A - Ci. JCj/ JI J /J/' ¿¿JCi /C ' /JCl rt rj -yi ci CJZ'tfJCt Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2005 120050170,10 COBISS s KNJIŽNICA IVANČNA GORICA CESTA 2.GRUPE ODREDOV 17 1295 IVANČNA GORICA Številka 1 O letnik 1 1 december 2005 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 POPOLNAPONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... .. .za računovodstvo in trgovino DO PRORAČUNA 2006 V DVEH ETAPAH OBČINA IVANČNA GORICA IN ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ V SODELOVANJU Z JSKD RS 01 IVANČNA GORICA VABIJO NA SVEČANOST OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI S PODELITVIJO PRIZNANJ ŠPORTNIKOM OBČINE IVANČNA GORICA ZA LETO 2005 PRIREDITEV BO V PETEK, 23. DECEMBRA 2005, OB 19.30 URI V KULTURNEM DOMU IVANČNA GORICA SLAVNOSTNI GOVORNIK: Župan Občine Ivančna Gorica, Jernej Lampret V PROGRAMU SODELUJEJO: • Mešani pevski zbor Kulturno društvo Zagradec, • Folklorna skupina Zagradec • Karateristi, • Plesna skupina PRIJAZNO VABUENI! --- PREDSEDNIK ZVEZE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ MARJAN POTOKAR, prof. ZUPAN OBČINE IVANČNA GORICA JERNEJ LAMPRET, prof. mm OBISKAL NAS JE MINISTER JANEZ B0ZIC V NOVO LETO S PODŽUPANOM ZDRAVSTVENI DOM Z NOVIM DIREKTORJEM POLŽEVO Z NOVIM SMUČARSKIM KLUBOM Ognjemet, 1.1.2006 ob 1.00 Zdaj smo pa res že krepko zakorakali v novo tisočletje in sploh ni tako strašno, kot smo mislili takrat, ko so se nam iztekala devetdeseta leta. Povsem smo že navajeni na način življenja novodobnega človeka in tudi letnica dva tisoč nam ne dela več težav. Tudi leto, ki se izteka, je bilo v marsičem prav posebno. Zaključimo ga z nasmehom na obrazih, božično praznovanje pa naj nas navda z novim optimizmom in novo vero, da bo leto 2006, kije še nedotaknjeno, spet leto pravih in zdravih odločitev ter zadovoljnih dni. To vam želijo župan, občinski svet, uredništvo Klasja ter delavci občinske uprave Občine Ivančna Gorica. Srečno! ikterultu PVC OKNA IN VRATA AKCIJI od 1.12.2005 do 31.12.2005 1. "STARO ZA NOVO" ZA VSAKO ZAMENJANO STARO OKNO PONUJAMO OD 3.000 0012.000 SIT 2. "Z INTERALTO GRADIMO CENEJE" ZA NOVOGRADNJE PONUJAMO PRIHRANEK 00 450.000 SIT Pe Novo mesto, tel.: 041/846 034 Interalta d.o.o., Stegne 21c, Ljublana tel.: 01/511 16 24. fax: 01/511 15 43 ČILA DVIFW Tomaž Oven s.p. Pot v resje 1 GSM: 031/679-079 IZDELAVA IN MONTAŽA 1295 IVANČNA GORICA Tel./fax: 01/7878-266 [MCEI] IGNAC CUGEU s,p. Stična 102, tvimna Gorica tefjfaks: 01/7878 535 gsm: Odi/75? OSS 120050170,10 ni Spoštovani občani, sodelavci in prijatelji Občine Ivančna Gorica! Beseda zagotovo bolj slovesno steče v tem adventnem in prednovoletnem času. Prisluhnimo ji ter jo z večjo odprtostjo in radodamostjo prenašajmo drugim ljudem. Naša občina ima svojo preteklost in prihodnost; predvsem za slednjo smo odgovorni sami. Potrebujemo dntg drugega, pa čeprav se včasih tudi ne razumemo povsem, čeprav se težko odločamo in še težje sprejmemo odločitve, ki so le delček tistega, kar bi si želeli. Smo posamezniki, smo skupnost, smo rodoljubi, živimo v Evropi. Kako naj se najdemo v vsej tej časovni in geografski razsežnosti? Naša majhna občina ne more izpolniti pričakovanj vsakega svojega občana. Veliko smo ustvarili v teh desetih letih; zadovoljni so tisti, ki optimistično gledajo na naš danes in tudi jutri. Življenje nam teče zdaj in tukaj. Zato bodimo optimisti. Veselimo se tistega, kar smo dosegli, in tega, da to lahko delimo z drugimi. Otrok je vesel takrat, ko si junake iz risank lahko deli tudi z dmgi-mi. Zakaj bi torej bili le zadrti posamezniki, ki bi vztrajali v svojih omejenih možnostih? Vse polno je spodbud za srečno in bogatejše življenje, a naš čas nas sili v vedno nepotešeno potrošništvo. Vzemimo si čas, sodelujmo v programih društev, tudi tistih s humanitarno vsebino; predvsem slednje pasti v vsakem človeku občutek, da ga nekdo potrebuje in se tako tudi vsakodnevno potrjuje. Srečno okolje si naj ustvarja vsak sam; v takem okolju kritika, pozitivna ali negativna, ne sprejema posplošenih vzorcev družbenega obnašanja. Bodimo zadovoljni, da smo, da nas nekdo potrebuje, sprejmimo našo kulturno in tradicionalno ponudbo, spoštujmo soseda, prepoznajmo vlogo bližnjega in vseh Slovencev v tej veliki' skupnosti. V prihodnje si vzemite čas in udejanite svoje dobre ideje in namene, saj bo tako leto, ki prihaja, potrdilo, da ste tudi vi eden od členov, ki povezujejo to našo malo skupnost. Župan Jernej Lampret, prof. OBISKAL NAS JE MINISTER BOZIC In zgodilo se je. Spričo vse bolj nevzdržnih razmer na državnih cestah, ki se vijejo skozi našo občino, nas je obiskal minister za promet, mag. Janez Božič, ki je na krajšem sestanku z županom Lampretom in nekaterimi svetniki našega občinskega sveta dal nekaj smernic in obljub za rešitev izpostavljenih vprašanj. Občina zaenkrat ostaja le pri zagotovilih, saj je uresničitev ministrovega načrta možna šele v nekaj letih. Lahko bi dejali, da je ministrov obisk rezultat aktivnega dopisovanja Občine Ivančna Gorica, s katerim je ministrstvo opozarjala na stanje nekaterih regionalnih cest v občini in na ostalo prometno problematiko. Beseda o omenjeni problematiki teče praktično tudi na vsaki seji Občinskega sveta in izkazalo se je, da očitno ne zaman. Minister je skupaj z državnim sekretarjem dr. Petrom Verličem obiskal občino 22. novembra, srečanja pa sta se udeležila tudi direktor Direk- cije RS za ceste Vili Žavrlan in Božo Kordin s sektorja za investicije pri direkciji. Zbrani so bili torej tako tisti, ki zagotavljajo denar, kot tudi tisti, ki z njim razpolagajo oz. upravljajo. Po sprejemu na Občini so se skupaj z županom odpeljali po cesti, ki je najbolj na udaru - do Muljave, kjer je pri Obrščaku potekal delovni sestanek. Beseda je najprej tekla o regionalni cesti Ivančna Gorica-Žužemberk, za katero se je minister pridružil županovemu mnenju, da je potrebna čimprejšnje rekonstrukcije, toda za leto 2006 po ministrovih besedah še niso zagotovljena vsa potrebna sredstva. Predlagal je, naj bi se le-ta zagotovila ob rebalansu proračuna 2007. Več kot 700 milijonov sredstev bi tako v dveh letih zagotovilo potrebno rekonstrukcijo na omenjeni cesti. Tema pogovorov je bila tudi regionalna povezava Ivančna Gorica-Bič, za katero minister meni, da glede na dogovorjeno prioriteto, po kateri ima prednost cesta proti Suhi krajini, pri- DO PRORAČUNA 2006 V DVEH ETAPAH Na zadnji seji občinskega sveta v septembru so svetniki in svetnice dalj časa razpravljali o nujnosti pravočasnega sprejemanja občinskega proračuna, saj je od tega v veliki meri odvisno tudi izvrševanje proračuna in realizacija posameznih postavk. Od občinske uprave so torej zahtevali, da poskuša pripravljanje proračuna za leto 2006 pospešiti do te mere, da bi svetniki že v letošnjem letu imeli na mizah vsaj njegov osnutek. Za upravo je bila naloga še toliko težja, ker je država letos izdala občinam nova navodila za pripravo občinskih proračunov. Po novi zakonodaji mora biti občinski proračun sestavljen po enaki metodologiji kot državni proračun. Tako je shema poenotena za vso državo, da bodo občinski proračuni med seboj in z državnim primerljivi. Aktivnosti za pripravo proračuna so bile uspešne in tako je bil na 23. seji Občinskega sveta, kije potekala 8. decembra, na dnevnem redu tudi osnutek proračuna za leto 2006. Zupan Jernej Lampret je proračunsko razpravo začel z obrazložitvijo glavnih smernic, ki so vplivale na sestavo proračuna. Ena večjih sprememb letos je, da so proračuni krajevnih skupnosti preneseni v občinski proračun in je temu primerno vidna tudi sprememba v prihodkih in odhodkih. Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti so zdaj tudi prihodki in odhodki Občine. Samostojnost krajevnih skupnosti je ohranjena, je pa vsaka od njih po novem neposredni proračunski porabnik. Grobo ocenjeno je proračun uravnotežen v višini 2,5 milijard tolarjev. Prihodkov je približno 1,8 milijarde tolarjev, k tej vsoti pa je treba prišteti še sredstva, ki v letu 2005 niso bila porabljena in bodo prenesena v leto 2006. Tu gre za nekaj več kot 600 milijonov sredstev za investicije, kot so vodovod Visoka cona Stična, čistilna naprava Šentvid, asfaltiranje lokalnih cest ter prizidek in adaptacija OS Ferda Vesela Šentvid. Županje poudaril, da osnutek proračuna sicer ni povsem optimalen, gotovo pa sledi takšni proračunski politiki, ki ne teži k prevelikemu zadolževanju, kljub velikim potrebam, ki se kažejo na primer v prostorski stiski vrtca, zdravstvenega doma, knjižnice in še kje. Za leto 2006 je sicer predvideno zadolževanje v višini 70 milijonov. Županovim besedam so sledila po- ročila posameznih odborov, ki so v tednu pred sejo Občinskega sveta zasedali, da bi obravnavali osnutek. Predsednik odbora za gospodarstvo, komunalo in varstvo okolja Anton Medved ni imel bistvenih pripomb, odbor pa je predvsem obravnaval postavke prostorskega urejanja, komunalnega urejanja zemljišč in podobno. Največje investicije se navezujejo na že omenjeni vodovod v Stični in kanalizacijo v Šentvidu, zaključek vodovoda Polževska planota, v pripravi pa sta tudi dva zazidalna načrta, obrtna cona in podobno. Tudi Odbor za družbene dejavnosti je po besedah predsednika Igorja Jernejčiča soglasno potrdil osnutek odloka. Na tem področju je najbolj izpostavljena dograditev šentviške šole, treba pa bo po županovih besedah začeti reševati tudi problematiko, povezano s šolo na Krki. Osnutek je obravnaval tudi Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo. Predsednica Milena Vrhovec je predlagala prerazporeditev nekaterih sredstev po posameznih postavkah. V nadaljevanju je Sonja Maravič izpostavila vprašanja v zvezi s proračuni krajevnih skupnosti. Opozorila je predvsem na visoke zneske na postavkah svetovanje in računovodske storitve, delo po pogodbi, sredstva za reprezentanco, delo preko študentskega servisa, praktično v vseh krajevnih skupnostih, še posebej v KS Višnja Gora. Čeprav so bila vprašanja naslovljena na predsednika nadzornega odbora Jurija Kosa, je nekatere odgovore posredoval Dušan Strnad kot član sveta Krajevne skupnosti Višnja Gora. Pojasnil je, da KS Višnja Gora opravlja določene aktivnosti, katerih druge krajevne skupnosti nimajo. Gre predvsem za upravljanje z vodovodom in pobiranje vodarine. Grobarino se tudi pobira s pomočjo študentov, krajevna skupnost pa izdaja tudi svoje glasilo Višnjan, kar je posledično vezano na izdatke. Podobno kot drugje so tudi pri njih računovodske storitve plačane. Župan je še dodal, da bi bilo nesmiselno krajevnim skupnostim odvzeti ekonomsko moč, finančno morajo biti neodvisne. Prav novi sistem proračuna pa bo omogočal, da se bo v bodoče videlo, katera krajevna skupnost je morda bolj potratna, katera pa dela več od ostalih. V nadaljevanju je Andreja Sekirnika zanimalo, ali je v investicijskem vzdrževanju vrtcev predvideno barvanje fasade vrtca v Ivančni Gorici, glede na to, da je tisti del stavbe, kjer je zdravstveni dom, že pobarvan. lože Adler je kot predstavnik svetnikov v Svetu vrtca pojasnil, da se niso odločili za barvanje fasade, saj je treba prej obnoviti fasado in zamenjati okna, podobno kot je to storil že zdravstveni dom. Na še eno vprašanje svetnika Sekirnika glede igral v vrtcu je Adler odgovoril, da se nakup predvideva v prihodnjem letu. Naposled so svetniki in svetnice le izrazili vsa svoja vprašanja in predloge, zato se je proračunska razprava lahko zaključila. Osnutek Odloka za proračun 2006 je bil z glasovanjem sprejet, takoj pa se je začela razprava, kdaj naj bo na dnevnem redu predlog proračuna. Presenetljivo so se svetniki odločili, da se srečajo že prihodnji teden in obravnavajo končni predlog proračuna za prihodnje leto, sklenili pa so še, da se dan pred naslednjo sejo izteče rok za oddajo amandmajev za posamezne postavke. Na 24. seji 14. decembra je bila torej glavna točka dnevnega reda dokončno sprejemanje proračuna. Dva amandmaja, ki sta ju vložila svetnica Milena Vrhovec in svetnik Jože Golf, sta bila na županov predlog predčasno umaknjena, saj bo razprava o rebalansu proračuna omogočala, da se posamezna sredstva še prerazporedijo po posameznih postavkah. Svetniki so tako po hitrem postopku sprejeli Predlog Odloka o proračunu 2006, s tem pa je bil dosežen glavni cilj, in sicer, da je bil proračun sprejet še pred začetkom leta, na katerega se nanaša. Matej Šteh de na vrsto pozneje. Na cesti proti Biču pride v poštev omejitev tovornega prometa za vozila nad 7,5 ton. Kriteriji za omejitev se že pripravljajo in minister je zagotovil, da ta cesta pri tem ne bo izvzeta. Žal pa se ni dalo nič konkretnega reči v zvezi s križiščem pri svetem Roku. Seveda pa ni bilo mogoče, da ne bi govorili o križišču pri Mercatorje-vem trgovskem središču v Ivančni Gorici. Minister je predlagal srečanje z DARS-om, saj gre za obveznosti iz preteklosti, ki so v pristojnosti DARS-a, križišče pa je neposredno vezano na avtocestni priključek. V tem primeru gre verjeti ministrovim besedam, saj je bil pred leti sam na čelu DARS-a. Študije so pokazale, da je tu najprimernejša ureditev krožnega prometa, sredstva pa bi se lahko zagotovila v Letnem planu razvoja in obnov za leto 2007, ki ga sprejme Državni zbor in je planski dokument DARS-a. Torej v letu 2006 izgradnja krožišča še ne bo možna, poskrbeti pa bo treba za morebiten odkup zemljišč in izdelavo dokumentacije. Iz prve roke pa smo lahko izvedeli tudi za ministrovo razmišljanje v zvezi z avtocestnim odsekom Grosuplje-Višnja Gora. Minister je dejal, da je manjkajoči del avtoceste že uvrščen v nacionalni program izgradnje avtocest v RS, toda na vrsto pride lahko šele po končani gradnji celotne do- lenjske avtoceste, torej po letu 2011. Kaj pa cestnina? Minister pravi, da bo prej uvedeno elektronsko virtualno cestninjenje, ki bo nadomestilo fizične cestninske postaje. Ministrov obisk je torej pokazal, da se občini Ivančna Gorica in njenim občanom v zvezi z obremenjenimi državnimi cestami obetajo boljši časi. Upamo lahko le, da se načrt zagotovitve potrebnih sredstev ne bo izjalovil, veliko pa bo odvisno tudi od prihodnje politične situacije v naši državi. Sicer pa, kaj se ve: podobnih problemov je veliko in lahko se nadejamo še kakšnega ministrskega obiska. Matej Steh Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 7869-400, fax: 7869-401, e-mail: klasje.casopis@siol.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Matej Šteh, pomočnik odgovornega urednika, Natalija Pavlin , Leopold Sever (zadnja stran). Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Saša Senica (kultura), Nataša Erjavec (gospodinjska stran), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. 2 Ivančna Gorica, november 2005 ©bgokb DVE DECEMBRSKI SEJI OBČINSKEGA SVETA Občinski svet je v zadnjem letošnjem mesecu zasedal kar dvakrat. Glavna pozornost je bila res namenjena sprejemanju proračuna za leto 2006, toda obširen dnevni red je obravnaval tudi druge teme. Manjkalo pa ni tudi številnih svetniških vprašanj in predlogov. Svetniki so bili uradno seznanjeni z imenovanjem Dušana Strnada za podžupana občine, prvič pa je sedla med svetniške vrste tudi nova svetnica Majda Jordan z Muljave. Na 23. seji 8. decembra so pod točko Vprašanja in odgovori svetniki najprej dali soglasje Krajevni skupnosti Višnja Gora glede oddaje stavbe stare Iskre na Grintovcu novemu najemniku, podjetju Altel PCB. Frančišek Grabljevec je izpostavil vprašanje zunanje podobe avtobusnih postaj po krajevnih skupnostih. Svetniki so se strinjali, da je treba aktivno pristopiti k ureditvi odprtega vprašanja. Nekatere krajevne skupnosti imajo to vprašanje sicer dobro rešeno, ni pa povsod tako. Postaje bi morale biti enotnega videza in primerne konstrukcije. Največ težav je najbrž v zvezi zemljišči, prednost pa je, da za postavitev takšnega objekta ni več potrebno gradbeno dovoljenje, pač pa zadostuje že lokacijska informacija. Ob tem je Andrej Mirtič izpostavil še predlog oblikovanja in poenotenja tabel za označevanje meja občine, s katerimi se res v veliki meri kaže tudi odnos lokalne skupnosti do tistih, ki prihajajo v našo občino oz. se samo peljejo skoznjo. Svetniki so se tudi strinjali s predlogom, naj v prihodnje direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje na seji občinskega sveta poda poročilo o delovanju podjetja, saj je kar nekaj aktualnih vprašanj v zvezi z vodovodno oskrbo, odpadki in odpadnimi vodami. Spet je bilo tudi izpostavljeno vprašanje rekonstrukcije ceste oz. graditve pločnikov na cesti Vir-Griže. Marino Koščak je zanimalo, kako gre Občini pri pridobivanju potrebnih soglasij. Ker gre za nerešeno situacijo le v nekaj primerih, je župan predlagal, da bi morda pristopili k rekonstrukciji ceste v tistem delu, kjer so že zbrana vsa potrebna soglasja lastnikov zemljišč. Cestna problematika je vedno prisotna, zato so se vprašanja in predlogi na to temo še kar vrstili. Eno takšnih cest-noprometnih žarišč je po besedah Sonje Maravič prehod čez cesto na vrhu klanca na Studencu v Ivančni Gorici. Za pešce, predvsem otroke, ki pridejo s Partizanske ulice in ulice Pot v gozd, je prehod na drugo stran ceste, kjer je pločnik, zaradi sorazmerno gostega prometa nevaren. Rešitev bi bila označitev prehoda, vendar je po besedah predsednika nadzornega odbora Jurija Kosa le-ta povezana tudi z zagotovitvijo svetlobne označbe nad prehodom, vse to pa avtomatično »pade« na Občino. SOCIALA, PROSTOR, DRUŠTVA V nadaljevanju seje je nato potekala proračunska razprava, po kateri je bil uspešno sprejet osnutek Odloka o proračunu za leto 2006. Dnevni red pa je bil še dolg in zanimiv. Sledila je informacija o občinskih stanovanjih. Občinski svet je že v letu 2003 sprejel sklep, da se aktivno pristopi k odprodaji 18 stanovanj na območju občine Grosuplje. Njihova skupna vrednost je ocenjena na nekaj več kot 124 milijonov tolarjev, stanovanj pa je že prodanih za nekaj manj kot 80 milijonov tolarjev. Sredstva, zbrana iz tega naslova, pa se že porabljajo za pridobivanje dokumentacije za graditev novih stanovanj na Stantetovi ulici v Ivančni Gorici. Svetniki so sprejeli sklep, da je možna tudi odprodaja stanovanj na območju naše občine, če se je mogoče dogovoriti s posameznimi najemniki, sredstva pa naj gredo v že omenjene novogradnje t.i. socialnih stanovanj. Nato je seja potekala v znamenju prostorskih aktov in zazidalnih načrtov občine. Sprejet je bil sklep o ponovni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta gospodarsko-stanovanjske cone Pristava v Višnji Gori, prav tako pa tudi spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta »Novi center Ivančna Gorica«. KS Ivančna Gorica in župnijski urad si aktivno prizadevata za izgradnjo mrliške vežice v Ivančni Gorici in Občinski svet so naprosili, da potrdi nekaj sprememb v zazidalnem načrtu, da bodo lahko nadaljevali z izdelavo projektov. Med drugim zazidalni načrt do zdaj ni predvideval postavitve spomenika oz. križa na pokopališču. V zvezi z nekaterimi odloki prostorskih ureditvenih pogojev za posamezna območja v občini pa so bile sprejete spremembe in dopolnitve, ki opredeljujejo postavitev pomožnih objektov. Le-te bo treba postaviti vsaj tri metre od meje; kar pa je manj, pa le s soglasjem mejaša. Daljša razprava je sledila v zvezi s sprejemanjem odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za zazidalni načrt Kojina. Omenjenega zazidalnega načrta so se svetniki dotaknili že pri proračunski razpravi. Odločali so predvsem o tem, kolikšen naj bo del sredstev, s katerimi bi se Občina vključevala v opremljanje zemljišč. Na koncu so bili mnenja, da bi morala Občina dopustiti možnost, da lastniki sami organizirajo izgradnjo javne infrastrukture v skladu s programom zazidalnega načrta. Vsa sredstva, ki jih vložijo, pa so priznana kot nadomestilo pri plačilu komunalnega prispevka. Po vzpostavitvi javne infrastrukture se le-ta prenese v javno lastnino. Na 23. seji je Občinski svet potrdil mandat novi svetnici Majdi Jordan z Muljave, ki je nadomestila izpraznjeno mesto svetnika Zdravka Skubica. Na prejšnji seji je namreč Skubic na podlagi odstopne izjave oz. nezdružljivosti funkcije svetnika in podjetnika, ki posluje z javnimi sredstvi, prekinil svoj mandat. Naslednja kandidatka na listi stranke Liberalne demokracije Slovenije, ki je sprejela opravljanje funkcije svetnika, je bila Jordanova, sicer socialna delavka, zaposlena v Domu starejših občanov v Grosuplju. Funkcijo svetnice Občinskega sveta pa bo opravljala do izteka mandatnega obdobja 2002-2006. Naslednja točka dnevnega reda je bila sprejeta s širokim odobravanjem. Svetniki so namreč sprejeli Odlok o denarni pomoči za novorojence, ki jo bodo ob rojstvu otroka lahko prejeli starši s stalnim bivališčem v občini Ivančna Gorica. Gre za povsem novo proračunsko postavko. Na naslednji, 24. seji, 14. decembra, pa so svetniki tudi potrdili višino denarne pomoči, in sicer bo po 1.1. 2006 vsakemu novorojenemu občanu pripadlo 30.000 tolarjev bruto. Na prvi decembrski seji so svetniki sprejeli še osnutek pravilnika o sofinanciranju tistih programov društev, ki niso zajeti v ostalih pravilnikih, vendar pa določajo sofinanciranje društvene dejavnosti v Občini. Eden takšnih je tudi pravilnik, ki določa sofinanciranje turističnih društev, za katerega so svetniki na tokratni seji sprejeli že nekaj sprememb in dopolnitev, opozorili pa so, da je poglavitni namen takšnih pravilnikov zagotavljanje namenske porabe proračunskih sredstev. Na koncu seje je svoje poročilo predstavila tudi Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. Potrjen je bil seznam članov novega pododbora za mladino, ki bo deloval v okviru Odbora za družbene dejavnosti, in sicer do ustanovitve lokalnega mladinskega sveta. Druga decembrska seja, ki je potekala 14. decembra, je bila torej sklicana z namenom, da se dokončno sprejeme in potrdi predlog novega proračuna za leto 2006, svetniki pa so sprejeli še nekaj odlokov, povezanih neposredno s proračunom. Poleg odloka o višini pomoči za novorojence je bila sprejeta tudi vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in izhodiščna cena za izračun sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča. Konec 24. seje je minil v prijetnem vzdušju, saj so si župan in svetniki delili prijetno zadovoljstvo po uspešno končanem delu v letu 2005. Župan Jernej Lampret se je članom Občinskega sveta zahvalil za njihovo delo in dobro voljo pri reševanju številnih odprtih vprašanj v naši občini ter jim zaželel vse dobro v prihajajočem letu. Večer se je nadaljeval ob prijetnem druženju. Matej Šteh Majda Jordan PO NOVEM LETU NOVOROJENČKI UPRAVIČENI DO ENKRATNI DENARNE POMOČI Vsi novorojenčki, ki se bodo rodili od vključno 1. 1. 2006 dalje, ter imajo skupaj z vsaj enim od staršev poleg slovenskega državljanstva tudi stalno prebivališče v občini Ivančna Gorica (eden od staršev vsaj eno leto pred rojstvom otroka), bodo upravičeni do enkratne denarne pomoči. Namen enkratne denarne pomoči je zagotoviti staršem dodatna sredstva za pokrivanje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka. Vlogo, ki jo je zaenkrat mogoče dobiti le na Občinski upravi Občine Ivančna Gorica, bo potrebno vložiti najpozneje v 6 mesecih po rojstvu otroka. Višina denarne pomoči se bo določala vsako leto posebej, za leto 2006 znaša 30.000 tolarjev (bruto). V VOLILNO LETO 2006 Z PODŽUPANOM V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi, ki v členu 33a določa imenovanje podžupanov občin, je župan Jernej Lampret imenoval izmed svetnikov Občinskega sveta za podžupana Občine Ivančna Gorica, svetnika Dušana Strnada. Občina ima tako od 1. novembra 2005 tudi podžupana, ki bo to funkcijo opravljal do konca mandatnega obdobja 2002-2006. svoje trudi za pridobitev naklonjenosti volivcev. Seveda to ne pomeni, da takrat, ko je to potrebno, recimo ob protestu proti postavitvi cestninske postaje, ne znamo sodelovati. Kako ocenjujete svoje dosedanje delo oz. vlogo v občini? Pravzaprav je sebe in svoje delo vedno težko ocenjevati. Gotovo bi na to vprašanje lažje odgovorili tisti, s katerimi sem doslej na kakršenkoli način sodeloval. Vedno sem si prizadeval, da bi bilo moje delo koristno. Za kraj, za krajevno skupnost in za občino. Vas je imenovanje za podžupana presenetilo? Kako ste sprejeli imenovanje in kaj to za vas pomeni? Ne vem zakaj naj bi me imenovanje presenetilo, saj sva se o tem seveda prej z gospodom županom, ki me je imenoval, temeljito pogovorila in dogovorila. Imenovanje jemljem kot županovo priznanje za moje dosedanje delo. Z veseljem mu bom pri njegovem odgovornem delu pomagal in njegovo zaupanje nameravam upravičiti. So z imenovanjem povezane kakšne konkretne naloge oz. kakšno bo sodelovanje z županom Lampretom? Z županom sva vsa leta njegovega žu-panovanja dobro sodelovala, prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje. Za začetek mi je zaupal dokončanje projekta vodovoda Polževska planota, skušal pa bom pomagati tudi pri komunikaciji občine z državnimi organi. Seveda pa bom pomagal tudi pri drugih manjših projektih. Glede na to, da moj mandat podžupana traja samo do naslednje jeseni, bo to verjetno zaenkrat kar dovolj. Morda še kratka ocena aktualnega dogajanja v občini, vaša vizija nadaljnjega razvoja. Smo ena izmed redkih slovenskih občin, ki je že sprejela proračun za leto 2006, kar nam bo omogočilo nemoteno delovanje vseh proračunskih uporabnikov, pa tudi zgoden začetek izvajanja številnih investicij. Nedavni obisk ministra za promet mag. Janeza Božiča in državnega sekretarja na tem ministrstvu dr. Petra Verliča nam je dal zagotovilo, da bodo v bližnji prihodnosti rešeni največji problemi s cestami. Na dobri poti smo, da v prihodnjem letu priteče voda iz pip uporabnikov vodovodov Polževska planota in Visoka cona Stična. In še bi lahko našteval. Nekaj pa je tudi nujnih investicij, ki nam jih (še) ni uspelo začeti, vendar bodo gotovo sčasoma prišle na vrsto tudi te. Volja obstaja, pridni in delovni ljudje tudi. Kljub temu mislim, da ima občina Ivančna Gorica vse možnosti, da (p)ostane občina v kateri bomo radi doma in ki jo bomo s ponosom pokazali tudi drugim. Pogovarjal se je M. S. Dušan Strnad Dušan Strnad je kakor sam pravi rojen Dobrepoljec, ki pa že 21 let živi v Kriški vasi v Krajevni skupnosti Višnja Gora. Je poročen in ima dva sinova ter hčerko, z ženo sta si uspela ustvariti prijetno družino in dom na srednje veliki kmetiji. Sprva je bil zaposlen v Cestnem podjetju Ljubljana, nato pa je štirinajst let opravljal delo računovodje na OS v Dobrempolju. Njegovo politično udejstvovanje traja od leta 1994 dalje, ko je postal tajnik Občinskega odbora stranke SDS, leta 1997 pa je postal tudi njegov predsednik. V istem letu je postal tudi organizacijski tajnik »slovenske« SDS, od leta 2000 pa je glavni tajnik Slovenske demokratske stranke. Občinski svetnik je že drugi mandat, sicer pa je že tretji mandat tudi član sveta Krajevne skupnosti Višnja Gora. Bil je predsednik gradbenega odbora za izgradnjo nove šole v Višnji Gori, aktiven pa je tudi pri PGD Kriška vas, kjer opravlja delo blagajnika društva. Poleg tega aktivno deluje tudi na humanitarnem področju, saj je že nekaj let predsednik uprave Ustanove vrtnica za pomoč ljudem v stiski. Je tudi član republiške volilne komisije (RKV). Z Dušanom Strnadom smo opravili tudi kratek pogovor o delu v našem Občinskem svetu in načrtih za prihodnost. Kako ocenjujete dosedanje delo Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica? Z dosedanjim delom občinskega sveta sem zadovoljen. Kljub temu, da ga sestavljajo predstavniki različnih političnih opcij in da je razprava večkrat zelo pestra, na koncu najdemo najbolj sprejemljive rešitve in jih v glavnem soglasno podpremo. Svetniška skupina Slovenske demokratske stranke, katere član sem, kot največja svetniška skupina, pri tem seveda nosi največji del bremena in odgovornosti. So po vašem mnenju politične skupine v občini dovolj odprte za plodno sodelovanje? Če sem popolnoma odkrit, kakšnega posebnega sodelovanja, razen redkih izjem, izven občinskega sveta med političnimi strankami v občini skoraj ni. Vsaka stranka se pač po Ivančna Gorica december 2005 293 OB SLOVESU OD STAREGA LETA SBS (P, T de Chžrdm} Želimo Vam blagoslovljeno božične praznike, prije-tno praznovanje -dneva samostojnosti m uspešno teto 2006. Slovenska d&mokratska stranka • » . • * A • • Za vse dni, za vse različne praznike, vsem različnim ljudem, želimo srečo in zdravje v letu 2006 LIBERALNA DEMOKRACIJ« SLOVENIJE | Če si srečen, delaj, I da srečen ostaneš, | če si nesrečen, delaj, | da srečen postaneš. Veliko radosti v božičnih dneh, v letu 2006 pa trdne in zanesljive korake z upanjem na lepo prihodnost. p OOSLS I Ivanina Gorica | I NOVA DEMOKRACIJA SLOVENIJE j Ko se leto končuje, običajno vsi delamo obračun svojega dela. Podjetja ocenjujejo svoje poslovne rezultate, politične organizacije rezultate svojih aktivnosti, posamezniki pa predvsem lastno uspešnost v letu, ki se izteka, skozi debelejšo denarnico. Običajno smo s svojim delom zadovoljni, za vse, česar nismo postorili, najdemo ustrezna opravičila, predvsem pa upamo na najboljše v prihajajočem letu. Zunanji opazovalci pa so do našega dela običajno kritični: redkokdaj smo deležni pohval, pa tudi sami smo do drugih zelo subjektivni in velikokrat prav nesramno kritizer-ski. In tako gre življenje iz leta v leto naprej, ocene pa se ponavljajo. Politično življenje v občini je bilo v iztekajočem se letu zelo živahno, še posebej v drugem delu leta, saj že potekajo aktivnosti in priprave na lokalne volitve, ki bodo v naslednjem letu. Zato lahko vsi, ki se posredno ali neposredno udejstvujemo v političnem življenju občine, pričakujemo razne »nizke udarce«, osebne diskredita-cije, velikokrat pa tudi neupravičene kritike. Vse to je sestavni del političnega delovanja v tako imenovani demokratični družbi. Pred volitvami je imamo vsi polna usta, po volitvah pa hitro pozabimo na vse in beseda demokracija, predvsem demokracija dialoga, postane za zmagovalce največja tujka. To velja tako za prokla-mirane demokrate, liberalce, socialiste kot nacionaliste in tudi krščansko obarvane stranke. Vlada, izvoljena konec leta 2004, je že v letu 2005 pokazala svoje zobe. Z vso intenziteto je začela izvajati koalicijsko dogovorjene naloge, veliko manj pa realizirati predvolilne obljube. Začela z RTV in mediji, zavedajoč se, da je za uspešno vla- danje nujno obvladovanje medijev. Nadaljevala je z zamenjavo najbolj uspešnih direktorjev, kar samo po sebi ni problem. Problem pa je v nastavitvi novih kvalitetnih kadrov, ki bi bili v teh podjetjih sposobni zagotoviti nadaljnji uspešni razvoj. Za to je uporabila vse politično znanje, ki prav dobro spominja na našo polpreteklo zgodovino, ko je bila sposobnost v drugem planu; pomembno je bilo le, da si naš. Leto pa končuje s predlagano ekonomsko-socialno-po-litično-gospodarsko reformo. Ta naj bi še zadnje neposlušneže spravila na kolena. Vlada sicer obljublja veliko blaginjo, vendar v zelo oddaljeni nedefinirani bodočnosti. Upam, da bomo Slovenci to bodočnost tudi dočakali. Vendar so dejstva čisto drugačna in predlagane reforme imajo prav gotovo neki drugi namen, ki trenutno še ni znan. Brez kakršne koli demagogije lahko rečem, da bodo z uveljavitvijo predlagane reforme revni postali še bolj revni, bogati pa še bolj bogati. Z uveljavitvijo enotne davčne stopnje se bodo višje plače (neto več kot 400.000 SIT) avtomatično zvišale za 33 %, najnižje pa znižale za min. 10 %. Zato zaposleni, ki dobro zaslužijo, in delodajalci z vsem srcem podpirajo enotno davčno stopnjo, sindikati, upokojenci in še nekateri pa temu močno nasprotujejo. Hrana bo dražja za 11,5 %, kar pri velikih plačah ne pomeni nič, pri nizkih pa 10 % večje izdatke za hrano. Kot obljublja vlada, naj bi to kompenzirala s povečanimi socialnimi transferji delavcem in upokojencem. Ali ni to absurd? Najprej pobereš, nato pa vračaš miloščino. Upam, da te miloščine ne bo delili po kriteriju, ali si naš ah nisi. OBMOČNA ORGANIZACIJA G R O S U P L J E Adamičeva 10,1290 Grosuplje Vsem občanom občine Ivančna Gorica želimo mnogo osebnega zadovoljstva, zdravja, sreče in uspehov v letu 2006. Območna organizacija in Občinski odbor Socialnih demokratov Ivančna Gorica Še hujše stvari se bodo dogajale z uveljavitvijo zelo ohlapnih meril za odpuščanje delavcev. Za dobro plačane zaposlene, ki imajo individualne pogodbe, to ni problem, problem pa je za delavce, ki imajo le kolektivne pogodbe ali pa še teh ne. Ostali bodo prepuščeni praktično na milost in nemilost novodobnim asocialnim povzpetnikom ter denacionalizacij skim in privatizacijskim kapitalistom, razen redkih izjem. Če hoče vlada resnično razbremeniti gospodarstvo in omogočiti večjo konkurenčnost le-tega, mora racionalizirati državo. Le to lahko zagotovi dolgoročno razbremenitev ne le gospodarstva, ampak tudi prebivalstva. Vse drugo je "vzemi enemu in daj drugemu". Racionalizacijo pa lahko doseže le: z zmanjšanjem državne uprave, z zmanjšanjem števila občin in z delno deprofesionalizaci-jo le-teh, z ukinitvijo tako številčno močnih občinskih svetov in uprav, z ukinitvijo državnega sveta, s tem, da vse institucije odklopi od državnih jasli in jih prepusti trgu (bolje te kot delavce), z zmanjšanjem števila državnih predstavništev v tujini, zmanjšanjem izdatkov za vojaške namene, saj so ti v pretežni meri namenjeni za financiranje NATA in ne za lastno obrambo; zdravstvo, šolstvo, kulturo itd. naj se organizira z ekonomsko logiko, ne pa s privatizacijo, ki sama po sebi ravno v teh delih družbe prinese več slabega kot dobrega. Privatizacija zdravstva bo prav revne sloje še dodatno osiromašila in jim v veliki meri onemogočila ustrezno zdravstveno oskrbo. Totalna privatizacija namreč ni edina čarobna formula za uspešnejšo družbo. Prav gotovo je kombinacija različnih rešitev za našo družbo sprejemljivejša. Amerikanizacija nam ne more biti vzgled. Upam, da bo prevladala modrost in ne posilstvo! Vseeno pa upam, da ne bo vse tako, kot se predvideva. Zato pričakujem, da bo novo leto, kljub grozečim črnim oblakom, uspešno, zdravo, predvsem pa socialno leto. S tem upanjem želim vsem občanom občine Ivančna Gorica, bogatim in manj bogatim, bolj zadovoljnim in manj zadovoljnim, eno zdravo, srečno, uspešno in pokončno novo leto 2006. Predsednik območne organizacije Socialnih demokratov Grosuplje dr. Dušan Ivan Lavrič VESEL BOZIC IN SREČNO V NOVEM LETU ! Cenjenim bralkam in bralcem časopisa Klasje želimo veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva in da bi se jim izpolnile vse dobre želje v letu 2006 ! I Občinski odbor NOVE DEMOKRACIJE SLOVENIJE f PMMJfiJOČI naj ftODO Mt Nudimo veliko izbiro vseh vrst zlatega nakita: CENTER ZOLNIR, Ivančna Gorica Tel.: 01/78 78 572 Delovni čas; od 8. do 19. ure Ob sobotah je prodajalna odprta od 8. do 12. ure. V decembru 10 % popusta pri vsakem nakupu in sodelovanje v nagradnem žrebanju. Vsi kupci sodelujejo v nagradnem žrebanju, za lepe zlate nagrade! Žrebanje bo 31.12.2005. - unikatne zlate izdelke, izdelke po vaših zamislih in željah, po potrebi dodamo tudi gravure na voljo je velika izbira poročnih prstanov - izdelujemo tudi nov nakit - iz starega oziroma ponošenega zlata - zlat ali srebrn nakit tudi popravimo še zanimivost za lovce: izdelujemo lovske trofeje v zlato ali srebro. Za vaš obisk se priporočamo ZLATARSTVO IN GRAVERSTVO TADINA IZ IVANČNE GORICE. Z€LI ZLfflflM 4 Ivančna Gorica, november 2005 »Naprej moramo, če hočemo ali ne, in bolje bomo hodili, če bomo gledali naprej, kakor, če se bomo nenehno ozirali nazaj.« (3. K. Jerome) INiS i Nova Slovenija Kršessms-Mm ii&0sMmstranka Mlada Slovenij | ŽELIMO VAM BLAGOSLOVLJENE IN DOŽIVETE BOŽIČNE PRAZNIKE, f | V PRIHAJAJOČEM LETU 2006 PA OBILO MIRU, ZDRA VJA, UUBEZNI | | IN ŽIVLJENJSKE MODROSTI. | | HKRA TI PA ČESTITKE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI | I IN HVALA ZA VAŠE ZAUPANJE. | P ^ ^ OO \.Si Kanena Gorica ^ | RO Msi Zah.Dolenjska | MMTINOVANJE ČLANOV IN PRIJATELJEV, TER 2. REDNI KONGRES NOVE SLOVENIJE (N.SI) V začetku novembra smo se člani in prijatelji N.Si zbrali na prijetnem druženju v gostišču Na Pajčni. Uvodoma je predsednik občinskega odbora N.Si Ivančna Gorica Petja Mihelič spregovoril o dosedanjem delu stranke v naši občini in o viziji za naprej. Hkrati se je zahvalil za dosedanje sodelovanje in za lepo udeležbo na martinovanju. Sledila je večerja z druženjem ob zvoku harmonik, na katere sta igrala naša mlada člana, ki sta dobila tudi starejšo družbo, kar je samo dokaz, da je harmonika popularna med vsemi generacijami. Prav po tem, da je vse potekalo v prijetnem vzdušju, nam bo druženje tudi ostalo v spominu. V soboto, 19. 11. 2005, pa je potekal 2. redni kongres stranke v Novi Gorici, ki sta se ga udeležila tudi dva predstavnika našega odbora. Vodenje stranke je bilo ponovno zaupano dosedanjemu predsedniku dr. Andreju Bajuku, podpredsedniška mesta Ljudmili Novak, Alojzu Soku in mag. Janezu Drobniču ter predsedniško mesto sveta stranke Jožetu Horvatu. Pozitivna je tudi »okrepitev« in pomladitev organov stranke, saj je bilo lepo število kandidatov iz vrst podmladka stranke (Mlada Slovenija) izvoljenih v organe stranke, kar prinaša dobre obete za naprej, saj imamo zdaj kombinacijo izkušenj ter novih, svežih moči in idej v vodstvenih organih stranke. OO čestita izvoljenim članom vodstva stranke. Boštjan Kastelic OO N.Si Ivančna Gorica Božiček nama je prinesel KITARO!!! Podarite otroku naš tečaj, mi mu podarimo kitaro. več na www.smartv.si/kitara/ Tel.: 786-93-13 CENTER ZA R A Z VO J LITIJA OBRTNIKI, PODJETNIKI! Vabljeni v Center za razvoj Litija, IZPOSTAVA GROSUPLJE, v prostorih Doma obrtnikov, Ob Grosupeljščici lb, vsak ponedeljek od 9. do 15. ure. Vsem obrtnikom in podjetnikom želimo zdravo ter osebno in poslovno uspešno leto 2006! Center za razvoj Litija CENTER ZA RAZVOJ LITIJA SE PREDSTAVI Območna obrtna zbornica Grosuplje ter občini Grosuplje in Ivančna Gorica so se, da bi razširile podjetniško in razvojno okolje s kakovostnimi storitvami, povezale s Centrom za razvoj Litija (RCL) kot enim bolj uspešnih in perspektivnih lokalnih pospeševalnih centrov v Sloveniji. Oktobra 2005 je tako začela delovati Izpostava RCL v Domu obrtnikov v Grosupljem in v tem kratkem času seje tam osebno ali telefonsko oglasilo 21 podjetnikov in obrtnikov iz Ivančne Gorice in Grosuplja ter okolice. Center za razvoj Litija ( RCL) je januarja 2000 ustanovila Občina Litija. Delovati je začel septembra istega leta kot zavod na področju pospeševanja celostnega razvoja, s poudarkom na razvoju zaposlitvenih potencialov in podjetništva, da bi opravljal naloge skladnega regionalnega razvoja. Center za razvoj Litija je v 5-letnem obdobju na področju pospeševanja podjetništva v lokalnem okolju izvedel 2.805 svetovalnih ur, sodeloval v 117 projektih, organiziral in uspešno izvedel 82 izobraževanj, v katere je bilo vključenih 1.800 slušateljev. Prav tako je pripomogel podjetnikom k pridobitvi 183 mio SIT nepovratnih sredstev za razvojne projekte in 486 mio SIT za investicijske projekte. V program vavčerskega svetovanja je bilo preko Centra do junija 2005 vključenih 150 podjetij in uspešno izvedenih 66 sa-mozaposlitev. Prav tako so podjetnike vključevali v promocijske aktivnosti s predstavitvami na 8 sejmih. Promocija podjetniške kulture se je izvajala tudi na 22 osnovnih šolah, kjer so bili v podjetniške krožke vključeni 404 učenci. Vloga Centra se je razraščala počasi, z utrjevanjem obstoječih vezi in novimi povezavami. Preko inovativnih poskusov izobraževanja ter oblikovanja vizij in strategij razvoja za kraje in ljudi je podjetnikom skrajševal poti do informacij v takratni občini Litija, zdaj pa tudi širše. Z nizanjem uspešno izvedenih zamisli je rasla potreba po njegovi pomoči in sodelovanju pri navezavi poslovnih stikov, organizaciji in promociji, svetovanju, povezovanju in izvajanju projektov. VAVČERSKO SVETOVANJE - SUBVENCIJA DRŽAVE ZA SVETOVALNO PODPORO PODJETJEM Vavčerski sistem svetovanja je oblika podjetniške svetovalne podpore države, namenjene malim in srednje velikim podjetjem ter potencialnim podjetnikom. S sofinanciranjem svetovanja se podjetnikom začetnikom in delujočim podjetjem olajša dostop do kakovostnih svetovalnih storitev ter nudi različne oblike podpore: informiranje, skupinsko podjetniško svetovanje in usposabljanje ter usmerjanje pri uresničevanju poslovnih zamisli, projektov, načrtovanju rasti in reševanju poslov- nih problemov. Kaj pridobite z vključitvijo v vavčerski sistem svetovanja? - kakovostno podporo svetovalcev, ki vam bodo pomagali pri rasti vašega podjetja in razvojnih načrtih ali pri reševanju težav pri poslovanju podjetja; - subvencijo v višini 50% neto cene svetovalne ure, v skupni višini 1 milijon sit letno; - informacije o aktualnih temah za podjetnike in o razpisih. MOJ SPLETNI PRIROČNIK Z naročilom Priročnika vam na Centru za razvoj tedensko brezplačno posredujejo aktualne informacije o javnih razpisih, novih gospodarskih predpisih, poslovnem sodelovanju in aktualnih poslovnih dogodkih. Najhitreje se lahko naročite na Moj spletni priročnik preko elektronske pošte na info@cr-litija.si V okviru grosupeljske Izpostave RCL je predvidena tudi vzpostavitev točke »Vse na enem mestu« (VEM). RCL je za točko VEM s podporo sedmih občin izdelal projekt, s katerim je kandidiral za 48 milijonov tolarjev iz sklada Pha-re. Projekt je bil oktobra 2005 potrjen, tako da bo grosupeljska Izpostava dobila 13 milijonov nepovratnih sredstev, ki jih bo namenila za opremo prostorov, nabavo računalnikov in izobraževanje svetovalcev. MESARSTVO IN TRGOVINA MAVER TUDI V GROSUPLJEM Mesarstvo in trgovina Maver bosta s svojo ponudbo v bodoče zadovoljevala tudi grosupeljske kupce. Po Stični in Ljubljani je bila namreč 2. decembra v neposredni bližini Sončnih dvorov na Industrijski cesti 5 odprta še njihova tretja poslovalnica. Grosupeljski župan Janez Lesjak, kije trgovino odprl, je poudaril, da je prihod Mavrove trgovine, in še posebej mesnice, za Grosuplje posebna čast. Množica obiskovalcev, ki jih je zabaval Brendi, je potrditev 15-letne tradicije in kvalitete Mesarstva in trgovine Maver, ki od letošnjega januarja sodeluje s trgovsko družbo Tuš. Nova poslovalnica v Grosupljem obsega 500 m2, posebnost v njeni ponudbi pa bodo domači mesni izdelki. Lojze Grčman Spoštovani občani občine Ivančna Gorica! Upamo, da ste leto preživeli mirno in lepo. v Cas božiča naj bo čas praznovanja, v prihajajočem letu 2006, pa vam vsem želimo veliko sreče, zdravja, ter lahkih in varnih korakov. Srečno in vamo tudi vsem udeležencem v prometu, naj bo leto, ki prihaja leto srečno prevoženih kilometrov! To vam želi Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Združenje šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica Frančišek Grabljevec Franc Bivic Ivančna Gorica december 2005 295 mMMMMš OD POSLOVNI IDEJE 90 IZVEDBE NA ENEM MESTU Potem ko je julija zaživel projekt e-VEM za elektronsko registracijo s.p.-jev se projekt VEM nadaljuje z vzpostavljanjem vstopnih točk, ki bodo namenjene vsem poslovnim subjektom - tudi družbam z omejeno odgovornostjo in delniškim družbam. Njihova glavna naloga je, oskrbovati podjetnike z vsemi potrebnimi informacijami na enem mestu. Ena izmed takih točk že deluje pod okriljem podjetja Data na Smartinski cesti v Ljubljani, do sredine naslednjega leta pa mora vseh 29 partnerjev v tem projektu vzpostaviti svoje VEM-točke po vsej Sloveniji. Nam najbližja VEM-točka bo naslednje leto zaživela v Grosupljem, zanjo pa je zadolžen Center za razvoj Litija. »V podjetju Data že vrsto let aktivno delujemo na področju svetovanja malim in srednjim podjetjem ter podjetnikom začetnikom, zato dobro poznamo njihove zagate in s tem povezano problematiko,« je povedal Aleš Zevnik, direktor podjetja Data, ki je na razpisu Nacionalnega programa Phare 2003 med 29 prijavljenimi ustanovami in podjetji pridobilo najvišjo donacijo za vzpostavitev sistema »Vse na enem mestu - VEM«. Omeniti velja, da se je Center za razvoj Litija uvrstil na 4. mesto po višini pridobljenih sredstev tega programa. Kot poudarja Aleš Zevnik, je dodana vrednost projekta VEM predvsem v medsebojnem povezovanju institucij in povezovanju z viri informacij, kar podjetjem omogoča lažji in hitrejši dostop do informacij, pa tudi hitrejše urejanje vseh postopkov. To obenem pomeni prihranek časa in stroškov tako pri ustanovitvi kot tudi pri vodenju podjetij, najsi gre za s.p.-je, d.o.o.-je ali d.d.-je. Posebna prednost Datine vstopne točke VEM je tudi v uporabi programske rešitve IKT (informacijske komunikacijske tehnologije), ki v okviru vstopne točke VEM spremlja vse aktivnosti posameznega poslovnega subjekta. Vstopne točke VEM bodo namenjene že delujočim podjetjem, pa tudi bodočim podjetnikom. Mednje so- dijo zlasti mladi, brezposelni in zaposleni, ki razmišljajo o ustanovitvi lastnega podjetja. Med potencialnimi uporabniki so tudi nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki že opravljajo ali želijo opravljati osnovno ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, ter samostojni kulturni delavci, odvetniki, društva, zavodi in drugi, ki želijo svojo dejavnost preoblikovati v podjetja. Na vstopni točki VEM bodo uporabniki našli odgovore na vprašanja, kot so: kako nadaljevati prekinjeno ali neustrezno formalno šolanje, kako se zaposliti, na kak način poslovno idejo razviti v poslovni načrt, kako postati podjetnik, kako uveljaviti neformalno pridobljena znanja in veščine, kako preoblikovati status fizične ali pravne osebe ali kako uspešno upravljati podjetje. Preostale Datine vstopne točke VEM bodo zaživele postopoma, predvidoma v prvi polovici naslednjega leta. Franc Fritz Murgelj | "Novo k to maj bo plotmo | | IvAkor njivA, | | m\j semena bot>o živa, I | VzItAlijO, | | n&\ rot>ijo z rti a zUtA, | | t>A ob letu žetev bo bos^i 1 | r0^^X. č \ | | Prijeten čas posebnih dogodkov in družinske harmonije prihaja. | | V Kmetijski zadrugi Stična želimo vsem članom, zadružnikom, strankam in | | poslovnim partnerjem, da hi ga preživeli in doživeli v osreeujoeem okolju. | Zahvaljujemo se vam za dosedanje sodelovanje in vas v novem letu z veseljem ^"////////M.///////zy//////////////////^^^ GLOBAÜIZACIJA PLAČILNI. PROMET* itialevanje polo&rstc in -'ostali'plačilni nalogi . I TRA.N5AKCI}'SK.I RAČUNI s, plačilno kartico ali knfižicafkmmi za n i h ■ de HI AČH. . . KREDITNE KARTICE AcUvo/Vfiaeslro, \,u'va/MssterCard, AnwricanMxpress " VARJEVANJE tolarski, devizni depoziti, obročno varčevanje Üb KREDITI hiiifiredii',. ptitrošriiški krediti, stanovanjski krediti-, i namenski in tijiriarnenski krediti Zdaj, ko kar nekaj časa srkamo med in mleko iz Evropske skupnosti, že lahko razglabljamo o tem, kaj nam je ta vendarle prinesla. Kmetje smo svojo proizvodnjo dokaj hitro prilagodili zahtevnim evropskim normam. Subvencije, ki nam jih država odmerja kot nadomestilo za nizke cene naših proizvodov, gotovo niso tako visoke, kot bi bilo mogoče sklepati iz poročil v medijih. Milijarde iz kmetijskih skladov se večkrat precedijo, preden pridejo do kmeta. Razne vrste administracija vešče nastavlja svoje lonce, tako da prestreže glavnino, kmet pa dobi le še ostanek. Gotovo pa je skrb vzbujajoča neprilagodljivost nadaljnjih subjektov, kot so zadruge in živilskopredelovalna industrija. V vodstvih teh firm večinoma sedijo ljudje, ki še vedno računajo, da jim bo, kakor v socializmu, država zagotavljala trg. Niti ne zavedajo se izzivov, kijih prinašata globalizacija in svetovni trg. Gotovo je eden takih primerov mlečna veriga. Resni proizvajalci smo svojo proizvodnjo, vsak na svojem področju, dokaj hitro prilagodili zahtevnim evropskim normam. Nadaljnja veriga - zadruge in predelava - pa so le čakali. Kljub nenehno rastočim stroškom proizvodnje mleka so ustvarili pritisk na ceno in jo hoteli znižati kar do deset tolarjev. Pa je eden od direktorjev zadrug le pogledal čez plot, se dogovoril z Italijani in mleko začel izvažati v Italijo, seveda po znatno višji ceni za pridelovalca. Ostali so za svojimi plotovi zavistno vihali nosove, češ, iz tega projekta ne bo nič in se nima smisla ukvarjati z njim. A glej ga, zlomka. Prodaja slovenskega mleka v Italijo se veča, tako daje zaradi pomanjkanja surovine zdaj ogrožena že proizvodnja v Ljubljanskih mlekarnah. Zato so celo že malo "obrnili ploščo" in dvignili ceno za tolar in pol. Gotovo je g. Peternel, direktor zadruge Sava iz Lesc, s to svojo smelo potezo za slovensko mlečno proizvodnjo naredil več kot vsi, ki so ves čas obljubljali in se pogajali. Podobna situacija je na mesnem trgu. Pred letom so nam naši odkupovalci ponujali le po 15 do 20 tisočakov za kravo. Seveda zato meso v mesnici ni bilo nič cenejše. Pa je pri nas začel odkupovati avstrijski odkupovalec, kije za kravo ponudil kar petkrat več in tako naredil red tudi na tem področju. Torej trg vendarle deluje, in mislim, da je na Evropo treba gledati tudi s te, pozitivne strani ter izkoristiti priložnosti, ki nam jih nudi. Razni govorniki, ki so nas prej navduševali za Evropo, nas zdaj svarijo, češ, kaj nam bo ta še hudega prinesla. Prepričan sem, da najhujše že imamo tukaj, in sicer nesposobne kadre, ki veselo manipulirajo s slovenskim kmetom. Zavzeli so svoje funkcije in položaje, na katerih vztrajajo in ne vidijo, kaj se dogaja v globalnem svetu. Ne dovolijo blizu mladim, šolanim kadrom z vizijo, pa tudi za izobraževanje ne namenjajo nič sredstev, da si tako zavarujejo svoje udobne fotelje. Valovi globalizacije neusmiljeno čistijo in preurejajo naše podeželje. Gotovo bodo začeli odnašati tudi nesposobna vodstva. Bati se je le, da je stvar že toliko zavožena, da bodo z njimi odplavili vse, kar je pod njimi, kajti gotovo je v teh plevah še kaj zrnja. CESAR NE SHAJA VECIDESETS10 Ko sem bil še šolar, so nam učitelji dopovedovali, kako strašni časi so bili nekoč, kajti takratni vladarji so od kmetov pobirali desetino. Za potrebe takratne skupnosti so morah kmetje dati vsak deseti pridelek, to je vsako deseto jajce, vsakega desetega prašiča, vsak deseti snop z njive, skratka, desetino. Če zadeve aktualiziramo, vidimo da to vendarle ni bilo tako hudo, kajti tudi danes so kmetijski pridelki obdavčeni z 8,5 % davčno stopnjo, kar je približno primerljivo z desetino. Pa so prišli novi časi in obetajo se nam reforme, še zlasti davčna, in sicer z enotno 20 % davčno stopnjo. Kaj bo to pravzaprav pomenilo za kmete, še zlasti ob zagotovilu reformistov, da se izdelki v trgovini ne bodo podražili? Vsak kmet, pa četudi ni ekonomist, si lahko izračuna, da je to pritisk na znižanje cen kmetovih proizvodov za 11,5 %. Gotovo takega padca cen slovensko kmetijstvo ne bo preneslo in se bo zamajalo do temeljev. Ne vem, ali se tega zaveda naša dobro plačana nadgradnja, kajti nikjer ni čutiti, da bi se za nas postavili v bran. Pa kaj bi: pomembno je, da so od nas izterjali članarino. Če pa zadevo še enkrat obrnemo v pretekli čas, pa to ne pomeni več desetine, ampak petino, kar bi pomenilo, da gre za carja vsako peto jajce, vsak peti prašič in vsak peti snop z njive. Ne vem, koliko kmetij bo to preneslo. Lojze Podobnik lojze.podobnik@email.si 1 VREDNOSTNI PAPIRJI, VZAJEMNI SKLADI f$kup, prodaja in posredovanje E-BANKA DBS NET opravljanje bančnih storitev preko internela ŠIROKA PONU. • ' [ffl IN riNANČNIH STORITEV ZA PODJETJA SnKvgiihferzalriibanka, ki z mrežo 100 eriot pokriva celotno območje Slovenije. Prisluhnemo svojirn-k^miteotam in jim ¿IgofSiljamo varno, donosno, hitro ter prediftm fleksibilno bančno in finančno poslovanje. Naša poslovna usmiftiiter namreč narekuje nuditi storitve najvišje kakovosti, ki se pojavljajo tako doma kol v tujini, Hkrati pa uvajati najsodobnejše tehnologije bančnega poslovanja. Na enem mestu lahko opravite vse bančne storitve: od osebnih in specializiranih bančnih storitev na okencih blagajniškega poslovanja do poslovanja od doma ali delovnega mesta z uporabo najsodobnejših elektronskih oblik. Brežice 07/499 0120, Celje 03/425 1750, Idrija 05/3743 832, Koiavje 01/893 0900, Koper 05/6637 272, Kranj 04/201 4890, tjubljana 01/472 7221, litija 01/896 2052, Maribor 02/238 0041, Murska Sobota 02/523 1830, Novo mesto 07/393 2723, Postojna 05/700 1417, Ptuj 02/778 7611, Slovenj Gradec 02/883 9300, Šentjur 03/7463 881, Škofja Loka 04/518 4002, Šoštanj 03/897 2750, Tolmin 05/ 380 0102, Vrhnika 01/750 6570, Žalec 03/571 5211 Deželna Banka Slovenije d.d., Kolodvorska 9,1000 Ljubljana, tel. 01 47 27 100, info@dbs.si, www.dbs.si V Ivančni Gorici smo vam na voljo na Ljubljanski cesti 4 (Vrtni center kmetijske zadruge Stična). Odprto od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 ure. Informacije na telefon 01 7887 080. V varnem zavetju hiše naj bosta skriti toplina in ljubezen, prihaja! Prijetno praznovanje, uspešno delo in polne kašče v letu 2006 vedno blizu Želi vsem Kmetijska svetovalna služba Ivančna Gorica 6 Ivančna Gorica, november 2005 ®K©QJQ ločeno N^b ) obiranje V^F/ odpadkov javno komunalno podjetje grosupije Naša prihodnost je čisto okolje. LETNI NAČRT ODVOZA KOMUNALNIH IN NEVARNIH ODPADKOV V LETU 2006 ZA OBČINO IVANČNA GORICA I. ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV Mešane komunalne odpadke bomo odvažali vsak dan od ponedeljka do petka, ne glede na praznike. Razpored odvoza: JESENSKI PREVZEM Ponedeljek: Torek: Sreda: Četrtek: Petek: naselje Ivančna Gorica, Malo Hudo, Stranska vas, Vrhpolje in Zgornja Draga KS Krka, KS Ambrus, KS Zagradec ter naselja Škrjanče, Mleščevo, Mrzlo Polje, Malo in Veliko Črnelo naselje Višnja Gora, Kriška vas, Nova vas KS Muljava, KS Dob, KS Temenica, KS Sobrače, naselje Radohova vas do križišča pri KZ ter Gorenja vas pri Muljavi KS Radohova vas od križišča pri KZ proti Šentvidu, KS Šentvid okolica brez strnjenega dela naselja Šentvid, Vir pri Stični, KS Metnaj vsi bloki v naselju Ivančna Gorica, okolica Višnje Gore (naselja Spodnje Brezovo, Dedni Dol, Vrh nad Višnjo Goro, Gorenje Brezovo, Leskovec, Sela, Kamno Brdo, Velika Dobrava, Podsmreka, ter vasi Velike Vrhe, Male Vrhe in Zavrtače naselje Šentvid pri Stični, Pristavlja vas, Male in Velike Pece, Glogovica, Artiža vas, naselje Stična, Gabrje in M. Dobrava II. ODVOZ ORGANSKIH o o -C) o <3 u 'C O o >6 s <3 Ji- ll. Za funkcijo predsednice občinske volilne komisije Občine Ivančna Gorica se imenuje Elizabeta ŽGAJNAR, Krka 50, p. 1301 Krka, dosedanja namestnica predsednice. III. Za funkcijo namestnika predsednice občinske volilne komisije Občine Ivančna Gorica pa se imenuje Jure GOREČ, Ulica Cankarjeve brigade 11, Ivančna Gorica. IV. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica. Številka: 10301-0007/2005 Ivančna Gorica, 8. december 2005 št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 61 » s a O o 3. o a ^ «5 O TO TO INJ 5 Na podlagi 16. člena Statuta občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni list RS, št. 89/2004), je Občinski svet občine Ivančna Gorica na 23. seji dne št. 89/2004) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 23. seji dne 8.12.2005 sprejel 8.12.2005 sprejel SKLEP o vzpostavitvi javnega dobra v k.o. Višnja Gora S tem sklepom se vzpostavi javno dobro v k.o. Višnja Gora: zemljišče pare. št. 138/2, njiva v izmeri 31 m2, vpisano v ZKV št. 274; SKLEP o vzpostavitvi javnega dobra v k.o. Temenica i. S tem sklepom se vzpostavi javno dobro: k.o. Temenica na nepremičnini pare. št, 76/10, travnik v izmeri 567m2, zkv. 27 na nepremičnini pare. št. 76/4, travnik v izmeri 124m2, zkv. 432 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 46501-0006/05 Datum: 8.12.2005 OBČINA IVANČNA GORICA OBČINSKI SVET Jernej Lampret,prof.,l.r. Številka:46501 - 0010/05 Datum: 08.12.2005 OBČINA IVANČNA GORICA OBČINSKI SVET Jernej Lampret,prof.,l.r. Ui št. 5 - 29. 09. 2005 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica str. 62 TURISTIČNI ODLIKOVAN« Turistična zveza Slovenije je ob letošnjem praznovanju stote obletnice delovanja in organiziranega turizma na Slovenskem ter dnevu prostovoljcev v ponedeljek, 5. decembra, na slavnostni prireditvi v Ljubljani podelila najzaslužnejšim slovenskim turističnim delavcem posebna priznanja za prispevek k razvoju turistične društvene organizacije in slovenskega turizma. Med prejemniki priznanj so bili tudi: Avgust Likovnik, predsednik občinske turistične zveze, Miloš Šušteršič, predsednik turističnega društva Polževo, in Pavel Groznik, dolgoletni turistični delavec in član občinske turistične zveze. MOJA DEŽELA - LEPI IN GOSTOLJUBNA V KS VIŠNJA GORA 45 LET ŠENTVIŠKEGA TURIZMA Z VANDALIZMOM NAD TURIZEM V nedeljo, 11. decembra, so v prepolni dvorani gasilskega doma v Višnji Gori ob 15. uri začeli podeljevati priznanja in pohvale v okviru 8. natečaja Moja dežela - lepa in gostoljubna. Krajšemu kulturnemu programu, ki so ga v režiji gospe Anice Petrič izvedli učenci OŠ Višnja Gora, poliški ljudski pevci in humoristi ter ansambel Šran-garji, je sledil pozdravni govor predsednika TD Polževo Miloša Šušteršiča in predsednice TD Višnja Gora Lize Juhas Zavodnik. KS Višnja Gora ima dve turistični društvi, ki sta svoje delo in interes združili tudi tokrat. Komisija, kije vse leto »ocenjevala« kmetije, stanovanjske hiše z okolico, poslovne objekte ter počitniške hiše - vikende, je predlagala osem priznanj in osem pohval. Priznanja so prejeli: Kmetija Zaje, Gorenje Brezovo: za kmetovanje, konjerejo in urejenost gospodarskih poslopij, Kmetija Gorše, Spodnje Brezovo: za kmetovanje, konjerejo, prenovljeno kmečko hišo in gospodarsko poslopje, Kmetija Pire, Kriška vas: za ohranjanje kmetije ter izvirno urejenost poslopij, Družini Osvald, Peščenik: za urejenost stare hiše in gospodarskega poslopja, arhitekturno vklopljeno novo hišo ter odlično urejeno okolico, Anica in Franci Ambrož, Višnja Gora: za vzorno obnovljeno stanovanjsko hišo, nasade cvetja, ki sledijo letnemu času, ter popolno urejenost okolice, Marjeta in Bogdan Perko, Kriška vas: za počitniško hišico, Zdenko Lavrič, Hotel Polževo: za nočitvene kapacitete in urejanje okolja in Prostovoljno gasilsko društvo Višnja Gora za 130-letnico obstoja in dobro sodelovanje s TD. Pohvale so bile namenjene urejenim domovom z obilico cvetja in z vse leto urejeno okolico. Prejeli so jih: Zdenka Koščak, Dedni Dol, Rozi in Alojz Gar-vas, Višnja Gora, družina Omahen, Velika Dobrava, družina Zupančič, Velika Dobrava, kmetija Zupančič Vrh-Kalce, Jože Brežic, Kriška vas, Janez Zupančič, Vrh. Novakova s Spodnjega Brezovega sta dobila pohvalo za ohranjanje kulturne dediščine. Prepričani smo, da tudi priznanja in pohvale prispevajo k lepoti in urejenosti našega kraja. Miloš Šušteršič in Liza Juhas Zavodnik Dobitnika priznanja za počitniško hišica Brigita in Bogdan Perko iz Kriške vasi. -1® pritegnilo k aktivnostim v društvu pestro izletniško dogajanje. V Sloveniji domala ni pomembnejšega kraja, ki ga člani turističnega društva Šentvid ne bi obiskali. Tudi to je turizem. Društvo pa je za svoje delovanje prejelo tudi številna priznanja. Najbolj izstopa zlato odličje Turistične zveze Slovenije, ki ga je prejel Jože Krištof, društvo pa je prejelo priznanja nekdanje Občinske turistične zveze Grosuplje, leta 1993 pa tudi republiško priznanje Turistične zveze Slovenije za drugi najlepši kraj med manjšimi kraji v Sloveniji. Predsednik Janez Kastelic je na slovesnosti ob 45-letnici društva podelil priznanja prizadevnim članom, še posebej tistim, ki skrbijo in vzdržujejo 14 turističnih kozolčkov. Posebne pozornosti so bili seveda deležni tisti člani, ki so v društvu že od ustanovitve: kar 15 jih je. Priznanje je s svojo navzočnostjo podelil društvu tudi župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, ki je zaradi svoje poklicne poti ravnatelja na šentviški osnovni šoli še kako povezan s Šentvidom. Zagotovo mu je vsako leto ob Taboru slovenskih pevskih zborov toliko lažje, ker za marsikaj zunanjega poskrbijo prav člani društva, med katere je bil povabljen ob tej priložnosti. Članom je čestital in se jim zahvalil za njihov prispevek k razvoju in podobi Šentvida. Kot predstavnik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica je spregovoril Pavel Groznik, ki je v imenu predsednika zveze Avgusta Likovnika društvu jubilantu izročil spominsko priznanje. Kot član ocenjevalne komisije v akciji Slovenija, moja dežela - lepa in gostoljubna, je navzoče pozval, naj za prihodnji jubilej poskrbijo, da bo postal Šentvid najlepše urejen kraj v svoji kategoriji. Letos je Šentvid pri ocenjevanju dosegel 9. mesto. Kot vrhunec večera pa je sledila podelitev visokih priznanj Turistične zveze Slovenije. Podelil jih je predstavnik zveze Jože Barbo. Bronasti znak TZS so prejeli Joži Duša, Franc Kurnik in Marija Groznik, srebrnega pa Janez Kastelic in Milka Hrovat. Priložnosti in izzivov za društvo torej tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo. Šentvid je s svojimi naravnimi danostmi in z bogatim kulturnim izročilom lahko pomembna destinacija za današnjega popotnika, še posebej za tistega, ki išče t.i. petični turizem, kakor se je izrazil govornik na proslavi Pavel Groznik. Šentvid res pozna domala vsak Slovenec, vendar ga v pogovoru prevečkrat imenujejo Stična. Pogumno torej Abrahamu naproti! Matej Steh Ivančna Gorica december 2005 313 Dobitniki priznanj za 45-letno članstvo skupaj z županom, predsednikom društva, predstavnikom Turistične zveze Slovenije in Občinske turistične zveze. V našem občinskem središču je očitno na pohodu vandalizem. Verjetno tudi kje drugje v občini, toda neposredno v središču Ivančne Gorice je prišel še toliko bolj do izraza kot morda kje drugje. Na nepridiprava že od oktobra opozarja poškodovani pano s turističnimi oznakami in mejami naše občine, ki je postavljen ob parkirišču pri Ljubljanski banki. Pred kratkim pa je nedaleč stran sledi puščal neki drugi neučakanec, ki je želel parkirati pred poslovno stavbo Žolnirja. Zelenica ob novem gostinskem lokalu je bila pobeljena s snegom, dobro pa so bile vidne sledi avtomobilskih gum. Za povrh je neodgovorna oseba ali pa osebi, saj je bilo iz sledi težko razbrati, za koliko vozil je šlo, še naglo speljevala, tako da je blato frčalo po pločniku in žol-nirjevi fasadi oz. stekleni steni. Seveda to ni nič novega iz našega vsakdana. Zato bo tudi pri tem osta- lo, mi pa bomo živeli naprej, tako kot nas vodi tok življenja. Pred Zolnir-jem se je že počistilo, poškodovana tabla se bo pa tudi popravila. A člo- vek vendarle z grenkobo pomisli na to, koliko je med nami nekulturnih in agresivnih ljudi. mš Tako nekako bi lahko označili jubilej, ki gaje s prireditvijo 2. decembra obeležilo Turistično društvo Šentvid pri Stični. S kratkim pregledom prehojene poti in podelitvijo jubilejnih priznanj so se spomnili znamenitih Šentvidčanov in tistih dosežkov, ki so tudi po njihovi zaslugi pripomogli k večji prepoznavnosti Šentvida pri Stični. Začetki šentviškega turističnega društva segajo v leto 1958, ko je predvojni tovarnar in usnjar Jože Lavrič začel okrog sebe zbirati somišljenike, s katerimi je leta 1960 ustanovil takrat imenovano Turistično olepševalno društvo Vidovo. Lavrič je bil razgledan in napreden človek, ki se je ukvarjal z različnimi stvarmi. Prava turistična destinacija je postal Šentvid v šestdesetih letih po zaslugi gomil v bližini Vira in Vrhpolja. Številni arheologi in raziskovalci starodavnih naselbin so našli zatočišče v kampu, ki so ga takratni člani turističnega društva uredili na kmetiji Smolej v Grižah. Poskrbljeno je bilo tudi za tujce, s katerimi sta se sporazumevala brata Košak iz Pristavlje vasi, tedanja študenta. Ker je bilo vedno več in več zahtev po posodobitvi in sanitarni ureditvi kampa, je le-ta po petih letih obstoja moral leta 1970 prenehati z delovanjem. Lavrič pa je bil tudi ljubitelj narave, gozda; bil je lovec. Postavil je več lovskih postojank: na Gradišču, Bojanjem Vrhu, Felič vrhu ...Gradišče ga je pritegnilo tudi zaradi bogatega jamskega sveta, ki ga je raziskoval. Po njegovi smrti ga je pri delu v društvu nasledil še en aktiven Šentvidčan, Jože Krištof, ki je s svojim delom prav tako pomembno zaznamoval Šentvid. Krištof je bil takrat tudi na čelu Avto-moto društva Šentviško turistično društvo je že ob svojem začetku skrbelo za urejanje in krašenje bivalnega okolja. To je še toliko bolj prihajalo do izraza v času vsakoletnega Kulturnega tedna in Tabora slovenskih pevskih zborov, ki je ljudi vse bolj združeval, članstvo v društvu pa je naraščalo. Po Krištofovi smrti leta 1988 ga je nasledil Janko Petek, od leta 1994 pa je na čelu društva sedanji predsednik Janez Kastelic. Poleg veselja do cvetličenja je krajane Šentvid, ki je iskalo primerno zemljišče za organiziranje dirk v motokrosu in tako je na Gradišču zaživel ta šport. Dirke so se odvijale vse dokler se niso sredi sedemdesetih selile v Dolino pod Kalom. Turistično društvo pozneje tudi ni več vodilo aktivnosti na Gradišču, da pa je ta priljubljena točka ponovno oživela, pa je poskrbelo sedanje Planinsko društvo Šentvid, ki je Lavričevo kočo na Gradišču preuredilo v planinsko postojanko in uredilo Lavričevo pot. Nagrajena kmetija Gorše iz Spodnjega Brezovega. Zgodbe o kruhu v Čarobna moč kruha Na vrata je že glasno potrkal praznični december, mesec, ko je tudi peka posebno praznična. Miklavž je s sladkimi dobrotami že razveselil najmlajše, najboljši kruh pa je nastajal okrog božlca. V tem času so po številnih slovenskih pokrajinah pripravljali poseben kruh, za katerega so verjeli, da ima čarobno moč. poimenovali so ga zelo različno: božlcnik, poprtnjak ali poprtnik in tudi župnjak. Božičnik, poprrnik, poprtnjak ali župnjak so samo različna imena za kruh, ki so ga zamesili iz bele moke, jajc in mleka ter ga bogato okrasili s testenimi figuricami v podobi ptičkov in cvetja. Hišna gospodinja je poprtnik navadno spekla v času pred božičem, ga poveznila na mizo in pokrila s prtom, od tod tudi njegovo ime. Nedotaknjenega so ga hranili do zaužitja na določen praznični dan. Ko se je družina na praznično jutro zbrala, je gospodinja čezenj naredila tri križe in ga nato razdelila na večje kose. Nato je stopila na klop ali na stol in kos dvignila visoko pod strop, otroci pa so poskakovali zanj, da bi toliko zrasli v novem letu. Ponekod so poprtnik pustili nedotaknjen celo do svetih treh kraljev in ga šele takrat razrezali. Prav vsi člani družine, tudi hlapci in dekle ter gostje so morali dobiti kos. Tudi živina je dobila svoj del poprtnika, po polju pa so posuli njegove drobtinice, nekaj pa so jih stresli tudi v vodnjak. Ljudje so namreč verjeli, da ima poprtnik ali božičnik čarobno moč, da jih bo obvaroval pred nesrečo in boleznijo, da bo naredil zemljo plodnejšo, vodo pa so z njim želeli ohraniti čisto in si zagotoviti, da ne bi poplavljala niti usahnila. Tudi mi v Pekarni Grosuplje v času praznikov pripravljamo posebne vrste kruha in pecivo. Naši peki jih že desetletja pripravljajo s posebno ljubeznijo, saj verjamemo, da ima tako pripravljen kruh čarobno moč tudi danes. Božičnik, poprtnjak ali poprtnik je praznični, boljši kmh, spečen iz bele moke, doma v številnih slovenskih pokrajinah. Nekdaj so verjeli, da ima ta. kruh čarobno moč, zato so ga razdelili vsakomur v hiši, da bi jih ščitil, njegove drobtine pa potresli po polju in tudi v vodnjak, da bi prinašal rodovitnost in jih varoval pred ujmo. 'Pekama Cjrosuplje Ko vstopamo v Evropo, se nimamo česa sramovati; čeprav smo maloštevilni in za marsikoga v Evropi neznan narod, smo dali mi Evropi morda mnogo več kot pa smo od nje prejeli. Na naše prednike smo lahko ponosni: ohranjali in ohranili so nam naš duhovni dom, v katerem dihamo, bivamo in smo. M.A. Ficko Uporabljeni viri: Atlas svetovne zgodovine, Ljubljana, DZS 1989 Habsburžani, zgodovine evropske rodbine, Ljubljana, MK1994 Srednji vek, velika ilustrirana enciklopedija, Ljubljana, MK 1985 S. Petelin-A. Krosi: Pregled obče zgodovine, Celje, MD 1934 Gmden, dr. Josip: Zgodovina slovenskega naroda, Družba iv. Mohorja, Celovec 1912, ponatis MD Celje 2002 Preinfalk, Miha: Auerspergi, po sledeh mogočnega tura ZRC SAZU, Ljubljana 2005 Zvanut, dr. Maja: Od viteza do gospoda, Ljubljana, Znanst\'eni inštitut FF 1994 Kos, dr. Dušan : Blesk zlate krone, ZRC SAZU, Ljubljana 2003 Mlinaric, dr. Jože: Stiska opatija 1136-1784, Novo mesto 1995 p. Grebene, Maver: Virida v Stični, Meddo-bje 1982, št.1-2, str. 78-121, Buenos Aires Gregorič, Jože: Cistercijani v Stični, Ljubljana 1980 Grande Dizionario Enciclopedico (UTET), Torino 1990, Zvezek VIII, XII, XI, XX Grand Larousse Encyclopédique Larousse, TomeX., Paris 1964 Lagarde-Michard: Moyen âge, Bordas 1985 Lanson Tuffrau: Histoire de la littérature française, Hachette 1980 Internetne strani, geslo Visconti Verde VIRIDA VISCONTI IN NJEN ČAS ZAKLJUČNE MISLI IDEOLOŠKO NEOBREMENJENA ZGODOVINA NAS UČI, DA JE NAŠA PRETEKLOST DEL EVROPSKE PRETEKLOSTI Pričujoči zapisi skušajo na podlagi dejstev, arhivskih dokumentov in že obstoječih analitičnih del mlajših zgodovinarjev, ki ideološko neobremenjeno proučujejo srednji vek in ljudi na naših tleh, bralcem ponuditi tudi »drugačno« resnico o naši preteklosti. Na to preteklost smo lahko ponosni. Plemstvo, ki je naseljevalo slovenski etnični prostor, se je čutilo zavezano svoji deželi. Pojem narodnosti je iznašlo šele 19. stoletje; o tem ne dvomi več nihče od resnih zgodovinarjev. Prebivalci našega etničnega prostora, o katerih govori naša »nadaljevanka«, so bili ponosni na svoje deželanstvo (danes bi rekli državljanstvo) in se ga niso sramovali ali ga kakorkoli skrivali. Vedno več je zgodovinarjev, ki menijo, da so bili naši »deželam« vešči več jezikov; bili so tri- ali celo štirijezični. Nemški jezik je bil jezik deželnih uradov in na našem ozemlju zelo redko pogovorni jezik. Latinščina je bila jezik izobražencev in cerkvenega bogoslužja. V mestih se je pogosto govorilo tudi italijansko, saj so prihajali priseljenci (obrtniki in posebej umetniki) iz Furlanije oz. severne Italije. Slovenski jezik pa je bil »jezik srca« (kot pravi tržaški skladatelj Pavle Mer-ku v svoji študiji plemiških pisem), v katerem so ljudje govorili med seboj, izražali svoja čustva, občutke in misli. Kako bi sicer naši protestantski pisci lahko postavili slovenski jezik ob bok maloštevilnim narodom takratne Evrope, ki so si prevedli sveto pismo v svoje narodne jezike? Kje neki bi našli abstraktne, teološke in filozofske izraze, če naj bi slovensko govorili le neuki svinjski pastirji, dekle in hlapci? Kako naj bi bila slovenščina jezik, ki naj bi ga govorili le kmetje in tlačani, če seje slovenski jezik uporabljal pri uradnih dejanjih, tako pri ustoličevanju na Gosposvetskem polju kot pozneje pri dednih poklonih v prestolnicah posameznih notranjeavstrij-skih dežel? Prepričani smo lahko, da so udeleženci teh uradnih dejanj imeli vsaj tako, če ne boljše znanje slovenskega jezika, kot je znanje angleščine ali francoščine naših evro-poslancev. Kranjci so bili spoštovani in iskani diplomati, ki so zastopali habsburške interese od skandinavskih dvorov do carigrajske porte in ruskega dvora. Bili so visoki državni uradniki, univerzitetni profesorji in visoki cerkveni dostojanstveniki, ne da bi kadarkoli zatajili svoj izvor, na katerega so bili ponosni. Le kako bi znameniti diplomat evropskega formata, Žiga Herberstein, lahko pisal svoje Moskovske zapiske, če ne bi razumel jezika dežele, kamor je bil poslan? In kako bi razumel rusko, ko ne bi že od otroštva živel v slovanskem, t.j. slovenskem jezikovnem okolju? Za našega znamenitega polihistorja Valvazorja mnogi menijo, da je svojo Slavo vojvo-dine Kranjske napisal sicer v nemščini in jo s tem približal Evropi, razmišljal in čutil pa je slovensko In prav zaradi odličnega znanja slovenščine je lahko do vseh potankosti raziskal svojo ljubljeno Kranjsko. Da so naše dežele nosile skorajda dvesto let vso težo obrambe pred Turki, da so turški roparski pohodi deželo ekonomsko skorajda uničili, da je bilo prebivalstvo zdesetkano, da je naraščanje dajatev, s katerimi so notranjeavstrijske dežele financirale obrambo Evrope, izzvalo oba velika kmečka upora (1515 in 1573), da so odposlanci neštetokrat zaman prosili Evropo za učinkovito vojaško pomoč, zadnjikrat pred bitko pri Sisku leta 1593, da turški osvajalci niso prihajali z azijske strani Bosporja, ampak z Balkana ... O vsem tem evropski (pa tudi naši) šolski učbeniki zelo skromno govore ali celo molče. In da je politika velesil kruta in brezobzirna, nas učita naša tako pretekla kot polpretekla zgodovina. 20 Ivančna Gorica, december 2005 ___ w _ ^ ,_, __ AVGUŠTIN KOSTELEC - (DRAŠIČI, 5. 8. 1879-STIČNA, 22.2.1963) Če vstopimo v stiško baziliko pri stranskem vhodu, opazimo na steni ob vhodu v kapelo sv. Alojzija vzidano črno marmorno ploščo. Na njej so vklesana imena treh opatov, ki so vodili stiško samostansko skupnost v težkih časih obnove samostana po 1.1898. Zadnji med njimi je dr. Avguštin Kostelec. Opat Kostelec na notranjem vrtu stiske opatije DOBROTNIK LJUDSTVA. Ko ljudje spregovorijo o pokojnem stiškem opatu dr. Avguštinu Kostel-cu, v njihovih izjavah in pripovedih začutimo neko prav posebno spoštovanje, ki v spominu ljudi ohranja večno živo podobo dobrotnega očeta, razdajajočega se svojemu ljudstvu. Vsi brez razlike se spominjajo njegove srčne dobrote in darežljivo-sti. Se posebej tisti, ki so bili takrat še otroci, vedo povedati, kaj vse so dobili s samostanskega vrta, polj in sadovnjakov. Nemalokrat so njih in njihove družine samostanski »darovi« in občasno ali stalno delo na samostanski ekonomiji obvarovali lakote in pomanjkanja. Spominjajo se tudi časa druge svetovne vojne, ko je stiški opat neprenehoma posredoval pri okupacijskih oblasteh in reševal ljudi ter njihovo imetje, ne glede na njihovo politično usmerjenost. O tem je zbranih mnogo pričevanj. Pristna, preprosta srčna dobrota, pa obenem opatova izredna prisotnost duha vejeta iz pripovedi danes že sivolase sogovornice, ki se spominja časov, ko je bila še dekletce in so Stično preletavala zavezniška letala na poti v Nemčijo. V letih 1944/45 je bil samostan večkrat bombardiran; med enim teh napadov je opat za las ušel smrti, saj Tako poškodovana so bila samostanska poslopja po letalskih napadih leta 1945. je bomba priletela v njegovo sobo v klavzuri, kjer nikoli ni bilo nobenega vojaštva. Ko so se nekega dne ponovno oglasile sirene, je opat zagledal otroke, ki so se igrali v bližini samostana. Hitro je stekel do njih, jih zbral v gručico in skupaj z njimi pohitel proti Nogradu, kjer so v gozdu našli zavetje. Živi in zdravi so v njegovem varstvu preživeli napad. Naši sogovorniki so pogosto poudarjali opatovo izredno osebno preprostost. Čeprav je bil dr. Kostelec izobražen in široko razgledan človek, sogovorniku nikoli ni dajal občutka »vzvišenosti«. Z ljudmi se je pogovarjal tako, da nihče ni dobil vtisa, da je kdo od njih kakorkoli »manj vreden in manj pomemben«. Da ljudski spomin ne vara, mi je potrdila pripoved gospe V Ob spominih na svoja otroška leta in že pokojnega očeta mi je pripovedovala, kako je oče ob nedeljah popoldne v »zakmašni« obleki pogosto odhajal v samostan na obiske h gospodu opatu. Ni imel veliko šol, saj je moral ostati doma in prevzeti kmetijo, čeprav je imel drugačne želje. Veliko je bral in bil za tiste čase zelo na-čitan. Pozneje je tudi poskrbel, da so njegovi otroci dosegli svojim željam ustrezno izobrazbo. Gospod opat je vedno našel čas za prijateljski pogovor. Ti nedeljski obiski so očetu polepšali marsikdaj trdo in skrbi polno kmečko življenje. Da je imel dr. Kostelec tako prisrčno rad prebivalce Stične in okolice in da jim je to svojo naklonjenost znal tako neprisiljeno pokazati, lahko pripišemo njegovemu mehkemu belokranjskemu značaju in okolju, v katerem je preživel otroška leta. DEČEK MARTIN POSTANE REDOVNIK AVGUŠTIN Odrasel je v številni, ne posebej premožni kmečki družini. Imel je osem bratov in sester - njegov oče se je namreč po smrti prve žene drugič poročil. Življenje je bilo v tistih časih zelo trdo in naporno. Kostelčevi so bili znani kot marljivi, pošteni, kremeniti in srčno dobri ljudje. Od njihove hiše ni nihče odšel praznih rok, za vsakega so imeli prijazno besedo. Tega pristno krščanskega družinskega ozračja se je navzel tudi mali Martin, poznejši stiški redovnik. Po metliški štirirazrednici je šolanje nadaljeval na novomeški in ljubljanski gimnaziji. Še kot gimnazijec je vstopil v cistercijanski red in dobil ime Avguštin. Življenje v le za silo obnovljenem samostanu je bilo izredno naporno, brez osnovnega udobja. Po jožefinskih reformah »nacionaliziranih« samostanskih poslopij nihče ni vzdrževal; nekdanja samostanska gospodarska infrastruktura je že davno propadla. Z vsem je bilo treba začeti znova. Oba nemška opata, G. Meier in B. Widmann, sta orala ledino. Veliko težavo je predstavljalo nepoznavanje jezika, zato je opat Widmann 1. 1913 ustanovil interno šolo za slovenske novince. Tako je frater Avguštin po maturi svoje bogoslovno znanje lahko zbiral v Stični in v samostanu Wettingen - Mehrerau, od koder so leta 1898 prišli obnovitelji samostana. V štirih letih je končal študij in bil 1. 1904 posvečen v duhovnika, na graški univerzi pa je 1. 1918 še doktoriral iz teologije. Ves čas je opravljal odgovorne naloge v redovni skupnosti in v župniji. Ko se je začela prva svetovna vojna, je postal ekonom in prior stiškega samostana. vednih, gorečih dušnih pastirjev, ki so bili glavna opora primorskim Slovencem v času med obema vojnama, ko jih je fašizem s svojo raznarodo-valno politiko skušal potujčiti in uničiti. Prav tako odločno je dr. Kostelec ravnal med drugo svetovno vojno. Brez obotavljanja je sprejel v varstvo štajerske, koroške in gorenjske begunce, tako duhovnike kot civiliste. Stična je bila namreč že obmejno področje in zato primerna za ilegalne prehode čez demarkacijsko linijo. Pomagal jim je naprej v Ljubljano, ki so jo že takoj 1. 1941 preplavili begunci iz nemške zasedbene cone. Tiste, ki v Ljubljanski pokrajini niso imeli ne sorodnikov ne znancev, pa je obdržal v Stični. Tako sta našla tu zatočišče tudi pisatelj Fran Ksaver Meško in legendarni slovenj egraški župnik Jakob Soklič. Oba sem osebno poznala, in kadar je le nanesla priložnost, sta obujala spomine na opatovo nesebično gostoljubje. Neštetokrat sta zastavila pri Cerkvi nenaklonjenih povojnih oblasteh besedo za stiški samostan. PTIČ FENIKS VSTAJA 11 PEPELA Med prvo in drugo svetovno vojno je doživel stiški samostan pravi razcvet. Pod modrim vodstvom dr. Avguština Kostelca so vzpostavili najprej moderno samostansko gospodarstvo: mlekarno, sirarno, pozneje tudi mesarijo in sistem ribnikov za gojenje rib. Stiški mlečni in mesni izdelki so na slovenskem trgu tistega časa uživali nesporen ugled. Zvesti redovni tradiciji so menihi svoje strokovno znanje s področja živinoreje, poljedelstva, sadjarstva Ob 800-letnici blagoslovitve stiske bazilike, leta 1956, so stiško opatijo počastili ugledni gostje: beograjski škof dr. Bukatko (z brado), ljubljanski škof dr. Anton Vovk, gostitelj opat dr. Kostelec, zagrebški nadškof dr. Franjo Seper, krško-reški škof dr. Srebrenič (kije že med prvo svetovno vojno kot begunec užival gostoljubje stiškega samostana) in neznani cerkveni dostojanstvenik. OCEBEGUNCEV » Iz srca bomo delili z vami vse, kar imamo.« To so besede, s katerimi, je dr. Kostelec velikodušno sprejel v samostan goriško bogoslovje: profesorje in njihove študente: Slovence, Hrvate, Italijane in goriškega nadškofa dr. Frančiška Borgio Sedeja z vsem osebjem. Ko je namreč Italija 1. 1915 stopila v vojno na strani an-tante, se je odprla soška fronta. Begunci so pripeljali s seboj dragocene arhive in knjižnične fonde s celotnega Goriškega, kipe, slike in drugo kulturno dediščino. Vse so varno spravili v samostanski kašči. Predavanja in pouk so bili takoj organizirani in so se odvijali brez prekinitev vsa tri leta. Tako je bilo v letih prve svetovne vojne v stiškem samostanu vzgojenih več generacij narodno za- in vinogradništva posredovali tudi okoliškim kmetom. Že 1. 1919 so zgradili lastno vodno elektrarno ob potoku, v valjčnem mlinu pa so nekaj let pozneje že mleli za samostan in okoliško prebivalstvo. Ne le da so odkupovali pridelke in živino od kmetov, marsikdo se je v samostanu lahko stalno ali občasno zaposlil, čeprav delovnih rok tam ni primanjkovalo. Samostanska družina je namreč vsa leta naraščala in je leta 1936, ob 800-letnici ustanovitve samostana, dosegla za danes skorajda magično številko 57 redovnikov, od tega 20 patrov in 37 bratov. ČLOVEK ŠIRNIH DUHOVNIH OBZORIJ Ekumensko usmerjen je podobno kot škof A. M. Slomšek z bolečino PREVEDLA IN PRIREDILA DR. P METOD TURNŠEK, S.0, CIST. IN DR. R TOMAŽ KURENT, S.0. CIST. IZDAL IN ZALOŽIL STIŠKI SAMOSTAN OČETOV CISTERCIJANOV OPREMIL SLAVKO PENGOV NATISNILA LJUDSKA TISKARNA V LJUBLJANI (JOŽE KRAMARIČ) 1944 gledal na razdeljenost kristjanov. V samostanski interni šoli so poleg običajnega gimnazijskega programa poučevali namenoma tudi staro-cerkvenoslovanščino in slovanske jezike ter tako ob spominu na slovanska blagovestnika Cirila in Metoda ohranjali ekumensko misel. Ko so 1. 1931 v Ljubljani kupili stavbo, pozneje poimenovano Slomškov zavod, so tja prenesli svojo interno šolo. Zavod je kmalu postal duhovno središče tedanjega ekumenskega gibanja. Samostan je izdajal tudi verske revije, publikacije in knjige. Najodmevejši je bil prevod celotnega rimskega misala 1. 1944. Z njim smo Slovenci dvajset let pred drugim vatikanskim koncilom dobili mašno knjigo v svojem jeziku. Slovenski misal je vernikom omogočal, da so sledili mašnim molitvam. Li-turgični jezik je bil namreč takrat še latinščina. Opatova širina se je kazala na mnogih področjih: v letih 1925-1938 je poslal skupino redovnikov v pomoč cistercijanskemu samostanu Mogila v bližini Krakova. Njegovega gostoljubja so bili v letih pred drugo vojno deležni malodane vsi, ki so kakorkoli sooblikovali podobo tedanje Slovenije: politiki, cerkveni dostojanstveniki, umetniki, literati... Med njegovim opatovanjem so potekala tudi velika obnovitvena dela. Odprl je vrata strokovnjakom, da so raziskovali bogato umetniško in zgodovinsko dediščino tega nikoli do konca raziskanega bisera naše kulturne dediščine. Obnovljena je Stična ob 800-letnici, 1. 1936, lahko zasijala v nekdanjem sijaju. VELIK MOZ Zi WiUK CAS »Čast je zgolj poledenela gaz.« Ta modra misel je bila vezilo matere Barbare ob njegovi izvolitvi za stiškega opata 1. 1924. Osebno skromni in ponižni mož res nikoli ni iskal časti in slave, zastavil pa je vse svoje umske in telesne sile za to, da bi stiški samostan ponovno zaživel. V povojnem času, ko se je njegovo življenjsko delo sesuvalo v prah in ko je moral sebe in sobrate braniti pred nesmiselnimi, zlaganimi in hudobnimi očitki novih oblastnikov, je hudo trpel. Kolikšna je bila kupa njegovega trpljenja, lahko le slutimo. Prepričani pa smo, daje bil dr. Avguštin Kostelec velik mož. V prelomnih časih dveh svetovnih vojn in revolucije je ostajal in ostal zvest svojemu ljudstvu in svojemu poslanstvu. M. A. Ficko Ivančna Gotica december 2005 21 rastrom Odvrtel se je šesti Festival Stična, ki je prinesel veliko prireditev za veliko okusov. O dogajanju v zakulisju, pripravah, programu, obisku, zadovoljstvu gledalcev in nastopajočih smo se pogovarjali s programskim vodjem Mikom Laiiipretom, ki je izčrpno in izvirno razkril radosti in tegobe letošnje izvedbe Festivala. Kako ste zadovoljni z letošnjim festivalom? Če primerjam dosežke letošnjega festivala s cilji in nameni, ki smo si jih postavili pred organizacijo prvega, lahko rečem, da je bil 6. Festival Stična med bolj uspešnimi. V Stično nam je uspelo pritegniti izvajalce, ki se izražajo v nenavadnih in sodobnih sredstvih ter se ukvarjajo s tematiko, ki zadeva sodobnega človeka. Gostili smo izvajalce, ki delujejo zunaj meja naše domovine. Širok spekter žanrov in vsebin je pomagal širiti naša skupna kulturna obzoija. V Stični so se predstavili kvalitetni ljubiteljski ustvarjalci, ki jim je nastop na takšnem festivalu dobra promocija in referenca. Gre za sorodna društva, kot je naše, in tudi zato jim na festivalu vedno skušamo najti mesto. V mislih imam Kulturno društvo likovnikov Ferda Vesela, katerega člani so predstavniki lokalnih ustvarjalcev, ter kulturno društvo iz Standreža, ki je letos predstavljalo delo zamejcev. Po odzivu slednjih sem razbral, koliko jim to pomeni v njihovem vsakdanjem boju za slovenski jezik, ki se zdi nam samoumevna dobrina. Iskreno upam, da je bil njihov nastop začetek našega dolgoročnejšega sodelovanja. Med večje uspehe letošnjega festivala pa štejem tudi to, da smo k sodelovanju pritegnili mlajše člane, ki bodo v prihodnosti postali motor društva ter jedro, ki bo pripravljalo prihodnje festivale. Kaj je bilo letos zadetek v polno: najbolj obiskana prireditev? Že od prve kavarne na tretjem festivalu je to najbolj iskana in obiskana prireditev, saj je takrat vzdušje bolj sproščeno. Ljudje lahko med seboj komunicirajo, si privoščijo kavo, sok ali kozarček rujnega. Temu ozračju je ponavadi prilagojena tudi tematika in vsebina predstav. To pomeni, da išče- Matjaž Javšnik v akciji. mo predstave z veselim in sproščujo-čim sporočilom, ki pa morajo nositi tudi globlje pomene. Zelo dober odziv je bil letos tudi na improvizacijsko gledališče ter zaključno predstavo Stara garda, s katero so gostovali zamejski rojaki iz Standreža pri Gorici. Zaključim lahko, da imajo ljudje zelo radi gledališče; še posebej, če je na sporedu komična vsebina. Kaj bi z današnjega pofestivalskega vidika spremenili? Morda je letos manjkalo veliko ime z glasbenega področja. Večina velikih slovenskih glasbenih ustvarjalcev se je že predstavila na dosedanjih festivalih. Tako se bo verjetno treba ozreti preko naših meja, za začetek na prostor nekdanje skupne države. To je sicer deloma pop ustvarjalnost, vendar ravno to prinaša večjo odmevnost. Privablja pa tudi sponzorje, brez katerih bi bilo tovrstno prireditev nemogoče izpeljati. Na letošnjem festivalu sta to vlogo imela skupina Katalena ter Aleš Ha-dalin. Vendar v našem prostoru očitno le nista dovolj prepoznavna, da bi privabila množice. Festivalsko dogajanje v krčmi Deseti brat. Kakšen je odziv na koncerte komorne glasbe, ki ni pogosta obiskovalka Stične? Zavedam se, da je komorna glasba všeč le zelo ozkemu krogu ljudi, zato nikoli nismo pričakovali masovnega odziva. Tovrstne koncerte vedno kombiniramo z otvoritvami razstav, ki jih prav tako obiskujejo ljubitelji umetnosti nasploh in ne samo tisti, ki na festivalu iščejo sprostitve in zabave. Tako skušamo povečati število obiskovalcev obeh vrst prireditev. Poslušalci komornih koncertov so zadovoljni, podobno kot nastopajoči, ki jim je všeč pozorna in odprta publika ter čudoviti ambient Opatove kapele. Zato takih koncertov ne nameravamo umakniti s sporeda. Na njih namreč predstavljamo umetnost, ki že stoletja napaja ljudi. To pa dviguje umetniški potencial ter širi programsko zasnovo našega festivala. Ali so bile na letošnjem festivalu kakšne programske spremembe? Dodatno pozornost smo namenili najmlajšim in ostalim mladim po letih in duši. Za najmlajše smo prvič pripravili koncert, na katerem se je predstavila Romana Kranjčan. V goste smo prvič povabili profesionalno lutkovno institucijo Mini teater iz Ljubljane, s čimer smo želeli dvigniti raven predstav za otroke. Za mlado generacijo smo pripravili dva koncerta v krčmi Deseti brat: večer latino glasbe in bobnarski nastop. Oba sta se razvila v sproščeno zabavo s plesom in bila zelo dobro sprejeta. Ker festival traja relativno malo časa, smo poskusili v enem večeru izvesti več prireditev, ki so si vsebinsko, žanr-sko in izrazno čimbolj raznolike. Tak pristop se pri občinstvu počasi »prijema«, zato ga bomo verjetno ohranili tudi v prihodnje. Bi rad še kaj dodal? Se enkrat bi se zahvalil vsem našim sponzorjem in donatorjem, brez katerih si ni mogoče zamisliti tako obsežne prireditve. Posebna zahvala gre tudi našima partnerjema, Slovenskemu verskemu muzeju in Cistercijanski opatiji Stična, ki gostita nekatere naše prireditve ter nam tudi na druge načine pomagata. Seveda ne smem pozabiti članov društva, ki nesebično in prostovoljno prispevajo svoj prosti čas za izvedbo Festivala. Nenazadnje pa se je treba zahvaliti tudi gledalcem, ki s svojim obiskom in odzivi sporočajo, da je Festival Stična na pravi poti in nam dajejo moči za prihodnje delovanje. Lojze Grčman festival st9čm1 - antistres 2 Ljubitelji in ljubiteljice kulture. V napovedi Festivala Stična smo govorili o stresu. O nevarnosti, ki preži na nas na vsakem koraku. Kljub prežvečeni temi še nekaj misli. Problem pri stresu je, da ga ne moremo izmeriti tako, kot na primer to storimo s telesno temperaturo. Stres se kaže v različnih boleznih in oblikah. To je tisto najhujše. Festivalsko dogajanje v krčmi Deseti brat. Tudi organizatorji Festivala smo bili v času, ko je le-ta trajal, pod stresom. Priprava programa, finance, logistika, organiziranje dela, promocija, nadzor ... vse to je potrebno, da se izpelje projekt takega kova, kot je Festival Stična. Kot po pravilu se vedno kaj zalomi, vendar je malo stvari, ki jih z dobro voljo in NASMEHOM ne bi bilo mogoče rešiti. Na dan odprtja Festivala je živčnost (STRES) na vrhuncu, vendar nato pada z vsako dobro izpeljano prireditvijo. Ko pa se na zadnji prireditvi izpoje aplavz, se nam organizatorjem na usta prikrade nasmeh. Nasmeh, kije pristen in iskren - malce utrujen, a ponosen. Stična in Stičani smo še enkrat dokazali, da imamo res veliko SRCE. Gostili smo zvezde in amaterje, zamejce in Evropejce, igralce in pevce, glasbenike in slikarje, lutkarje in bobnarje, domačine in goste ... Z veliko entuziazma smo Festival pripeljali do zadnjega dne in ga zaključili na rojstni dan našega velikana kulture Franceta Prešerna. Nadvse veseli smo po dobro opravljeni nalogi sledili njegovim besedam: »Nazadnje še, prijatli, kozarce zase dvignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo...« Za organizacijski odbor Festivala Stična Gregor Medved FESTIVAL stična SE zahvauuje Pri izpeljavi odmevnega dogodka so nam velikodušno pomagali: Generalna pokrovitelja: AKRAPOVIČ, d.o.o., Malo Hudo in LIVAR, d.d. Ivančna Gorica Medijski pokrovitelj: RADIO ZELENI VAL Ter: JSKD OI Ivančna Gorica. Pekama Grosuplje, d.d., Ignac Cugelj, s.p., Elektro Ljubljana, d.d., Avtokleparstvo in šiviljstvo Rogelj, Dana Mirna, d.d., Market Marinka Maver, s.p., Mesarstvo Klemenčič, s.p.. Občina Ivančna Gotica, Občinska turistična zveza Ivančna Gorica, Rekon, d.o.o., Sir-Pak, d.o.o., Študentski senis Sigma Team, d.o.o. Ivančna Gorica, Štefan Polajžai; s.p. - The Princepub, Lamas, d.o.o., Pipo, d.o.o., Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z., Eurolia, d.o.o., Mizarstvo Samo Kavšek, s.p., Frizerstvo Jelka Kamni-kar, s.p., Mercator, d.d., Mladinska knjiga, d.d., Bartog, d.o.o., Doleks, d.o.o., Elgo - nova, d.o.o., Fotograf Marjan Travnik, s.p., Območna obrtna zbornica Moste-Polje, G - M & M, proizvodnja in marketing, d.o.o., Računovodenje, Marinka Kralj, s.p., ETVKnjižnica Grosuplje, Izpostava Ivančna Gorica, Ci-stercijanska opatija Stična ter Slovenski verski muzej. Hvala vsem in nasvidenje na Festivalu Stična prihodnje leto. Sili oglasi Petčlanska družina nujno najame hišo ali manjšo kmetijo za daljše obdobje, na območju občine Ivančna Gorica ali v njeni bližnji okolici. INFORMACIJE: tel.: 031/841-203, 040/226-011. Najamemo enodružinsko hišo v okolici Krke ali Ivančne Gorice. INFORMACIJE tel.: 040/ 237-569. 22 Ivančna Gorica, december 2005 UVimUiA V iiSTIVAl STIČNA 2005 Prizor z otvoritve: na sredini avtor razstave Kees van Eyck. Mrzla noč 19. novembra je prinesla s seboj tople in vesele občutke, saj se je v tem večeru začel že šesti Festival Stična, in sicer z otvoritvijo razstave nizozemskega akademskega slikarja Keesa van Eycka, ki je bila na ogled postavljena v galeriji Slovenskega verskega muzeja. Njegove slike označuje predvsem jasen rez med podobami na sliki in močna kompozicija. Dela nizozemskega umetnika so bila v Sloveniji prvič razstavljena prav na letošnjem stiškem festivalu. Večer je bil poleg barvitih slik prepleten tudi s pesmijo in čudovito glasbo s konca 18. stoletja, ki se je malo pozneje razlegla po opatovi kapeli Cistercijanske opatije Stična; mešali so se zvoki godal, kitar in flavt. Nastopili so mladi iz Godalnega kvarteta Violonti, s skladbami Beethovna, ki so v sakralnem prostoru dobile še dodaten mistični naboj. Po kapeli se je razširil tudi zvok kitar Kitarskega dua Golob-Kuhar. S klasično glasbo napoj en večer so zaključila mlada dekleta iz Kvarteta flavt Nereide. rastrom KNJIŽNICA VIVANČNI GORICI Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si PON., TOR.. SRE., PET. od 9. do 19. ure ČET. od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) ČAR ZAKLJUČKA Tudi letos smo v vseh naših enotah z različnimi prireditvami praznovali 3. december: Ta veseli dan kulture. Pa saj ga praznujemo kar vsak dan, z vsakim vašim obiskom in z vsako knjigo, ki bogati, buri domišljijo, potolaži ali enostavno odgovori na vsa mogoča vprašanja. Ob prihajajočih praznikih in v novem letu si seveda želimo za vas samo še nekaj več prostora, v katerem se bo ta duh lažje razbohotil. ČAR OKRAŠEVANJA V prednovoletnem času, ko krasimo svoje prostore skoraj po pravilu s plastičnimi okraski, bo razstava ročnih izdelkov Irme Jančar gotovo tudi za vas prijetna sprememba. Gre za predstavitev ročnega vezenja s križci - originalnih izdelkov slovenske rokodelske dediščine. To mojstrsko rokodelstvo se je skozi stoletja razvijalo po slovenskih domačijah, najstarejši primerki pa izvirajo iz 16. stoletja in so izdelani na lanenem platnu. Sodobno vezenje je nadaljevanje bogatega izročila, vpogled v praznično doživljanje slovenskega človeka in dokaz njegovega občutka za oblikovanje. Gospo Irmo Jančar poznamo tudi kot domačinko: poučevala je v naših krajih, zdaj pa je upokojena, a še vedno aktivna. V naši knjižnici je v lanskem letu predstavila dve svoji knjigi: Tonka z gore in Sledi. Naj vam bo razstava v prijeten praznični navdih. ČAR ZGODBE Leto smo v Ivančni Gorici zaokrožili s knjižno čajanko, uro pravljic za odrasle (družinice), poimenovano Čar zgodb, po istoimenski knjigi Clarisse Pinkole Estes, ki pripoveduje o neusahljivosti pripovedovanja zgodb in zmagoslavju ljubezni nad izgubo. Mag. Tilka Jam-nikje predstavila še ducat drugih novih knjig, ki so primerne za obdarovanje v tem prazničnem času in so dar in čar že s svojo vsebino. Seznam knjig, ki so bile predstavljene in bodo v praznično in bralno veselje morebiti tudi vam: Za odrasle: Clarisse Pinkola Estes: Car zgodbe. (Eno, 2004) Slovenske šege ob božiču in novem letu. (Mladinska knjiga, 2005) Čudovito božično pecivo. (Mladinska knjiga, 2005) Matjana Moškrič: Samo jesen (Cankarjeva založba, 2005) Za otroke: Gillian Lobel: Čarobna zvezdica. (Didak-ta, 2005) Sunčana Skrinjarič: Trije snežaki. (Karan-tanija, 2005) Christina M. Butler: Neke zimske noči. (Učila International, 2005) Valérie Guidoux: Božični prazniki. (Modrijan, 2005) Mauri in Tarja Kunnas Kunnas: Božiček: pripoved o Božičku in njegovih palčkih na gori Korvatuntliri. (Mladinska knjiga, 2005) Patricija Peršolja: Marinkina modra žoga. (Miš, 2005) Manka Kremenšek Križman: Po sedmih pravljičnih deželah. (DZS, 2005) Lila Prap:1001 pravljica. (Mladinska knjiga, 2005) Vse najboljše, Cicibani: 100 in še več najboljših iz šestdesetih letnikov Cicibana. (Mladinska knjiga, 2005) Emest Drake: Zmajeslovje: popoln vodnik po svetu zmajev. (Kres, 2005) Diana Fisher: Poslikajmo kamne!: ko kamni oživijo z našo domišljijo. (Tehniška založba Slovenije, 2005) TA VESELI DAN KULTURE Ob praznovanju rojstnega dne našega največjega pesnika Franceta Prešerna so tudi v Ivančni Gorici pripravili pravo praznovanje - veselo nedeljsko popoldne, obogateno s pesmijo, igro in slikami. Nedeljsko popoldne, 4. decembra, se je v Kulturnem domu v Ivančni Gorici začelo s pravo pevsko vajo, ki jo je vodil Mitja Gobec. Zbralo se je veliko navdušenih pevcev, željnih novih izkušenj in znanj, ki so jih pridobili na pevski delavnici. V dvorani so bile razstavljene tudi umetnine, ki so jih naslikali člani Univerze za tretje življenjsko obdobje. Po božično okrašenem prostoru so se v popoldnevu razlegale razne recitacije, pesmi, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi improvizacijsko predstavo, sestavljeno v 20 minutah. Simona Zore Ramovš je prevzela nalogo mentorice gledališke delavnice, ki je bila poleg nabiranja znanja tudi zelo zabavna. Nedeljsko popoldne v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica in Zveze kulturnih društev Ivančna Gorica so zaključili Autodafe, ki nikogar niso pustili hladnega. SS PROGRAM UTŽO V POLNEM TEKU Program Univerze za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica za leto 2005/ 2006 je bogat in zanimiv, zato bo zadovoljil tudi najbolj vedoželjne. Zvrstila so se že odlična predavanja, ki so jih izvajali priznani slovenski strokovnjaki: dr. Milena Plut Podvršič, Andrej Velkavrh in Zdenka Cerar. Eno izmed najbolj obiskanih predavanj je bilo gotovo predavanje gospe Zdenke Cerar, univ. dipl. pravnice, saj se je izkazala kot strokovnjakinja in odlična ženska. Jedrnata predstavitev kazenskega in dednega prava je izzvala vrsto vprašanj iz vsakdanjega življenja udeležencev. Vedoželjnost, radost učenja in spoznanj na svojstven način povezujejo starejšo generacijo. Zasluži si, da ji družba prisluhne in ji zagotovi vsaj osnovne pogoje za delovanje. T.L. 10 LET KULTURE V TEMENIŠKI DOLINI SOZVOČJA V soboto, 19. novembra, smo se pevke in pevci MePZ Šentvid pri Stični udeležili osrednje-slovenskega regijskega koncerta izbranih pevskih zborov v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Na predlog strokovnega ocenjevalca g. Gobca smo zastopali občine Ivančna Gorica, Grosuplje in Videm-Dobrepolje. Prvič letos so regijski koncerti izbranih pevskih zborov potekali s tematskimi sporedi. Predstavili smo se z ljubezenskim sklopom Pod klančkom sva se srečala. Veseli smo bili, ker smo bili ob strokovnem vodenju Katarine Makor in Jerneja Kralja ocenjeni s pozitivno kritiko, kar nam je spodbuda za naprej. Kot predstavniki Osrednje slovenske regije so v naši družbi zapeli še ŽePZ Rozka Use-nik, oktet Raskovec, moška vokalna skupina KUD Svoboda Črnuče in MePZ Anton Foerster. Maja Hribar nov je bila kot ponavadi napolnjena, med navzočimi pa je bil tudi župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret. Predsednica KD Temenica Jelka Roječ je v besedi predstavila prehojeno pot društva, Jože Roječ pa posebno projekcijo delovanja društva s pomočjo slikovnega arhiva, ki je nastajal v vseh desetih letih. Pri predstavitveni projekciji je posebej poudaril, kako se v takšnem pregledu zgodovine, vidi tudi podoba kraja in njegovih ljudi. Ob tej priložnosti je društvo tudi izdalo zgoščenko s slikami desetletnega delovanja. Vrhunec večera, ki so ga s svojim kulturnim prispevkom popestrili člani domačega društva in pevci vokalne skupine Šentviški slavčki iz Šentvida, je bila podelitev jubilejnih priznanj. Iz rok predsednice so jih prejeli ustanovni člani društva, tisti, ki v društvu aktivno delujejo že pet in več let, še posebej pa so bili deležni pozornosti mlajši člani, ki so tudi že pustili svoje sledi v kratki zgodovini društva. Priznanja so bila podeljena tudi Občini Ivančna Gorica in Javnemu skladu za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ivančna Gorica. Ustvarjalnost pa je prišla do prav posebnega izraza naslednjega dne, ko je potekal kulturni natečaj z naslovom Jaz znam, ti znaš. 23 nastopajočih se je predstavilo z različnimi točkami in nastopi, od sodobnega plesa do glasbenih izvedb na diatonični in klavirski harmoniki, na violini, flavti, klaviaturah in kitari. Uprizorjen je bil skeč, nastopajoči so peli, recitirali, postavljena je bila razstava maket in risb letal. Društvo je tako na uspešen in bogat način zaključilo praznovanje svojega jubileja, oziraje se v prihodnost, polno optimizma in novih idej. Matej Steh Predsednica Jelka Roječ podeljuje priznanja zi Kako prebuditi dokaj zaspano Temenico, so se pred dobrimi desetimi leti spraševali ljubitelji kulture v tem kraju. Tedanji predsednik krajevne skupnosti Nace Kastelic je iskal možnosti in predloge, in ko je bila na zboru krajanov dokončno izražena želja po ustanovitvi kulturnega društva Temenica, do začetka aktivnega kulturnega dogajanja ni bilo več daleč. Društvo je bilo ustanovljeno 15. novembra 1995, delovanju pa so bili namenjeni prostori Doma krajanov, kjer je kulturna dvorana še danes. Od prve lutkovne igrice leta 1992 je kulturna dejavnost kmalu prešla v vsakoletno organiziranja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku in materinskem dnevu, ne mine pa leto, da bi prizadevni člani KD Temenica v sodelovanju s KS Temenica ne pripravili obdarovanja otrok za praznik svetega Miklavža. V sorazmerno kratki dobi desetih let se je v društvu odvilo veliko dogodkov in prireditev. Leta 1998 je bila ustanovljena gledališka skupina, ki je do danes uprizorila pet gledaliških predstav, udeležila pa se je tudi številnih gosto- •nim članom in predsedniku KS Jožetu Golju. vanj po drugih kulturnih domovih. S t.i. narečnimi zgodbami so člani društva sodelovali na Inštitutu za slovensko narodopisje v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2000 ni samo minevalo pet let delovanja društva, temveč je bilo to tudi leto praznovanja 750- letnice Temenice. Društvo je pripravilo tridnevno praznovanje z bogatim kulturnim programom in predstavitvijo jubilejnega zbornika. Spričo bogatega prispevka h kulturi kraja je naslednje leto KD Temenica prejelo Jurčičevo priznanje od Zveze kulturnih organizacij občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Vse to je v naslednjih letih dajalo prizadevnim kulturnikom temeniškega društva novega elana in vrstile so se nove in nove prireditve, razstave, predavanja in projekcije. Obeležitev okroglega jubileja je potekala 19. in 20. novembra, s slavnostno podelitvijo priznanj in kulturnim popoldnevom z naslovom Jaz znam, ti znaš. Večer 19. novembra je minil v slovesnem vzdušju, dvorana v Domu kraja- Ivančna Gorica december 2005 23 OD BOGA POSLAN Predstava Matjaža Javšnika Od boga poslan je avtorska monodrama, ki je z več kot 400 ponovitvami v našem prostoru posebnost, če ne že kar podvig. Za navdušenjem publike ne zaostajajo niti kritiki in celo tisti ne, ki jim monodrama kot oblika odrskega dela ni in ne more biti blizu. Ne glede na starost, izobrazbo ali politično prepričanje gledalcev Matjaž pelje predstavo od aplavza do aplavza na odprti sceni, vse do konca, ko se plo- skanje in navdušenje publike nikakor ne poleže ter se nikomur več ne mudi domov, v realnost. Tekst, ki se naslanja na našo polpreteklo zgodovino, nam predstavi grobarja Jožefa Britofa na poti od zibke do rakve, v iskanju ljubezni ali vsaj požirka žganja. Čeprav je zgodba tragična, Matjaž s svojo lucidnostjo pelje publiko skozi nezadržljiv smeh in zadovoljstvo. Predstavo si lahko ogledate 30. decembra ob 18. uri v Družbenem centru na Krki. Če bo prva razprodana, bo ponovitev isti dan ob 20. uri. Predprodaja vstopnic: Študentski servis SIGMA TEAM, Ivanina Gorica; TOPLER, Zagradec; BAR SLEME-NICE, Muljava in Kmetija Magovac. SE ENA 50-LETNICA Levo t.i. »zeleno carstvo«, na sredini »brucmajor«, skrajno desno pa eden izmed brucov. Po koncu vojne je bil čas, ko so se v Sloveniji začeli ustanavljati študentski akademski klubi. V našem okolju (Stična, Ivančna Gorica, Višnja Gora, Šentvid) je v začetku petdesetih let nastal Jurčičev akademski klub (JAK). Njegov predsednik je bil pokojni Bojan Marolt. Aktivnost kluba se je izražala v uprizarjanju gledaliških predstav in v druženju. V spominu sta ostali predvsem komediji Draga Ruth in Pegy, srček moj. Direktna povezava s 50-letnico prve mature na gimnaziji Stična pa je bilo brucovanje v Ivančni Gorici septembra 1955. Njegova posebnost je bila, da so bili udeleženci brucovanja maturantje iz enega razreda, medtem ko so bila po tradiciji brucovanja organizirana za študente določene fakultete. Vse ostalo pa je bilo po ustaljenih pravilih: glavna organa prireditve sta bila »zeleno carstvo« in »brucmajor«, ki je vodil bruce pred svečani tribunal zelenega carstva. Tudi vsebina in potek brucovanja sta bila tradicionalna: zeleno carstvo se je trudilo, da bi bruce čim bolj ponižalo z raznimi vprašanji, brucmajor pa je bil njihov zaščitnik. Eno izmed vprašanj je bilo: Kateri prostor v novi železniški postaji je najpomembnejši in zakaj? Pravi odgovor je povedal železničar: stranišče - ker je napis nad vrati največji; celo ime in priimek šefa postaje so zapisali z manjšimi črkami. O Jurčičevem akademskem klubu se žal niso ohranili nobeni zapiski, sklepa pa se, da je po letu 1955 zamrl. Ivan Stimole MOGILE PRI VIRJU IN NARODNA PRAVUICA 0 NJIH - 1. DEL Josipa Jurčiča poznamo v slovenski literaturi predvsem kot avtorja prvega slovenskega romana Deseti brat in ostalih pripovedi. Pomemben pa je tudi pri ohranjanju ljudskega izročila in zgodb; ena od njih nosi omenjeni naslov. Izšla je leta 1866 v Celovcu, v Slovenskem glasniku 12 (najdemo jo tudi v Zbranem delu 10, 1982, 13-18, 488—489). Jurčiča je na pomembnost gomil opozoril D. Trstenjak s spisom O mogilah, a seje mladi nadebudni literat že prej zanimal za gomile v okolici Stične in si zgodbe o njih tudi beležil. Na začetku članka Jurčič predstavi lep topografski oris Vira in bližnje okolice ter pove, da mogilam ljudje pravijo gomile in da so delo človeških rok; nekatere od njih so kmetje že delno preorali. Avtor ocenjuje njihovo starost na tisoč let, omenja pa tudi mnenja zgodovinarjev, češ da so gomile iz staroslovenskega obdobja. V njih naj bi bili pokopani le odličniki, preprosto ljudstvo pa naj gomil ne bi imelo. Po tej trditvi pa se avtor vpraša, kako to, da najdemo gomile pri tako majhni vasi, kot je Vir, in ali so tu nekdaj živeli kralji, vojvode ali knezi. Zaradi vsega naštetega sklepa, da je bil Vir v staroslovenskem času znamenit kraj, in to mu potrjuje zgodba, ki se je ohranila v okolici Vira in je zelo stara. Pripovedka govori o tem, da je bilo tam, kjer je danes Vir, v starih časih veliko mesto, na hribu nad mestom, ki se imenuje Gradišče, pa je stala trdnjava in virski vojvoda je imel nenehno pod orožjem okoli 4000 in še več mož, da se je lahko branil pred sovražnikom. Potem Jurčič pripoveduje o koncu virskega mesta, ki je bil posledica spopada poslednjega vojvode Vircev in sosednjega kneza Artulje. Artu-lja je prišel z veliko vojsko in obkolil celotno obzidje. Razvnel se je hud boj in Virci so bili poraženi, ker jih je Artulja neprenehoma napadal iz svojega taborišča na južni strani. Zato so zapustili trdnjavo in zbežali v metnajski gozd, Artulja pa je podrl in požgal mesto ter poklal Virce, preostanek virske vojske pa uničil v met- najskem gozdu. Nekaj preživelih Vircev se je naselilo v Metnaju, nekaj vojakov Artulje pa je ostalo in ustanovili so Arti-žo vas, imenovano po svojem poveljniku. Zgodbo Jurčič zaključi s podatkom, da so kamen iz obzidja kasneje uporabljali za gradnjo hiš in samostana. Jurčič je za mnenje o tej zgodbi vprašal nekega zgodovinarja, ki je menil, da je Artulja izpeljanka iz Atila in da uničenje virskega mesta sovpada z uničenjem Emone. Naš rojak, pisec prvega slovenskega romana, ponosen Slovenec, pa dopušča možnost, da ima ime Artulja iahko tudi slovanske korenine. Na svoje vprašanje, ali je tu res kdaj stalo veliko mesto, si odgovori s tem, da je linije obzidja še danes mogoče lepo slediti, in s tem, da tukajšnji ljudje pravijo tem zidovom „cvinger". Avtor pa navaja še mnenje zgodovinarja Safarika, da je ime bližnjega Šentvida izpeljanka iz imena staroslovanskega božanstva Sventovita; taki kraji pa se ponavadi nahajajo blizu večjih mest. Jurčič meni, da je virsko mesto slovansko in gomile slovanska nad-grobja in ne „romergraber", kot menijo nekateri nemško usmerjeni zgodovinarji. Omenja še posamezne zanimivosti v zvezi z virskim mestom ali gomilami. Povzame zgodbo, ki mu jo je povedal krojač, češ da je imela virska gospoda na „teh kupih" vrtiče in so okoli njih plesali starodaven ples, imenovan ovrtnica. Znana mu je bila tudi zgodba o zakopanem zlatem teletu, češ da je gomil tako veliko zato, da bi ga težje našli. Piše tudi o uničevanju gomil zaradi iskanja zaklada in zapiše zgodbo neke ženske, ki naj bi našla lepo zlato verižico z obeskom, vendar jo je prodala za dva takratna tolarja nekemu korpora-lu. Omenja tudi gozd z imenom Butalja - ljudje pravijo, da je bila tu prva bitka ali „batalja" z Artuljo. V prihodnji številki Klasja bomo analizirali Jurčičevo zgodbo; ta temelji na podlagi znanih arheoloških podatkov, ki so jih prinesla poznejša raziskovanja naselbine in grobišča na Viru. Sašo Porenta TVR1ST1ČNO DRVŠTVO ŠENTVID PRI STIČNI \ želi ob vstopu v novo leto vsem krajanom, občanom | in svojim članom veselo božično praznovanje, v | | novem letu 2006pa veliko osebnega zadovoljstva in | I prijetno preživelih dni. I i i | - I | TD Šentvid pri Stični | NA BOZIC IN ŠTEFANOVO VABUENI TUDI V ŠENTVID Božični dan bo praznično zaključila Vokalna skupina Šentviški slavčki, ki bo imela v domači cerkvi svetega Vida tradicionalni božični koncert. Pesem božičnega izročila se bo ob jaslicah razlivala z bogatim sporočilom božiča - praznika miru. Za popestritev koncerta bodo poskrbeli mladi instrumen-talisti: Eva (klavir), Nina (violina), Laura (kitara) Butkovič, Pia Porenta (flavta), Tjaša Kralj (saksofon), Dejan Kralj (bobni), Izabela Hribar (solo) ter šentviški pritrkovalci. Koncert se bo začel ob 18. uri. Vabljeni! Štefanovo, prvi pobožični dan, se bo začelo s tradicionalnim blagoslovom konj, ki ga že leto za letom pripravlja Konjerejsko društvo Radohova vas, v sodelovanju s Turističnim društvom Šentvid. Blagoslov konj bo potekal po deseti maši v središču Šentvida. Vabljeni tako konjarji kot tudi ostali ljubitelji konj. Na Štefanovo praznujemo tudi državni praznik - dan samostojnosti. Letos prvič, bo na trgu v središču Šentvida organiziran zabavno-kulturni program na prostem; pripravlja ga domače kulturno društvo Vidovo v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Šentvid in Radiom Zeleni val. Še posebej bo poskrbljeno za najmlajše, zanimivost programa, ki se bo začel ob 18. uri pa bo v praznično okrašenem središču Šentvida nastop šentviške pritrkovalske skupine. Vabljeni! VOKALNI KVARTET STIČNA in VOKALNA SKUPINA MAVRICA prirejata tradicionalne božične koncerte v občinah Ivančna Gorica in Dobrepolje Razpored koncertov: Struge, župnijska cerkev: petek,16. 12. 2005, ob 19. uri Sodražica, Nova Štifta: sobota, 17.12. 2005, ob 19. uri Podgora, cerkev sv. Miklavža: petek, 23.12. 2005, ob 19.30 Šentpavel - Šentvid, cerkev sv. Pavla: sreda, 28. 12. 2005, ob 18. uri Gradišče nad Stično, cerkev sv. Miklavža: četrtek, 29. 12. 2005, ob 18. uri Lepo povabljeni! Stiški kvartet je že nekaj let gost skakalnega kluba Triglav iz Kranja, ki s svojimi prijatelji in skakalci poskrbi za slovensko pesem in prijetno vzdušje na zadnji tekmi novoletne skakalne turneje v Bischofshofnu. 24 Ivančna Gorica, december 2005 Sneg je že pobelil dolenjske griče in doline. Marsikdo je s podstrešja prinesel zaprašene smuči ali sani, s katerimi se je želel spusti po sosednjem hribu, morda tudi po bližnjem smučišču Polževo. Na pobudo Borisa Peterka in Miloša Šušteršiča se je rodila in razvijala ideja o ustanoviti smučarskega kluba, ki bi domoval in deloval na Polževem. K projektu je pristopilo Turistično društvo Polževo, ki se mu je pridružila vrsta podjetnikov iz občin Ivančna Gorica in Grosuplje. Na ustanovnem občnem zboru, ki je bil 1. decembra 2005 ob 20. uri v Hotelu Polževo, je ustanovno listino Smučarskega kluba Polževo podpisalo 22 članov. Namen ustanovitve tega kluba je poživitev in nadgraditev smučarskih aktivnosti na Polževem, s posebnim poudarkom na aktivnostih, ki so namenjene otrokom in mladini. Za uspešno realizacijo zastavljenih ciljev bo treba obnoviti in tudi vzdrževati celotno smučarsko infrastruktu- ro. Smučarski klub Polževo bo tako še to zimo investiral nekaj milijonov tolarjev za obnovo dveh teptalcev snega, nakup novih vlečk na vlečnici ter nakup snežnega topa. V prihodnjih sezonah želijo zimsko dogajanje obogatiti z zunanjo gostinsko ponudbo, ureditvijo prodajalne smučarskih kart ter okolice smučišča. V načrtu je tudi priprava turističnega prospekta, ki bi gostom predstavil celotno zimsko turistično ponudbo na Polževem. Za to sezono Turistično društvo Polževo pripravlja več zimskošportnih prireditev, ki jih bo zdaj z novim delovnim elanom članov smučarskega kluba lažje realizirati. Pričakujejo, da bosta tudi občini Ivančna Gorica in Grosuplje po svojih močeh podprli delovanje društva in kluba na Polževem. Vabljeni torej vsi smučarski navdušenci, da se včlanite in tako zimo aktivno preživite na našem Polževem. Turistično društvo in smučarski klub Polževo v letošnji zimi načrtujeta izvedbo naslednjih smučarskih tekem: TEK NA SMUČEH IN VELESLALOM (28. januarja 2006), NOČNA TEKMA V VELESLALOMU (3. februarja 2006), TEK NA SMUČEH IN VELESLALOM ZA ŠOLSKO MLADINO (25. februarja 2006). Joži Vovk Občinska turistična zveza Ivančna Gorica z veseljem pozdravlja ustanovitev novega Smučarskega kluba Polževo. Prepričani smo, da bo klub z vsestransko aktivnostjo prispeval k obogatitvi športno-rekreacijskega centra Polževo, kar glede na lokacijo in tradicijo tudi zasluži. Predsednik OTZ Avgust Likovnik P0EU1 TUDI ROKOMETASEM SS JOSIPA JURČIČA IZ IVANČNE GORICE NI PARA NA DOLENJSKEM Dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice so na rokometnem področnem tekmovanju najboljših dolenjskih ekip ponovili uspeh nogometašev in dosegli prvo mesto. V predtekmovanju so najprej premagali ekipo Gimnazije Novo mesto, nato pa še ekipo Gimnazije Kočevje. V polfinalu so nato tesno, a zasluženo premagali dijake Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto, v finalu pa nato zanesljivo Gimnazijo Brežice. Rezultati sklepnega dela: P0LFINALE GIMNAZIJA BREŽICE : GIMNAZIJA NM 15:14(6:8) SŠ JOSIPA JURČIČA : ŠC SZKŠ NOVO MESTO 13 :12 (4 : 8) ZA 3. MESTO ŠC SZKŠ NOVO MESTO : GIMNAZIJA NM 17:11 (8:5) FINALE SŠ JOSIPA JURČIČA: GIMNAZIJA BREŽICE 19:14 (9:6) VRSTNI RED PODROČNEGA PRVENSTVA V ROKOMETU ZA DIJAKE 1. SŠ JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA 2. GIMNAZIJA BREŽICE 3. ŠC NOVO MESTO - SREDNJA ZDRAVSTVENA IN KEMIJSKA ŠOLA 4. GIMNAZIJA NOVO MESTO 5.-6. GIMNAZIJA KOČEVJE 5.-6. ŠC KRŠKO-SEVNICA - SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA KRŠKO Ekipo naše šole so zastopali: Simon Stopar (najboljši strelec ekipe), Jure Tadina, Staš Skube, Ožbolt Kristan, Matevž Potokar, Gašper Stopar, Jan Ilovar, Gašper Štrus, Matjaž Turk, David Kastelic ter oba vratarja: Klemen Ferlin in Anton Svetin. S tem uspehom so se dijaki uvrstili med 16 najboljših srednješolskih ekip v državi. Čestitamo! Simon Bregar NOV SMUČARSKI ELAN NA POLŽEVEM SVIŠ Z NOVIM TRENERJEM PESTRE DEJAVNOSTI ŠD KOALA NAS PRIGANJAJO H GIBANJU TUDI POZIMI saj je razlika že v prvem polčasu znašala 14 golov, tako da je Zarabec že v prvem delu poslal v igro mlade leve. SVIŠ tako po devetih krogih zaseda četrto mesto na lestvici, do konca pa sta še tekmi v Novi Gorici in doma z Dolom. Mladinci, ki po večini nastopajo tudi za člansko ekipo, se krčevito borijo za napredovanje v prvo mladinsko ligo. V zadnjih tednih so izgubili z Ormožem z 28 : 29, premagali Po-murje s 17 : 21, Adrio-Krko z 41 : 26 ter Krško z 31: 34. Trenutno si s tekmo več v skupini delijo prvo mesto z Ormožem. Kadetom gre slabše. Zabeležili so poraze z Ribnico z 19 : 44, s Škoc-janom 25 : 21, z Adrio-Krko 37 : 14 , s Trimom 27 : 32 ter s Kočevjem s 26 : 22. Starejši dečki A so izgubili z Ribnico 21 : 29, premagali pa Krim s 15 : 39, Kočevje s 36 : 19 in Adrio-Krko s 17 : 32. Starejši dečki B so izgubili z Rudarjem 16 : 24, premagali Škofljico z 38 : 11, izgubili s Trimom z 20 :19, premagali Radeče s 25 : 22 in Ribnico s 14:28. Mlajši dečki A so premagali Kočevje z 21 : 11, izgubili s Črnomljem z 22 : 11, s Trimom 12 : 21 ter z Adrio-Krko 18 : 23. Mlajši dečki B so izgubili z Igom 8 : 13, s Črnomljem 11 : 9, remizirali s Škofljico z 10 :10, izgubili s Trimom z 11 : 20 ter z Adrio-Krko s 17 : 21. Lojze Granan V smučarskem klubu Koala smo decembra pripravili pester program aktivnosti. Organizirali smo dva smučarska sejma. Prvi je bil v Grosuplju, drugi pa v Ivančni Gorici. Šolo smučanja za najmlajše bomo pripravili na Vrhu pri Višnji Gori, kjer imamo svoj poligon, ki je ravno pravšnji za prve zavoje. Za malo bolj zahtevne pa organiziramo enodnevne izlete v avstrijske smučarske centre, kjer lahko pomagamo izboljšati smučarsko znanje tistim, ki bi si to želeli. Pripravili smo veliko različnih programov poučevanja, tako za tiste, ki se učijo osnov, kot za tiste, kijih že obvladajo. Za svoje kadre in tudi tiste, ki bi to radi postali, organiziramo kadrovski tečaj za pridobitev licence za učitelja smučanja prve stopnje. Za vse, ki še nimate smučarske opreme, pa bi si jo radi izposodili ali pa jo morate samo pripraviti za novo sezono, smo v Ivančni Gorici odprli klubski prostor, v katerem nudimo vse omenjeno. Ker se zavedamo, da se naši otroci premalo gibljejo že v otroštvu, smo pripravili program gibalnih vaj, s katerimi dosežemo, da so otroci gibalno bolje podkovani in pozneje lažje osvajajo nova športna znanja. Pred kratkim smo posneli tudi svoj promocijski film, ki ga lahko dobite ali pa samo pogledate v našem klubu. Več o našem klubu lahko izveste na spletni strani www.koala.si Lojze Kolesa Zarabec, nekdanji igralec ivanškega kluba in kasneje trener Dobove (!), Grosuplja, Trima in Novega mesta. Prvi test za novega trenerja je bila domača tekma proti Sevnici. Žilavi Posavci so nudili odličen odpor domačinom, ki so odločili tekmo šele v zadnjih desetih minutah. Končni rezultat je bil 30 : 28. Po tekmi s Sevnico je SVIŠ čakalo še pokalno gostovanje pri Preventu. Tekma je prišla ob zelo nepravem trenutku, saj v kadru Romana Zarabca ni bilo kar sedmih igralcev. Tako so svoje minute proti profesionalcem dočakali mladinci, ki se Korošcem niso mogli resneje upirati. Temu primeren je bil tudi rezultat: 38 :18. Ivančna Gorica december 2005 319 Trener Roman Zarabec. Za rokometaši SVIŠ-a je devet krogov v 1. B DRL, zbrali pa so šest zmag. Zadnji poraz so zabeležili v Dobovi, kjer je bil ob kopici zgrešenih strelov in izgubljenih žog rezultat 29 : 25. Poleg poraza so Ivančani na omenjenem gostovanju ostali tudi brez robustnega Bajrama, ki je bil do tedaj v sijajni formi. Vendar tudi to ni bila zadnja novica, povezana z gostovanjem v bližini hrvaške meje. Po porazu v Dobovi je namreč Go-razd Potočnik, s katerim so povezani vsi največji uspehi SVIŠ-a, ponudil svoj odstop. Nasledil ga je Roman Naslednje poglavje v letošnji sezoni je nosilo naslov Cerklje, kamor je SVIŠ med drugim pripotoval brez izkušenih levorokih Šparla in Burdiana. Tekmo je zato v zunanji liniji začela precej nenavadna zasedba: Zidar levi zunanji, Polak srednji in Kogelnik desni. Vendar je bil strah pred Gorenjci odveč, saj se je domača ekipa, ki je povečini sestavljena pretežno iz mladincev in letos še nima zmage, SVIŠ-u lahko dostojneje upirala le v začetnih minutah. Nato je razlika rasla, v zadnjih sedmih minutah tekme pa je bila ne igrišču z izjemo Go-renčiča celotna postava mladinska. V 9. krogu je bila na sporedu domača tekma z Izolo, ki je dotlej zbrala le dve točki manj kot SVIŠ. S Primorci vijolični niso imeli nikakršnih težav, i^gzm» C !fftH®: p® go1 Namiznoteniške novUe MEDOBČINSKO NAMIZNOTENIŠKO TEKMOVANJE V DVOJICAH December bi lahko poimenovali mesec namiznega tenisa, kajti tekmovanja v tej panogi kar dežujejo, proti koncu pa gredo liga-ške tekme v dveh ligah, in sicer v medobčinski in ljubljanski. POKALNO NAMIZNOTENIŠKO TEKMOVANJE Rezultati, navedeni po različnih kategorijah, so: Absolutna kategorija: 1. Luka Mlakar in Bojan Kuhelj, Krka 2. Boštjan Kmet in Bojan Polajžar, Šmarje - Sap 3. Tone Kralj in Igor Sever, Velike Lašče Veterani: 1. Slavko Globokar in Jože Kozinc, Krka Ekipa Krka - šolski otroci. V Velikih Laščah so 3. decembra tekmovali za medobčinski prehodni pokal, zbralo pa se je sedem ekip, prav tako iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje in Velike Lašče Zmagovalci so postali: • v ekipnem tekmovanju odraslih ekip: 1. ekipa Šmarje - Sap mladi (Boštjan Kmet, Bojan Polajžar in Andrej Antolič) 2. ekipa Velikih Lašč (Damjan Er-čulj, Tone Kralj in Igor Sever) 3. ekipa Krka - Komunalne gradnje Grosuplje v postavi Jože Kozinc, Slavko Globokar, Iztok Zrimšek in Bogdan Vrhovec • v ekipnem tekmovanju šolskih otrok: 1. ekipa Krka I 2. ekipa Velike Lašče 3. ekipa Krka II Zmagovalne dvojice medobčinskega tekmovanja. V športni dvorani v Šmarju - Sapu so marljivi prireditelji v soboto, 26. novembra, organizirali medobčinsko namizno teniško tekmovanje v dvojicah. Nastopili so vsi najboljši tekmovalci iz štirih občin: Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje in Velike Lašče. Tekmovanje je bilo zelo vzorno organizirano, malo jo je zagodel le sneg, tako da otroci s Krke niso uspeli priti na tekmovanje. 2. Franci Polajžar in Jože Vahčič, Šmarje - Sap Šoloobvezni otroci: 1. Centa in Sever, Velike Lašče 2. Pucihar in Smajlovič, Šmarje -Sap 3. Cimperman in Sračnik, Šmarje -Sap NOVOLETNI TENIŠKI TURNIR POD STREHO Konec novembra je bil v telovadnici naše srednje šole tradicionalni teniški turnir za mlade nadebudneže, ki ga organizira Teniška šola Ivančna Gorica. Udeležilo se ga je kar lepo število otrok, ki so s svojimi igrami pokazali, da vadba ni bila zaman. Nastopili so v dveh starostnih kategorijah: od 9 dolO let in nad 11 let. V mlajši kategoriji je bilo 8 otrok, ki so v predtekmovanju nastopili v dveh skupinah po 4, tako da so igrali vsak z vsakim. Po dva najboljša iz vsake skupine sta se uvrstila v polfinala, ki sta se končala takole: Kaja Zupančič : Eva Zupančič 11 : 4 Luka Bregar : Matic Košir 11: 2 Finale: Luka Bregar : Kaja Zupančič 11 : 8 Za 3. mesto: Matic Košir : Eva Zupančič 11:9 otrok, ki so igrali po sistemu na izpadanje. Po zelo dobrih tekmah so se v polfinale uvrstili: Jan Trunkelj, Hana Požek, Luka Markelj in Aljaž Lam-pret. Rezultata obeh polfinalov: Jan Trunkelj : Hana Požek 11:9 Luka Markelj : Aljaž Lampret 6:11 Finale: Jan Trunkelj : Aljaž Lampret 11:4 Simon Bregar V starejši kategoriji je nastopilo 13 Kaji se je pridno treniranje obrestovalo z drugim mestom v njeni starostni kategoriji. OSMI PO JESENSKEM DELU Nogometaši Livarja so sredi novembra sklenili prvi del sezone. Ivančani so ob odmoru pri dnu lestvice, na osmem mestu. Zbrali so štirinajst točk - za njimi je Svoboda z enajstimi in Dravograd s petimi. Na vrhu kraljuje Dravinja, drugo je Krško, tretja pa Supernova Triglav. Po slabem začetku prvenstva in psihološki blokadi so livarji jeseni doživeli razsvetljenje in nekaj časa vedrili na sredini lestvice. Sledilo pa je nekaj porazov, ki so imeli takšne in drugačne vzroke, in uvrstitev je pač takšna, kakršno kaže lestvica. Sredi prvenstva sta v ekipo prišla izkušena Mitrakovič in Bingo, ki sta postavila stvari na svoje mesto v obrambi. Pozneje se jima je pridružil še Starčevič. Livar je ponosen tudi na prvega strelca lige Biščana, in če vse skupaj seštejemo, se zdi, da bi bil lahko ivanški klub višje, vendar ... »Naša uvrstitev je realna. Med sezono smo morali ves čas uigravati ekipo. Igralci, ki so prišli k nam, v svojih klubih niso igrali in niso bili dobro fizično pripravljeni. Spomladi se bomo morali dobro potruditi za obstanek v drugi ligi. V nogometu moraš biti potrpežljiv, ničesar ni mogoče storiti čez noč,« meni o učinku svojih varovancev, ki so v ekipo kapljali tudi med sezono, Jože Prelogar. Prihodi, odhodi? »Nič se še ne ve - to bomo reševali v januarju. Zagotovo pa se bodo morali nekateri igralci posloviti, ker niso upravičili pričakovanj.« O imenih Oblakov pomočnik ni želel govoriti, jasno pa je, da so bili nekateri igralci pripeljani kot okrepitve, a vendar Livarjeve igre niso oplemenitili. Marsikateri klub pa je vrgel oči tudi na prvega strelca lige Darija Biščana, ki je v prvenstvu zabil 8 golov. V dnevnem časopisju smo zasledili, da je ivanški virtuoz na preizkušnji v Mariboru pod budnim očesom Milana Duričiča. Bojda obstajajo velike možnosti, da bo tam tudi ostal. Odgovor bo povedal čas. Lojze Grčman DREAM TEAM ZA SANJSKO PRVO MESTO Ekipa Dream team je nekoliko nepričakovano pribrcala do zmage v drugi občinski malonogometni ligi. Moštvo je bilo povečini sestavljeno iz najstnikov, ki jim je pomagal precej bolj prekaljeni Jože Jeraj. Ob njem so ekipo sestavljali še: Bojan Dražetič, Danijel Glavič, Blaž Janežič, Robi Janežič (kapetan), Primož Kastelic (vratar), Matej Omahen in Kristijan Oven. Kapetan Robi Janežič je po končani sezoni takole pomodroval: »Uspeh je za nas povsem nepričakovan, saj zaradi pomanjkanja časa nismo imeli treningov. Pohvalili bi vratarja Primoža, ki je odlično branil, ter Danijela, ki je dosegel večino golov. Prav tako bi se rad zahvalil Jožetu, ki nam je ob izdatni igralski pomoči dal tudi drese in nas vozil na tekme. Gremo v prvo ligo, kjer bo naš cilj obstanek, po optimistični različici pa sredina lestvice. Če seveda ostanemo v enaki zasedbi.« Lojze Grčman KONČANO JE DRŽAVNO PRVENSTVO V TAROKU ZA LETO 2005 Z zadnjim turnirjem, odigranim 10. decembra v Šentrupertu na Dolenjskem, se je končalo letošnje državno prvenstvo v taroku za posameznike. Skupaj je nastopilo več kot 400 igralcev, ki so merili svoje znanje in srečo na 12 turnirjih. Napetost, kdo bo zmagovalec, je bila prisotna do zadnjega kroga zadnjega turnirja. Prvič se je zgodilo, da je prvak igralec, ki je to že enkrat bil. Iz FIGURE, to je iz domačega kluba, je po spomladanskem delu merilo na najvišje mesto več igralcev, vendar ni uspelo nobenemu. Vse leto smo bili priča visokemu tekmovalnemu ritmu in igralski zavzetosti, na večini turnirjev pa je bila udeležba več kot 140 igralcev. Letošnji državni prvak je Leon Nemšak iz Ormoža, ki je v zadnjih letih dosegal konstantno dobre rezultate, zato mu gredo vse čestitke in pohvale. Tudi igralcem iz Figure je treba iskreno čestitati, saj jih je med prvimi desetimi kar polovica, med petdesetimi pa več kot ena tretjina. To kaže, da se še vedno igra »najmočnejši« tarok v našem klubu, ki je v letošnjem letu štel največ tekmovalcev (107). Do novega leta se bo razpletel finale POKALA, veliko igralcev bo odigralo božično-novoletni humanitarni turnir. Prav gotovo bodo kot običajno zbrali lep prispevek, ki bo letos namenjen za slušno prizadeto mladino. Zadnjo soboto (24.12.) pa bo v Ljubljani organiziran prvi slovenski TAROK-MASTER'S, zmagovalec tega pa bo dobil naziv NAJBOLJŠI IGRALEC LETA 2005. REZULTATI: 1. Leon NEMŠAK Ormož M (mojster) 437 točk 2. JureSTEGNAR Figura M 392 točk 3. Italo FIEGL Epic KV1 307 točk 4. Ivan JELAKOVIČ Valat M 236 točk 5. Janez LAMPRET Figura KV1 228 točk 6. Samo MEDVED Figura MM(mond-mojster) 207 točk 9. Zoran LEKO Figura M 175 točk 10. Jože VERBIČ Figura M 168 točk V soboto, 7. januarja, že začnemo z novo tekmovalno sezono, in sicer v organi- zaciji Društva za družabne igre FIGURA, ki organizira že 9. odprto prvenstvo občine Ivančna Gorica pod pokroviteljstvom g. župana. Pričakujejo rekordno udeležbo! Figura 26 Ivančna Gorica, december 2005 EKIPA SK VIŠNJA GORA-STIČNA PRVAK KAMNIŠKO-DOMŽAISKE LIGE dalje, čeprav bi mu pripadla, a jih rezervam niso podeljevali), Milan Perovšek (1 točka) in Boris Kocmur (1 točka). To je torej največji uspeh našega kluba. Na vseh dvobojih lige doma in na tujem sem bil prisoten kot rezerva in vodja ekipe. OBČINSKO PRVENSTVO V ŠAHU ZA LETO 2005 Udeležba na letošnjem šahovskem prvenstvu občine Ivančna Gorica, ki je bilo 4. decembra v gostišču Podobnik, je bila zelo dobra. Udeležil se ga je tudi mednarodni mojster Marko Tratar. Osem šahistov je igralo vsak z vsakim dvakrat po 10 minut. Zmagovalec je bil pričakovano Marko Tratar s 6,5 točke; imel je namreč en sam remi z M. Škafarjem, drugi pa je bil petkratni zaporedni občinski prvak MK Sašo Pirnat. Vrstni red: 1. Marko Tratar 6,5 točk, 2. Sašo Pirnat 6 točk, 3. Damjan Lesjak 5 točk, 4. Boris Kocmur 3 točke, 5. Janez Lampret 3 točke, 6. Milan Perovšek 2,5 točke, 7. Matija Škafar 1 točka, 8. Jože Kresal 1 točka Razen Matije Škafarja drugih veteranov na tekmovanju ni bilo, sodnik pa sem bil Janez Dremelj. ki sem tudi pripravil to poročilo. Ob koncu še zahvala našim sponzorjem: Računovodstvu Marinka Kralj, s.p., gostilni Podobnik in Občini Ivančna Gorica. Sašo Pirnat, mojstrski kandidat in ka-petan ekipe, ob podelitvi srebrne medalje, 31. marca 2005 v I. delavski ligi Ljubljane (posamezno na 2. deski). ' Pred zadnjim kolom 10. novembra ŠK Višnja Gora-Stična ni imel nobene možnosti za osvojitev 1. mesta v Kamniško-domžalski ligi, ki vodi v 1. ligo. Neporažena ekipa Črni graben je igrala v Komendi z mladimi šahi-sti, ki smo jih mi premagali kar s 4:0. Črni graben pa bi že z rezultatom 2 : 2 osvojil prvo mesto. Toda sledilo je veliko presenečenje, ko je dan po zadnjem kolu na vrhu lestvice stalo ime našega šahovskega kluba. Črni graben je z mladimi iz Komende namreč izgubil z 1,5 : 2,5. V omenjeni ligi smo igrali 9 kol in smo dosegli največ točk, skupaj 26,5 (6 zmag, dva remija, en poraz). Igrali so naslednji šahisti: kapetan ekipe MK Sašo Pirnat (8 točk) in zlata me-dalja-posamezno, MK Hinko Krum-pak (5,5 točk), Sašo Sadikov (6 točk) in bronasta medalja - posamezno, Damjan Lesjak (5 točk) kot rezerva (kot druga rezerva je ostal brez me- KONEC SEZONE 2005 SPET V ZNAMENJU EKIP KREMENČKOVI IN PRINCE PUB V DVORANI OS STIČNA SANKUKAI DRŽAVNO PRVENSTVO ZA DEKLICE IN DEČKE 2. mesto: Janez Piškur (IV.G.) 3. mesto: Nejc Prelovšek (DOM.) St. dečki do 40 kg 1. mesto: Grega Prelovšek (DOM.) 2. mesto: Klemen Kadunc (ŠEN.) 3.-4. mesto: Gašper Zankar (DOM.) 3.-4. mesto: Aleš Žulič (DOM.) St. dečki do 50 kg 1. mesto: Domen Vollmeyer (DOM.) 2. mesto: David Mohorčič (IV.G.) 3.-4. mesto: Marko Štrukelj (KOČ.) 3.-4. mesto: Blaž Kranjc (CK.) V nedeljo, 13. novembra letos, je bilo ob 15. uri v telovadnici OŠ Stična v Ivančni Gorici Sankukai državno prvenstvo za deklice in dečke. Tekmovanja se je udeležilo 148 tekmovalcev iz 14 Sankukai karate klubov in sekcij. Dečki so tekmovali v športnih borbah, deklice pa v katah. Tekmovanje je potekalo v 13 kategorijah, od tega jih je bilo 11 za borbe in 2 za kate. Dečki so v borbah tekmovali glede na starost in telesno težo, deklice pa so v katah tekmovale glede na starost. Državno tekmovanje je z nekaj uvodnimi besedami odprl tehnični mentor in vrhovni sodnik tekme Vlado Paradižnik - 5. DAN, ki je naš tehnični mentor že ves čas, kar obstaja sankukai karate klub. Popestrila ga je tudi stiška godba, ki je med drugim zaigrala slovensko himno. Za vrhunec tekmovanja pa so poskrbeli naši člani s prikazom demonstracij. Na tekmovanje so se pionirji iz karate kluba Ivančna Gorica in kluba Šentvid temeljito pripravljali z dodatnimi borbenimi treningi, organizirali pa smo tudi dve občinski tekmovanji. Tu so se seznanili s pravili tekmovanja in obnašanja na tekmi ter sojenjem. Te- meljita priprava jim je omogočila, da so se brez strahu udeležili državnega tekmovanja. To pa se jim je tudi obrestovalo, saj so v skupnem seštevku dobili 15 medalj, od tega 6 za prva mesta. Na tekmovanju je bilo približno 12 glavnih in 20 stranskih sodnikov. Sodniki so bili do tekmovalcev zelo strogi in so zato tudi pripomogli k temu, da na tekmovanju ni prišlo do večjih poškodb. Medalje v posameznih kategorijah so osvojili naslednji tekmovalci: Ml. dečki do 35 kg 1. mesto: Žan Dežman (IV.G.) 2. mesto: Nejc Koporec (ŠEN.) 3.-4. mesto: Boštjan Perko (IV.G.) 3.-4. mesto: Matej Vogrinec (DOM.) Ml. dečki do 40 kg 1. mesto: Robi Jerin (ŠEN.) 2. mesto: Žan Rode (DOM.) 3.^1. mesto: Jaka Goršak (KOM.) 3.-4. mesto: Matevž Zupan (RAD.) Ml. dečki nad 50 kg 1. mesto: Jaka Viršek (IV.G.) St.dečki do 55 kg 1. mesto: Miha Korbar (KOM.) 2. mesto: Jure Hauptman (IV.G.) 3.-4. mesto: Marko Smole (FOR.) 3.-4. mesto: Domen Korbar (KOM.) St. dečki do 60 kg 1. mesto: Jernej Puš (ŠEN.) 2. mesto: Luka Medved (DOM.) 3.-4. mesto: Jurij Piškur (IV.G.) 3.-4. mesto: Aljaž Končina (FOR.) St dečki nad 60 kg 1. mesto: Franci Oven (IV.G.) 2. mesto: Matej Žerjav (DOM.) 3.-4. mesto: Damir Ljutič (IV.G.) 3.-4. mesto: Gašper Rajšek (IV.G.) Ml. deklice kate 1. mesto: Alenka Hojč (ŠEN.) 2. mesto: Katja Žulič (DOM.) 3. mesto: Tjaša Kern (CER.) St. deklice kate 1. mesto: Liza Golob (FOR.) 2. mesto: Katja Kern (CER.) 3. mesto: Eva Margon (FOR.) Vsem tekmovalcem čestitamo in jim želimo še veliko uspešnih tekmovanj! Denis Dežman Karmen Globokar Zaključila se je 10. jubilejna izvedba občinske lige v košarki; po zanimivi končnici so jo dobili košarkarji ekipe Prince pub pred ekipo Kremenčkovi, ki so bili prepričljivo prvi po rednem delu. KONČNI VRSTNI RED V OBČINSKI LIGI ZA LETO 2005: 1. PRINCE PUB 2. KREMENČKOVI 3. 2 FAST 2 FURIOUS 4. SDS IV. GORICA 5. MESARSTVO IN TRG. MAVER 6. KRIŠKA VAS 7. ŠŠD JOSIPA JURČIČA 8. ČEBELARSTVO PERKO 9. SOVDATI 10. AVTO KAVŠEK Naši najboljši dve ekipi sta se nato konec novembra udeležili še medobčinskega prvenstva, ki je bilo v Vidmu Dobrepolju. Tekmovanja sta se poleg naših udeležili še najboljši dve ekipi iz skupne Grosupeljsko-dobrepoljske lige. V finale sta se uvrstili naši ekipi, tam pa so bili Kremenčkovi boljši od ekipe Prince pub. Tako so se jim oddolžili za poraz v finalu občinske lige. Ne glede na to pa velja obe ekipi v tej sezoni pohvaliti za odlično igro. Več o medobčinskem prvenstvu v naslednji številki Klasja. Za ekipo Kremenčkovi so v tej sezoni igrali: Janez Erčulj, Matic Erčulj, Žiga Erčulj, Tomaž Smole, Jože Dremelj in Mladen Bralič Novak. Za ekipo Prince pub pa so igrali: Uroš Kristan, Mišo Stojanovič, Elvis Mehič, Boštjan Kastelic, Jernej Miklav-čič, Janez Perme in Rok Marolt. Simon Bregar SANKUKAI 'ARATS ZVSZA SLO\ ■M/J£ ABV, KOVINSKI IZDELKJ, d.o.o. Sela pri Dobu 3, 1296 Šentvid pri Stični Tel; 01-780-50-23, 01-780-50-24 W Fax: 01-78-74-518, e-mail: abv(5)abv.si Naše podjetje Vam nudi: MONTAŽO - lahkih in težkih jeklenih konstrukcij, - izoliranih strešnih plošč, - izoliranih jeklenih fasadnih plošč. - čiščenje jeklenih profilov in pločevine na linijskem peskalniku, - mehanski razrez pločevin dim. 6000 mm in debeline do 15 mm, - plamenski razrez pločevine, - krivljenje pločevine do dolžine 6000 mm, - usluge z avtodvigalom z možnostjo dostave, - usluge z rotacijskimi dvigali, - svetovanje in izdelava delavniške dokumentacije in PZI projekta. Kontaktna oseba - Anton Jakše, tel. 041 569 665 - lahkih in težkih jeklenih konstrukcij za potrebe gradbeništva, -jeklenih konstrukcij industrijskih, proizvodnih in skladiščnih objektov, - jeklenih stopnišč z ograjami, - nadstreškov in manjših podkonstrukcij, - ograj in izdelkov iz inox materiala. m cjv' i sgr* ¡UtoÉ® ifip®ll&. V 4 s ./ Ivančna Gorica december 2005 27 stran Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec StArc božične šege iv» mvAfce POTICA. BREZ NJE NE GRE. Brez potice na Slovenskem ni praznikov, še posebej ne božičnih. Rahla in sočna, lepo zapečena in bogato nadevana je okras praznične mize. Spečemo jo seveda že v adventnem času, za nedeljski posladek ali za prigrizek k skodelici kave ali vročega čaja. Potic je veliko vrst, recepti za pripravo testa in nadevov pa marsikje prehajajo iz roda v rod. Da bodo letošnje potice dišale drugače kot običajno, pa lahko pripravimo rožičevo potico s figami, jabolčno potico ali ajdovo potico z orehovim nadevom. Roži če va potica s figami Sestavine za testo: 500 g moke, 2,5 dl mlačnega mleka, 30 g kvasa, 80 dag masla, 100 g sladkorja, sol, 2 jajci, limonina lupinica dokler se sladkor ne stopi. Zmešamo moko, pecilni prašek in kakav ter vse skupaj vmešamo v masleno zmes. Dodamo jabolka in dateljne ter previdno premešamo. Pečico segrejemo na 17-5°C. Pekač za mafine namastimo ali pripravimo papirnate modelčke za peko mafinov. Napolnimo jih s testom in pečemo približno 25 minut. Preden jih postrežemo, jih posujemo s sladkorjem v prahu. Preživimo letošnje praznike drugače! Spomnimo se na tradicijo, obudimo vrednote, saj vse leto govorimo o tem, kakšna škoda je, ker se izgubljajo. Božič naj bo družinski praznik, preprosto in iz srca zaželimo mir ljudem dobre volje. PolaŽarji. Na Slovenskem so se nekoč na božič začeli skrbno pripravljati že v adventnem času. Vsi v družini so vneto pripravljali okrasje za smrečico, nabirali so mah in trli orehe za potico. Pravi božični čas se začne 4. decembra, na dan svete Barbare. Po stari navadi so takrat otroci hodili po hišah in ljudem prinašali dobre želje ter zaželeli obilno letino. Rekli so jim polažarji, ker so s seboj nosili poleno in v vsaki hiši pokleknili nanj ter molili. V zahvalo so jim gospodinje dale kruh ali potico. Otroci so nato nestrpno pričakovali sv. Miklavža, ki jim je prinašal piškote, bombone, jabolka in suho sadje. Mlado žito. Po starem koledarju je bil 13. december, ko goduje sv. Lucija, zadnji čas, ko je bilo treba v posodo posaditi pšenično seme; to na božični mizi ni smelo manjkati. Mlado žito, ki je vzkalilo v topli kmečki izbi, je za kmetovalca pomenilo upanje, da bo kmalu spet prišla pomlad. Žitno seme skriva v sebi moč življenja. Sestavljanje pisem Se spominjate, kako smo kot otroci pisali Miklavžu in dedku Mrazu? Ob praznikih pišemo lahko komur koli in mu s tem polepšamo praznično vzdušje. Navada, da si ob božiču pišemo in zaželimo srečo, je razmeroma mlada. Prve tiskane božične kartice so iz leta 1851, prvi večji val pisanja pa sega v leto 1870, ko se je za voščilnice in nezalepljene kuverte pocenila poštnina. Prve voščilnice so bile skromno okrašene, pozneje pa so avtorji prav tekmovali, kateri si bo zamislil bolj romantično podobo zasnežene pokrajine, angelčkov, božje družine ... In danes? Na voljo je veliko najrazličnejših voščilnic, a najlepše in najizvirnejše so tiste, ki jih izdelamo sami. Vezane voščilnice za prijatelje Praznične motive vezemo v klasičnih božičnih barvah: z rdečo in zeleno prejico na belo podlago. Potrebujemo primerno tkanino za vezenje s križnim vbodom, rdečo in zeleno prejico, 2 kosa lepenke v velikosti 10,5x16 cm, 1 kos vzorčastega blaga v velikosti 17x22 cm, lepilo in lepilni trak. Izberemo motiv in ga z dvojno nitko prejice izvezemo na blago. Iz enega kosa lepenke izrežemo okence v velikosti vezenine. Lepenko nato oblepimo z vzorčastim blagom: blago položimo na lepenko, ga zapognemo na robovih in ga na hrbtni strani prilepimo z lepilnim trakom. V okencu zarežemo v blago z diagonalnim rezom od vogala do vogala. Blago zapognemo na robno stran in ga prilepimo z lepilnim trakom. Na drugi kos lepenke prilepimo izvezeni košček blaga; prej seveda označimo, kam, da je vezenina natanko v izrezanem okencu prvega kosa. Zložimo kosa lepenke in ju zlepimo. Okraski iz papirja. Zvezde vsekakor sodijo k božiču; tiste na nebu, predvsem pa tiste na zemlji, ki jih naredimo iz blaga ali testa, iz papirja ali slame, iz srebrne folije ali upogljive žice, da z njimi okrasimo stanovanje. Lahko jih tudi skvačkamo. Če jih obesimo na bel svilen trak pred okno, nam pričarajo podobo zimske pravljice. v Čipkaste zvezde. Papirnat kvadrat zložimo na manjši pravo-kotnik, kvadrat, trikotnik. Z ostrimi škarjami režemo vogale in delamo vzorce. Ko papir razgrnemo, imamo pred seboj belo papirnato snežinko, zvezdo. Lahko jo nalepimo na kos barvastega papirja in dobimo novoletno voščilnico. Presenečenje. Skoraj ni gospodinjstva, v katerem ne bi za praznike spekli piškotov, potice in kruha. Skrijte v testo kandiran sadež, naprimer češnjo in povejte druščini: kdor najde skrito dobroto, ga čaka sreča. Poljubljanje. Spomnite se, da omela prinaša srečo. Stari Rimljani so verjeli, da je človek, ki se z najdražjimi poljubi pod šopom omele, obešene nad vrati, vse leto srečen. Jabolčni mafini z dateljni Sestavine: 1 kiselkasto jabolko, 75 dag dateljnov, 150 g masla, 125 g sladkorja, 1 ščepec soli, 2 zavitka vanilijevega sladkorja, mmova esenca, 3 jajca, 200 g moke, 1 žlička pecilnega praška, 2 žlički kakava, 30 g sladkorja v prahu Jabolka operemo, olupimo, očistimo peščišče in narežemo na rezine. Dateljnom odstranimo koš-čice in jih narežemo na kocke. Z ročnim mešalni-kom kremasto zmešamo maslo, sladkor, sol, vani-lijev sladkor in rumovo esenco. Posamično drugo za drugim dodamo jajca. Mešamo tako dolgo, Gospodinje imamo za pripravo peciva velikokrat premalo časa. Vendar ostaja stara želja, da ponudimo svoji družini dobro domačo in okusno slaščico. Med pripravljanjem kosila se pecivo lahko samo peče. Njegova priprava je hitra in enostavna, sestavine pa so skoraj vedno pri roki. Mato rezine Zmes: 5 naribanih srednje velikih jabolk, 1 jogurtov lonček pšeničnega zdroba, 2 jogurlova lončka zmletih orehov, 1,5 lončka hladnega mleka, 12 dag topljenega masla, 2 celi jajci, 2 jedilni žlici kakava v prahu, 1 jedilna žlica zmlete prave kave, 1 do 2 žlici nima, 1 vrečka pecilnega praška. Preliv: 10 dag raztopljenega masla, 10 dag raztopljene čokolade, 10 dag sladkorja, 1 celo jajce Vse sestavine dobro zmešamo z mešalnikom ter zmes vlijemo v pomaščen pekač. Pečemo 45 minut pri 180°C. Sladkor in jajca stepemo ter prilije-mo raztopljeno maslo in čokolado. Prelijemo po vročem biskvitu. Ohlajeno pecivo narežemo na rezine in lahko po želji okrasimo s stepeno sladko smetano. 500 g rožičeve moke, malo mleka, 350 g medu, limonina lupinica, klinčki, cimet, 250 g drobno narezanih suhih fig, 100 g sladkorja Moko pokrijemo in postavimo na toplo. Tudi vse ostale sestavine vzamemo pravočasno iz hladilnika, da se ogrejejo na sobno temperaturo. Tako testo lepše in enakomerneje vzhaja. Pripravimo kvaseč: kvas zdrobimo in razmešamo z malo mlačnega mleka, dodamo žlico sladkorja in žlico moke, pokrijemo in postavimo na toplo, da vzhaja- Mleko pogrejemo, da je mlačno. Primešamo mu sol in dodamo limonino lupinico. Penasto umeša-mo maslo in sladkor, nato primešamo jajci. Pri-lijemo mlačno mleko in razmešamo. Moko pre-sejemo, da je rahlejša. Dodamo kvaseč in mleko z jajci ter zamesimo gladko in voljno testo. Čim dlje ga mesimo, tem enakomernejše in rahlejše bo. Nazadnje pokrijemo testo s prtičem in ga pustimo na toplem vzhajati, da ga je dvakrat toliko. Nato ga na pomokanem prtu razvaljamo za prst na debelo. Namažemo ga z nadevom in zvijemo. Damo v pomaščen model in pustimo, da ponovno vzhaja. Vzhajano potico prebodemo, namažemo z mlekom ali jajcem in damo v ogreto pečico. Pečemo jo najprej pri 200°C, ko porjavi, pa znižamo temperaturo na 175°C. pečemo približno 1 uro. Potica je pečena, če je nož, s katerim jo prebodemo, suh, ko ga izvlečemo. Priprava nadeva: Rožičevo moko zakuhamo v vrelo mleko. Ko dobro prevre, odstavimo. Pustimo, da se nekoliko ohladi, nato primešamo med, naribano limonino lupinico, klinčke, cimet, sladkor in fige. Po želji lahko dodamo tudi nekaj žlic masla ali smetane. Nadev dobro premešamo. Sestavine za nadev: 28 Ivančna Gorica, december 2005 - Potrebovala bi nekaj toplega. - Prav, peljem te na čaj! ______ SMEŠNICA Sef nekaj časa opazuje delavca pri delu, nato pa mu reče:« Počasi mislite, počasi hodite in sploh ste počasni pri delu; ste sploh kje hitri?« »Oja, sem,« odgovori delavec, »hitro sem zmatran!« UGANKE ŠAUIVKE 1. Kaj imata skupnega klobuk in klobasa? 2. Kdo je v šoli najbolj zabit? 3. Kdo visoko poje, čeprav ima nizek glas? 4. Katera senca napravi na njivi največ škode? 5. Kdo ima dela vedno čez glavo? ODGOVORI: 1. klo, 2. žebelj, 3. zvon v zvoniku, 4. gosenca, 5. klobučar. Nace, srečo imaš, da si tukaj - veš kakšno vreme je zunaj?! VODORAVNO: 1. konica, 2. krmilno žito, 3. goveji mladič, 4. zapor, 5. poživljajoča pijača Ivančna Gorica december 2005-323 Odgovori na vprašanja iz prejšnjega kviza: 1. a, 2. c, 3. 100, 4.a, 5. b, 6. b, /. 9 stopinj C. i .^/¡a mm ^ i I \v\ P ^ \ Leteti, leteti, p ^ v zraku, živeti... ^ ^ ^isf^JTT^V^O^ V tem je radost sveta, ^ A «si/vj U \J u svoboden kot ptica si sredi neba. ^ v v | Vsem občanom želimo vesele | | božične praznike m naj v«xm | | novo leto 2006 prinese vse tiste velike | | in majhne stvari, ki narebijo življenje | | srečno, zafcovoljno, veselo in uspešno. | ^ Letalski klub Šentvid ^ V V 29 ALJAŽ PODOBNA LAHKA KRIŽANKA (S POPUSTOM SAMO ZA ZVESTE REŠEVALCE) T V E v C K KVIZ 1. Kdo največkrat dela družbo svetemu Petru? a) sveti Jernej c) sveti Leopold d) sveti Pavel 2. Kaj imamo v jeklenki, kadar kuhamo s plinom? a) propan b) metan c) dekan 3. Kaj navadno pravijo, kadar vam ponudijo pijačo? a) Le pij, saj je draga. b) Le pij, saj je domača. c) Le pij, saj je ne boš več dolgo. 4. Koliko prstov (parkljev) imajo krave na vsaki nogi? 5. V katerem mesecu se je pri nas končala 2. svetovna vojna? a) marca b) maja c) septembra 6. Kdaj so pri nas plačevali s franki? a) za časa Napoleona Bonaparta b) za časa Jožefa Habsburškega c) za časa Petra Karadžordževiča 7. Katera od naših krajevnih skupnosti je najmanjša? KRATEK ZAPIS, OPOMBA GRŠKI VELIKAN, KI GA JE ZADAVIL HERAKLEJ BORUT VESELKO ANGLEŠKI AVTO MIKAVNOST^ POKROVITELJSTVO ISTRSKO LETOVIŠČE BELA RUTA ŽENSKE LJUDSKE NOŠE PEVKA BOŽIČ BOGO-SLUŽNOST MODEL ZA OBLIKO OBLEKE ČINELE (LJUDSKO) IGRALKA KRALJ SLOV. IGRALCA (IVAN IN ANČKA) CVETICA MED ŽITOM RIMSKI HAD SOČASNO, HKRAn, ENO Z DRUGIM PRITR-DILNICA PRVI SAVDSKI KRAU LIRIČNA VEČERNA SKLADBA ŠVICAR (IZ LAT. IMENA ZA ŠVICO) OZNAKA TURČUE OŽJA MEHKA KOŠARA Z DVEMA ROČAJEMA PRITOK DONAVE IZ ROMUNIJE SORODNIK ŽIRAFE Z NJIM OPERIRAJO OČI_ 71 ORGAN, KI GA IMA TUDI ŠIVAN KA ATRAKTIVEN EKIPNI ŠPORT AVTOR MARKO BOKALIČ SEBIČNEŽ, EGOIST KONVEK-SNOST, IZBOČENO ST V KLANEC GORA V JULUCIH, VISOKA 2245 m BESEDNA OZNAKA FIGURA. LITVE PREVIDNO-- ZANIKANJE ORNETTE NASPROTJA COLEMAN MESOJEDA «ASTLINA IRSKE LOVSKI SCHWARZ KOBLERICA KATRAN POLETNI SREDNJEM IZ VISOSKE POPOLDAN SPOLU KRONIKE POČITEK PRESTOLNICA DB VLTAVI ----- CITA POTOKi OBRNEMO GA, KO NEKVASENO PECIVO Z NADEVOM BEREMO KNJIGO SESALEC, KI PONOČI LETA, PODNEVI PA SPI SEVERNA E V RUSIJI, JUŽNA PA V GRUZIJI NAČRTOVALEC VOJAŠKIH OPERACIJ RAČUNAL OBLIKOV. MATEVŽ BOKALIČ nPICNO SRBSKO MOŠKO IME DANE ZAJC RDEČE-KOŽEC SLOV. HOKEJIST (DEJANI SLUSNI EFEKT SESTAVNI ELEMENT Srečno 2006! ZELENA POVRTNINA SOLSKA DEJAVNOST PRITOK »RILOZ SAVE V JKOLI NOST KRANJU PEGAN OLIVER TWIST J|h§§ ■p jgpp.-,., '''^PlHjfe I • ' 1 Naj te angeli čuvajo ... zahvala V dopolnjenem 78. letu starosti nas je po bolezni zapustil naš dragi mož, oče in dedek franc klemencic iz Radohove vasi 1, Šentvid pri Stični Na njegovo zadnjo pot smo ga pospremili v ponedeljek, 12. decembra 2005, na pokopališču v Šentvidu pri Stični. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaš-čanom, prijateljem in znancem ter društvu upokojencev za izrečena sožalja ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, zanj darovali cvetje in sveče ter prispevali za svete maše in dober namen. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, zlasti patronažni službi, za vso skrb v času bolezni. Hvala gospodu župniku Stanetu Kerinu za obiske in zakramente ob prvih petkih, za vse molitve ter za lepo opravljen pogrebni obred z mašo, in tudi gospodu Jožetu Koželju, kije somaševal pri pogrebni maši. Hvala pevcem za zapete pesmi in Perparjevim za opravljene pogrebne storitve. Najlepša hvala gospe Nives Fortunat Šircelj iz Semenarne Ljubljana za poslovilni govor, sosedi Štefki za opravljene molitve, še prav posebej pa hvala sosedu Vinku, ki ga je tolikokrat obiskal v času bolezni in ga s svojo dobro voljo in spodbudo vedno znal pripraviti do smeha, prav tako pa tudi bratu Stanetu, ki ga je vse do zadnje ure redno obiskoval, ter vsem ostalim, ki ste ga obiskovali med bolezni- 10. Žalujoči: žena Helena, hčerke Milena, Jelka, Marija in Vida z družinami ) Življenje celo si garal, vse za dom in družino ded. Tvoje so sledi povsod od pridnih rok. zahvala Tiho in mirno je zaspal mož in oče miha i li« iz Zagradca Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: žena Frančiška in sin Miha ter sorodniki in znanci, ki so ga imeli radi. Ne jokajte na mojem grobu, tiho k njemu pristopite. Spomnite se, kako ttpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALI V 76. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat in stari ata jože čož st. Gnidov ata iz Leskovca pri Višnji Gori Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in dober namen. Zahvaljujemo se gospodu župniku Boštjanu Modicu za obiske na domu, za svečano pogrebno mašo in gospodu Aleksandru Ureku za somaševanje. Zahvaljujemo se cerkvenemu pevskemu zboru iz Višnje Gore, šentviškemu pevskemu zboru, za zaigrano Tišino, Perparjevim, gospodu Miklavčiču in gospodu Grabljevcu za dolgoletno zdravljenje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi ^_t 1 / zahvala Na svoj 85. rojstni dan nas je za vedno zapustila mama, sestra, teta, babica in prababica kristina omamen roj. Planinšek iz Velike Dobrave 10 pri Višnji Gori Iskrena hvala sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče, zanjo darovali v dober namen in za maše ter jo na njeni zadnji poti v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala g. Pavlu Grozniku za ganljive poslovilne besede, hvala vsem duhovnikom, g. Boštjanu Modicu, g. Tonetu Novaku, g. Jožetu Kastelicu, g. Stanku Kastelicu in g. Aleksandru Ureku za lepo opravljen obred. Hvala vsem pevcem in Perparjevim. Hvala pa tudi zdravnici dr. Meti Campa. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali in vam bo ostala v lepem spominu. Žalujoči domači Zavoci za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, ci.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 Vesel božič ter srečno novo teto 2006 mm zefi 'Krajevna organizacija Rdečega fqiza Ivančna Cjorica POLICIJA SVETUJE IN OPOZARJA Policisti vsako leto znova obravnavajo množično uporabo petard in drugih pirotehničnih izdelkov. Medtem ko je takšno početje določenim posameznikom in skupinam v zabavo, je za večino državljanov neprijetno in pomeni svojevrstno nasilje nad ljudmi. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroča telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči idr. ), vznemirja ljudi in živali ter onesnažuje okolje. Policisti bomo storili vse, kar je v naši moči, da omejimo nezakonito uporabo in zmanjšamo možnosti poškodb. Dosledno bomo ukrepali proti vsem, ki bodo metali petarde oziroma uporabljali druge pirotehnične izdelke, kjer to ni dovoljeno, in sicer: V ŠOLAH IN NJIHOVI OKOLICI, V BLIŽINI ZDRAVSTVENIH DOMOV IN BOLNIŠNIC, VRTCEV, DOMOV ZA OSTARELE, V OKOLICI CERKVENIH OBJEKTOV V STRNJENIH NASELJIH, NA HODNIKIH STANOVANJSKIH BLOKOV, V ŠPORTNIH OBJEKTIH IN NA DRUGIH KRAJIH, KJER SE ZBIRA VEČJE ŠTEVILO LJUDI. Pirotehnični izdelki, katerih glavni učinek je pok, se smejo uporabljati izključno v času od 26. decembra do 2. januarja, torej bomo ukrepali tudi proti vsem tistim, ki te omejitve ne bodo upoštevali. Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, daje neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh, zato prosimo vse, predvsem pa starše in skrbnike, da z opozarjanjem na nevarnosti ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjšanju posledic. S SKUPNIMI PRIZADEVANJI SE JE MOGOČE IZOGNITI MARSIKATERI NEVARNOSTI IN USODNI POSLEDICI. Vsem občanom občine Ivančna Gorica želita vodji policijskega okoliša Marjan FRIC in Rudi GRUNBACHER SREČNO, PREDVSEM PA VARNO NOVO LETO 2006. VPO Marjan Fric L al zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta, brata in strica jožefa strune iz Malih Reberc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili bolečino in žalost, nam izrekali sožalje, darovali cvetje in sveče, zanj darovali za maše in dober namen ter ga na njegovi zadnji poti pospremili k večnemu počitku. Hvala sorodnikom, vaščanom in prijateljem za pomoč. Posebna zahvala velja gospodu župniku Francu Vidmarju, pevcem in organistu Robiju, Perparjevim ter Slavku Blatniku in Francki Ožbolt za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in vam bo ostal v lepem spominu. Njegovi najbližji 324 Ivančna Gorica, december 2005 Ji* , NI JLM V M\ i.............11 iii.n.»4 - ^rrT,* - IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Izdelek na pričujoči podobi je nekaj posebnega med svojimi vrstniki. Posebnež je v tem, da se zanj ljudje ne pulijo tako močno kot za njegove soimenjake. Zanj je značilno tudi to, da se rad vzpenja kvišku, a vedno nizko obtiči. Sporočite, kaj je ta nenavadna reč in zraven povejte še kaj zanimivega - bom vesel. Dovolite, da vas prijazno spomnim: še malo, pa bo božič in se bomo spet sešli z najzvestejšimi sodelavci. Na-svidenje, dragi narodopisci. Polde Sever Ondan sem jo mahnil na Hudo, da bi zvedel, kako so bili tam včasih z vodami. Vendar ne boste verjeli: niti enega izvira nisem našel, ne na hujskem hribu ne pod njim. Toda nikar ne mislite, da Bog Hujcev ni maral. Pa še kako rad jih je imel: prav blizu njihovega hriba je speljal z vodo bogato Višnjico, ki nikoli ni presahnila. K njej so jo mahnili in se po mili volji odžejali, kadar so imeli suha grla in požiralnike. Pa ne samo to: tudi živino so ondi oskrbeli z mokroto in perice so v njej cedile oblačila in posteljnino. To so počenjali v bolj sušnih časih. Za vsakdanje potrebe pa so sredi selišča skopali obsežno vaško lužo, ki je zbirala padavinsko močo za napajanje živine in za kuhanje svinjske krme. Kadar je bilo v luži dovolj vode, so tudi perice ob njej razpostavile svoje perilnike in škafe. Danes imajo Hujci vodovod, zato se na Višnjico in nekdanjo lužo požvižgajo. Vendar starejši svarijo pred prevelikim optimizmom: »Kaj se ve, kaj nas v prihodnosti še čaka,« pravijo. Imajo prav. BESEDA O BESEDI KAKO SO SE ŠALILI PRED STO LETI V zapuščini. Sodnik: ..Kako se drznete, priti tak sem k sodmji __________ 1) e d i č : ,.0-o-oprostTte. vsaj stoji v "vabilu, naj pridem v zapuščini svojega očeta." HUJSKE VODE Hujski odsek Višnjice je tekel nekako od Fedranove graščine navzdol proti Ivanč-ni. Tam so bile drče za živino in za spuščanje vozov z vodnimi sodi. Cisto na začetku pa so bili postavljeni kamniti perilniki za velike žehte. Danes je tu vse drugače. Reklamni oglas je iz časov, ko je bila rejenost še čislana. Danes bi šla firma s takim ogla -sevanjem hitro v stečaj. Naša govorica se spreminja že od vsega začetka. Spreminja jo življenje, ki ga živimo. Nekdaj, ko je vse teklo bolj počasi, so bile jezikovne spremembe počasnejše kot sedaj, ko je vse »sto na uro«. V današnjem etimološkem kotičku si bomo na primeru »rediti« ogledali, kako življenjske razmere spremenijo pomen besed. Take in podobne spremembe so poglavitni vzroki za spreminjanje jezika. V prejšnjih časih so ljudje izraz rediti uporabljali predvsem v pomenu prehranjevati in nemara v še bolj splošnem pomenu preživljati. Trubar je na primer pred slabega pol tisočletja zapisal nekako- takole: »Mar bi za te denarje raji ene voli kupili, z njimi zemlo orali inu suje otroke redili.« Znameniti mož s tem kajpak ni mislil, da bi bili otroci rejeni, temveč da ne bi trpeli lakote in da bi preživeli. Tudi pri Tavčarju v knjigi Med gorami med drugim zasledimo tole: »Bog je bil milosten in jima je dal kopico lepo rejenih otrok.« Tako •• pojmovanje je veljalo do pred nekaj desetletji. Spominjam se matere, ki mi je ob neki priložnosti potožila: »Lej, šest otrok sem zredila, nazadnje sem pa sama ostala.« Ker sem njene otroke poznal, vem, da so bili bolj suhi kot debeli. Očitno mati ni hotela - reči, da so bili njeni otroci rejeni (debeli), pač pa da jih je spravila pokonci in pripravila za samostojno življenje. Nekako do sredine preteklega stoletja je bilo. predvsem na podeželju, malo ljudi »pri sebi«, zato je primerna rejenost veljala za lepo ali pa vsaj za znamenje blagostanja. Tedaj so možje še ponosno stopali ob svojih okroglih ženah, češ. naj ljudje vidi- jo, da jim pri njih ničesar ne manjka. Naši Amerikanci so vedeli povedati, da so možje kar drli v salon, kadar se je razkazovala kakšna debelejša plesalka. V preteklih stoletjih se je krepka in okrogla postava spoštljivo označevala z izrazoma »oče župan« in »mati županja«. Zupani in županje so po večini imeli večja posestva, gostilne in trgovine in jim jela kajpak ni manjkalo. Potem so prišli novi časi in lepotni ideal se je spremenil. Ljudje uživamo več hrane in se manj gibljemo. Rejenost in debelost sta postali breme. Svoje so dodali tudi zdravniki z opozorili, kako je rejenost škodljiva. Zato otrok ne redimo več, ker bi se to slišalo hudo narobe, temveč jih preživljamo. Pridevek v izrazu »lepo rejen« bi se zdaj mirne duše lahko glasil »grdo rejen«, vendar tega ne bomo rekli, ker smo lepo vzgojeni. Iz te glasovne in pomenske osnove je nekoč vzniknilo več sestavin našega besedišča: red, reditelj, rejenec, red-nik in tako naprej. Vidite, tako se je z nami spreminjal tudi naš jezik. O tem bi lahko še veliko povedali, pa ne bomo, ker bi se članek preveč zredil, to pa. kot smo videli, ni lepo. prej grdo. Pa še v uredništvu bi bil ogenj v strehi. Klasjev Polde Ivančna Gorica december 2005 31 /OšiS§B «p™™*» s» ZADOtROWUO * ZAKAJ SO BOLTETOV1 KOLINE PRELOŽILI Na sliki je okoli 45 posod, nekaj pa jih ima rekorder še v restavracijski obdelavi. VRSTI SE SLOVO ZA SLOVESOM Slovo je stalna sestavina našega življenja. Poslavljamo se od sorodnikov, prijateljev, sošolcev, sodelavcev ali od naključnih znancev. Najtežje je kajpak slovo od domačih, ko za vedno odidejo od nas. Včasih je težko slovo tudi od domačih živali, s katerimi smo živeli v prijateljstvu, ali celo od predmetov, ki so nam dolga leta dobro služili. Boltetovi niso imeli veliko zemlje, zato so za koline zredili samo enega prašiča. Seveda so vsako leto poskrbeli, da je bil svinjski edinec lepo rejen in da je dal dovolj zabele za številno družino. Hrano so mu pripravljali v svinjskem kotlu. Ta pa ni bil pripraven zgolj za kuhanje svinjske piče - v njem so med drugim segreli tudi vodo za veliko žehto in za kopanje otrok pred večjimi prazniki. Za kopanje so imeli v svinjski kuhinji veliko leseno kad, v katero so nalili vroče vode, katere temperaturo so potem uravnavali z dolivanjem hladne tekočine. Tisto leto so imeli pri hiši še posebej ješčega pujsa in za božič so se obetale dobre koline. Toda usoda je hotela drugače. Sredi decembra so Boltetova mati v kotlu zavreli vodo za predpraznično kopanje otrok v svinjski kuhinji. Otroci so veselo čofotali v topli vodi in si iz rok v roke podajali velik kos domačega mila. Pri tem je najstarejši spolzko stvar malo preveč stisnil in pralni pripomoček je v loku zletel naravnost v svinjsko korito. Pujs, ki je čakal na krmljenje, je bil precej zraven in milo je v trenutku izginilo v njegovem želodcu. Vsi so se bali najhujšega, vendar ni bilo tako hudo. Pujsa sicer lep čas ni bilo h koritu, zadaj pa je lilo iz njega, kot bi bil skozenj napeljan vaški vodovod. Po dobrem tednu črevesnega pranja je bolnik po malem spet začel jesti, toda shujševalna kura je pobrala dobršen del masti. Tisto leto so imeli pri hiši za praznike bolj pusto hrano, kajti koline je bilo treba preložiti vsaj za mesec dni, da so se pujsu spet skrila štrleča rebra. In zdaj nauk za vse nas: z milom je treba previdno, zlasti če smo pred kolinami. LXXXIX. REKORD: L0N1C PRI LONCU Janez Bijec iz Šentvida se je že skusil v Klasjevem rekorderstvu; lani je nastopil z največjo in najpestrejšo zbirko buč v našem predelu. Tokrat se nam predstavlja z rekordno kolekcijo litoželeznih loncev. Okoli 50 sva jih naštela, ko jih je postavil v vrsto. Največji meri okoli dvajset litrov, najmanjši pa tri četrt litra. Po približnem izračunu bi njegovi piskri skupaj držali okoli štiristo litrov. Prvi lonci so pred poldrugim desetletjem prišli v njegovo zbirko z domačega podstrešja, lepo število so mu jih odstopili sorodniki in znanci, nekaj pa jih je nabral na divjih odlagališčih, ko je v gozdu iskal gobe. Mnogi lonci so bili poškodovani ter potrebni skrbne obnove in zaščite pred nadaljnjim propadanjem. Janez zbira različno etnološko zapuščino, največ zadovoljstva pa ima ravno z zbiranjem litoželezne posode. Zato bi bil zelo hvaležen vsem, ki bi mu pomagali povečati zbirko. Podoben rekord smo v našem časniku že imeli. Dosegel gaje Ciril Klemen-čič z Glogovice. Njegova zbirka je sicer nekoliko manjša, je pa pestrejša po obliki in izdelovalcih. V naši občini imamo potemtakem dva rekordna »lončarja«: Cirila in Ivana. Obema gredo iskrene čestitke in želje za nove uspehe pri zbiranju in ohranjanju vsega, kar je ostalo za prednamci. LS Ondan sem nekaj takega občutil tudi jaz. Na odpad sem odpeljal svoje staro dobro kolo, ki me je dolgo nosilo križem po svetu. Ko so ga pograbile železne čeljusti, je presunljivo zaječalo, kot bi hotelo reči: »Vidiš, kakšen si: zvesto sem ti služilo, ti pa takole, nehvaležnež!« Tedaj sem bliskovito dvignil fotoaparat in zadnji hip napravil posnetek za spomin in kot opravičilo za grdo dejanje. Nekaj podobnega bomo rahločutni začutili prihodnje dni, ko se bomo poslavljali od starega leta. Še pred dvanajstimi meseci smo ga hvalili na vsa usta in si nazdravljali, zdaj pa ga bomo zavrgli kot staro cunjo. A kaj hočemo: vsako slovo je začetek novega pričakovanja. Zato voščilo: »Vse najboljše za novo leto, staro je proč,« kličemo s Severne strani. LS 3Z Ivančna Gorica, december 2005 LE0PoU> SEVER Primeri enoglavih tičk. V prvi vrsti so tako imenovane »tičke na vozel«. Zaradi enostavne izdelave so primerne tudi za serijsko (industrijsko) peko. Teh je danes največ. Piva v vrsti je ce-porepa, drugi dve pa sta perorepki. V drugi vrsti so »ploščate tičke«, same perorepke. Take je pekla moja stara mama Joha-na. Joj, kako so bile dobre! Pomazane z jajčnim rumenjakom so se zlato-rumeno svetile - bile so šajnate. PODLISTPK TIČKE IN CIVKE časov, ko so tod živeli graditelji utrjenih gradišč v halštatski dobi. Na povezavo krušnih tičk in civk s porajajočim se življenjem kaže tudi njihov časovni pojav v okviru astronomskega leta. Naši predniki so jih pekli predvsem okoli novega leta, to se pravi v času, ko so s krajšanjem noči in dalj-šanjem svetlega dela dneva že čutili prihod pomladi in rojevanje novega življenja. V času pokristjanjevanja naših predelov so nekateri papeži misijonarjem posebej priporočili, naj v preudarni meri vključijo v krščanstvo tudi ustaljene navade naravovercev. Zaradi tega so se tičke kot prinašalke novega življenja ohranile vse do današnjih dni. Umestili so jih v božični čas, v čas Jezusovega rojstva. Po vsej verjetnosti so jih v tem letnem obdobju pekli tudi v času pred krščanstvom. Za preučevalca so še posebej zanimive tičke in civke z dvema glavama na istem ali na različnem koncu. Take namreč vidimo tudi na prazgodovinskih podobah. V zadnjih dveh nadaljevanjih smo se seznanili s ticami, ki jih je pred dvema tisočletjema in pol upodobil umetnik iz starejše železne dobe na vaški situli. Na njej mnogotere tiče spremljajo svatbeni sprevod in razločno kažejo svojo vlogo pri rojevanju in prerojenju življenja. Prizor kaže, da je imela pri tem pomembno vlogo tudi čaščena voda (muža). Očitna sled davne duhovnosti, povezane s krilatci, so tičke in civke, ki so jih naše babice in mame pekle še do nedavna. Ti krušni izdelki niso samo v veselje obdarovancem, v prvi vrsti otrokom, zanimivi so tudi za pre-' učevalce naše preteklosti. Njihova dokazna vrednost je velika zategadelj, ker njihov današnji pojav zlahka povežemo s sporočili iz prazgodovine. Čeprav je veliko izročila, zlasti v zadnjem času, že utonilo v pozabo, je nepretrgana sled iz davnine več kot očitna; kaže se v veliki oblikovni in obredni podobnosti, kar vodi v prepričanje o nepretrgani (kontinuirani) poselitvi naših predelov najmanj iz TKETBiciosn