen, g) posamezni gomolj ne sme tehtati manj kot O O O O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o oooo<>o^ooooc>ooooo<> 10. Kako se daje v promet čebula po kalibraži? Čebula se daje v promet po kalibraži: a) ...............-... b) ..............-... d)...-............-... 4. S kakšno oznako kakovosti sme v promet fižol-tetovec, ki je suh in izenačen po velikosti, z 2 "/o drugih sort, brez potemnelih in zgrbančenih zrn in brez okvar? Takšen tetovec sme v promet kot fižol ........ Kakšne dopolnilne oznake morajo biti navedene na deklaraciji za dvojni paradižnikov koncentrat, v izvirnem pakiranju? Na deklaraciji za dvojni paradižnikov koncentrat mora biti razen splošnih podatkov (ime proizvoda; čista količina itd.) navedeno tudi: Koliko gramov okvarjenih gob sme vsebovati polkilogramski zavitek gob v prahu? V polkilogramskem zavitku gob v prahu sme biti .......................... okvarjenih gob. Ali velja pravilnik o kakovosti sadja in zelenjave tudi v prometu blaga v tujino? Ta pravilnik: a) velja za vse blago, ki se: izvozi (ni izjem), uvozi (ni izjem), uvozi (so izjeme), izvozi (so izjeme), b) ne velja v prometu blaga s tujino. Neustrezno prečrtati! Rešitve pošljite v zapečateni kuverti na naslov: Veletrgovina »Mercator«, Ljubljana, Aškerčeva 3, z oznako »XIII. nagradni test«, najkasneje do 26. novembra 1966. lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO