Slovenski
letnik CIX - januar 2007
ISSN 0350-46907



Ü-.
'i Mm

(F

^	Kako
izboljšati čebeljo pašo v gozdu?
Čebelarjeva opravila v AŽ panjih v januarju
Ko piči čebela .
Insektic^di i
proizvajalke' matičnega mlečka
J

Čebelarstvo miar - kogjan
Robert Kocjan s. p.
Gabrje 42, 1556 Dobrova
«d.: 01/364 II 06-faks: 01/364 13 07 GSM: 031/351 964 - e-fx^: robindi@s5.ner
ČEBELARSTVO - IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME - TRGOVINA
Delovni iosi pon»-petek od	ure in od	ure, soboto od 8.-12« ure.
IZDCIÜJ&MO:
•	moh^ii«
•	ghif^no cMch pip*
phhčr<t fciitoidio č^bthnk* iopafk*
t^'oUirm tprvfemomo lomo v FifC ««WdH
do^l. 03. 200r
Vplpt)^ lOn^
* t thil* Ir^oytfti vom pofvfofno W* no
Op'V^O
ZMERNI CENE - TRADICliA - KVAUmA - IZKUŠNJE, PRIDOBüENE V USTNEM ČEULARSTVU
liOeLAVA CBBELAR^PUE OPRemE IN TRGOVINA
v Utu
fo
"iat T..
om^ovsi C rdi lAft^w^

IPgar I
0iMLAMKA0MO«A	^^
makanos miä*GO 99'CPG,420Š Šenčur ojfošio:	intminaL' »wv.s.v^. .V.HA.*
UW®DNDK
A NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Spoštovani čebelarke in čebelarji!
Pred nami je prva številka Slovenskega čebelarja v novi obliki. Številni ste si že dolgo želeli spremembo našega glasila in zdaj je l<ončno tu. Ko ga boste prelistali, boste ugotovili, da je nova številka nekoliko obsežnejša od prejšnjih in da so vse fotografije barvne, pa tudi večje in zato bolj nazorne. Pravijo, da dobra fotografija lahko pove več kot tisoč besed. Seveda bi bilo premalo, če bi ostali samo pri spremembi zunanje podobe našega priljubljenega glasila, ne da bi hkrati izboljšali tudi njegovo vsebino. To pa je že trši oreh.
Kakovost člankov je odvisna od znanja in volje naših bolj ali manj stalnih piscev. Vedeti moramo, da so med nami odlični čebelarji praktiki z izjemno bogatim znanjem, ki bi s svojimi izkušnjami lahko obogatili našo revijo, toda pisanje jim ne gre in ne gre od rok. V nekem tujem glasilu sem celo prebral hudomušno ugotovitev, da strokovne članke najraje pišejo čebelarji z nekaj panji, ker imajo pač dovolj časa in bi jim bilo dolgčas, če ne bi pisali. Na željo nekaterih bralcev bodo v prenovljenem glasilu mesečna navodila za začetnike sicer ostala, vendar morajo biti občutno krajša. Pisci naj v prihodnje opustijo vsebine, ki se ponavljajo iz leta v leto, navedejo pa naj, v katerih letnikih in številkah je o njih že kdo pisal. Tako bo ostalo več prostora za druge vsebine. Nekateri pogrešajo visoko strokovne in znanstvene članke s področja čebelarstva. Po njihovem mnenju imamo v Sloveniji doktorje znanosti, ki gotovo veliko vedo, ki so na tekočem z dogajanjem v znanstvenem svetu, kljub temu pa od sebe ne dajo nič. No, skušali jih bomo pritegniti k sodelovanju, morda celo s tem, da jim bomo ponudili višji honorar, če drugače ne bo zaleglo.
Nekateri bralci si zelo želijo tudi več prevodov iz tujih čebelarskih glasil. Glede tega jim bomo laže ustregli, saj nas kar nekaj redno prebira tujo literaturo. Na nedavnem sestanku izdajateljskega sveta smo si tako med seboj že razdelili jezikovna področja, ki jih bomo obdelovali. Da bomo prostor v Slovenskem čebelarju kar najbolje uporabili in zadovoljili čim širši krog bralcev, prosim vse, ki pišejo o različnih proslavah, okroglih obletnicah, izletih in drugih društvenih dogodkih, da so kratki in jedrnati, torej brez odvečnih besed. Podobno naj velja za
Nadaljevanje na naslednji strani ►►
Maja Ivana Smodiš Skerl: Insekticidi in proizvajalke matičnega mlečka Borut Preinfalk: Zanimiv lanski pojav »gluhih jajčec« v dveh čebelarstvih	4
Franc Sivic: Kako izboljšati čebeljo pašo v gozdu? 5 Ljudmila Bokal: Delo za slovenski
čebelarski slovar se preveša čez polovico	7
DELO ČEBELARJA V TEM MESECU_
Janez Kropivšek: Čebelarjeva opravila v AŽ-panjih v januarju	9
Mihael Kamplet: Čebele potrebujejo mir, da lahko uspešno preživijo nizke januarske temperature 11 Mira Jenko Rogel: Veterinarski nasveti za januar 12 NASVETI IZ PRAKSE ZA PRAKSO
14
15
Urška Tomec: Ko piči čebela ^ Janez Mihelič: Kako čebelarijo v večjem družinskem čebelarstvu Koželj iz Šmarja - Sapa Vlado Auguštin: Zatiranje varoj s
kapanjem oksalne kisline v AŽ-panju	20
MEDOVITE RASTLINE_
Robert Brus: JAVORJI - Maklen	21
Trajče Nikoloski: Viri čebeljih paš -
Zgodnja (prva) spomladanska paša	24
VPRAŠANJA IN ODGOVORI_
Vlado Pušnik: Izkušnje z oksalno kislino v sezoni 2005-2006 (zimsko obdobje)	26
DOGODKI IN POTOPISI	27
OBVESTILA
31
T
INDEX
NEWS FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Maja Ivana Smodiš Škerl: Insecticides and
/
producers of the royal jelly	3
Borut Preinfalk: Interesting last year's phenomenon of »dead fertilized eggs« in two apiaries	4
Franc Šivic: How to improve yield of bees in forests? 5 Ljudmila Bokal: Work on the Slovenian Dictionary of Beekeeping moves into the second half	7
BEEKEEPERS WORK THIS MONTH_
Janez Kropivšek: Beekeeper's chores for Alberti-Žnideršič hives in January	9
Mihael Kamplet: Bees require peace to successfully survive low January temperatures 11 Mira Jenko Rogel: Veterinary advice for January 12 PRACTICAL ADVICE FOR PRACTICAL USE
Urška Tomec: When a bee stings^ Janez Mihelič: How the family Koželj from Šmarje-Sap keep their bees Vlado Auguštin: Fighting varroa mites by dripping oxalic acid in hives FORAGE PLANTS
Robert Brus: Maple trees - Acer campestre L. Trajče Nikoloski: Sources of bee yield -Early (first) spring yield
QUESTIONS AND ANSWERS_
Vlado Pušnik: Experience with oxalic acid in 2005-2006 season (winter period)
EVENTS AND TRAVEL DIARY_
NOTICES
14
15 20 21 24
26 27 31
Fotografija na naslovnici: Čebela na socvetju spomladanske rese. Foto: Franc Šivic.
UVODNIK
osmrtnice. Kratka poročila vsak rad prebere, dolgih pa se loti le redkokdo. Toliko o našem glasilu. Zdaj pa še nekaj besed o temi, ki zadnje čase zelo obremenjuje vodstvo ČZS. Ostali smo namreč brez predsednika, saj je g. Franc Čebulj odstopil s tega položaja. Zaradi tega je UO na svoji nedavni seji odločil, naj kot najstarejši podpredsednik vodim našo organizacijo do prihodnjega občnega zbora. Toda to je samo začasna rešitev. Naloga vseh organiziranih slovenskih čebelarjev, ne samo podpredsednikov, je v tem, da do volitev, ki bodo aprila, najdemo novega človeka, ki bo trdno poprijel za krmilo naše barke in nas popeljal iz zdajšnje negotovosti in občasne malodušnosti. Kako si sam predstavljam prihodnjega predsednika Čebelarske zveze Slovenije? Na prvem mestu bi izločil avanturiste ali revolucionarje, ki bi želeli vse obrniti na glavo in začeti delati nekaj novega. Kandidat ali kandidatka za ta odgovorni položaj mora biti umirjena, preudarna in nekonfliktna oseba, ki ima vodstvene izkušnje in ki zna uspešno delati z ljudmi. Zelo pomembno je, da ni v nekem drugem delovnem razmerju, kajti veliko svojega časa bo moral nameniti za temeljito spoznavanje vseh področij, s katerimi se zdaj bolj ali manj uspešno ukvarjamo izvoljeni funkcionarji in delavci ČZS, saj brez dobrega poznavanja teh problemov ne bo mogel pravilno presojati in koordinirati dela svojih sodelavcev. Za svoje delo predsednik seveda ni plačan, tako kot niso plačani preostali voljeni funkcionarji. Poleg tega mu je novi zakon o društvih naložil še neprijetno breme, da za vse nepravilnosti v organizaciji odgovarja sam, in to tako moralno kot tudi materialno in z vsem svojim premoženjem. To je gotovo okoliščina, ki bo še dodatno otežila iskanje primernega kandidata. Kljub temu ne smemo obupati. Do prihodnjega aprila moramo najti novega predsednika! Za konec naj se zahvalim kolegu Boštjanu Noču za njegov prispevek k novi zasnovi revije Slovenski čebelar in vsem ostalim sodelavcem na Čebelarski zvezi Slovenije za dobro opravljeno delo v minulem letu.
Posebna zahvala gre vsem predsednikom, tajnikom in blagajnikom regionalnih čebelarskih zvez in posameznih čebelarskih društev za požrtvovalnost, s katero premagujejo težave pri vodenju svojih organizacij. Vsakemu posebej bi želel stisniti roke in se mu zahvaliti za njegov trud. Navsezadnje gre zahvala tudi vsem slovenskim čebelarjem, ki ste in ostajate naši zvesti člani, ki nas spodbujate in podpirate in s svojo članarino omogočate nemoteno delo naše Zveze.
Želim vam zdravo in medeno leto 2007.
Franc Šivic
ŽeCimo vam sr^ečno in m^eden^o leto 2007
Čebelarska zv^ez^a Slovenije
KRATKE NOVICE IZ SVETA
Matični mleček zavira napad varoj
Ameriški in britanski znanstveniki so dognali, da varoje učinkovito prežene matični mleček. Te pršice le redkokdaj najdemo v matičnikih, če pa pred pokritjem matičnika zaidejo vanje, se v njih ne morejo razmnoževati. Znanstveniki so domnevali, da je razlog za to neka sestavina matičnega mlečka. Iz matičnikov so do dvanajst ur pred pokrivanjem vzeli matični mleček, iz njega izločili svež ekstrakt in ga v več korakih očistili, da bi med seboj ločili posamezne vsebovane snovi. Po vsaki izolaciji posamezne snovi so z biološkim preizkusom preverili, ali pridobljene frakcije, kot jim pravijo strokovno, delujejo na varoje kot repelenti oziroma snovi, ki odbijajo varoje. Rezultat teh poskusov je bil naslednji: ugotovili so, da pršico preženejo nekatere maš-čobne kisline. Enak rezultat so dobili pri uporabi sintetične mešanice maščobnih kislin. Znanstveniki bodo v naslednjem koraku preverili, ali lahko pridobijo kako sredstvo, s katerim bi kontrolirali oz. zavirali razmnoževanje varoj.
Vir: Journal of Chemical Biology/M. Holt
ryi
©@KTD©D©D DN PR®

Se kdaj vprašate, kakšen prikrit vpliv imajo laliko insekticidna sredstva iz okolja na medonosno čebelo in čebeljo družino? Kako vplivajo na razvoj izleženih čebel, na izločanje matičnega mlečka?
Besedilo: Maja Ivana Smodiš Škerl - Kmetijski inštitut Slovenije, fotografije: Vesna Lokar
Pridelovalci poljščin, sadja in vrtnin se morajo držati navodil za pripravo in ravnanje s fitofarma-cevtskimi sredstvi. Upoštevati morajo nevarnosti zastrupitev čebel in okolja s škropivi, zato so pred škropljenjem o tem dolžni pravočasno opozoriti okoliška čebelarstva. Tako so čebele varne in ne zgodi se, da bi množično odmirale. Poznamo zgodbo o gauchu izpred nekaj let. Gre za sistemski insekticid z aktivno učinkovino imi-dakloprid, ki je veliko preglavic povzročil čebelarjem v Franciji (prepovedali so ga leta 1999) in pozneje tudi v Sloveniji (uporabljajo ga kot pripravek za zaščito semen).
Čebelja družina je nenehno v stiku tudi s kemičnimi sredstvi za zatiranje varoj. Kumafos (Perizin), oksal-na kislina, flumetrin (Bayvarol) in drugi so v predpisanih količinah učinkoviti proti škodljivcu, čebelam pa ne škodujejo. Vsaj navidezne. Toda, le kakšne spremembe se dogajajo v teh majhnih organizmih, predvsem v organu, ki izloča pomembno prehran-sko komponento - matični mleček? Na Kmetijskem inštitutu Slovenije izvajamo raziskovalni projekt, v okviru katerega raziskujemo vpliv nekaterih insekticidov na krmilne ali goltne žleze (lat. Glandulae hypopharyngealis) pri me-donosni čebeli.
Krmilne žleze so grozdaste oblike in v dveh simetričnih vejah zapolnjujejo ves sprednji del glave. Izvodilo žleze je v goltu. Žleze so najbolj aktivne pri mladih čebelah, ki krmijo zalego. Na satju z odkrito zalego jih najdemo takoj, saj pridno oskrbujejo celice s hrano (mleček, cvetni prah, razredčen med). Za pospešen razvoj žlez je nujno potreben pelod, ki vsebuje potrebne beljakovine. Žleze so najbolj razvite, ko so čebele stare 6 do 12 dni, potem pa se počasi manjšajo in skoraj izginejo. Pri zimskih čebelah ostanejo povečane, vendar niso aktivne. V zbirnih kanalih se skladišči njihov produkt, ki ima najverjetneje pomembno nalogo spomladi, ko začnejo čebele intenzivno iskati hrano.
Naj navedem nekaj rezultatov iz raziskav krmilnih žlez.
Razvoj in izločanje krmilnih žlez na ravni celice sta predstavila Painter in Biesele (1966). Silva de Moraes in Bowen (2000) sta preiskovala različne modele celične smrti pri krmilnih žlezah v procesu regresije ali pojemanju delovanja. Deseyn in Billen (2005) sta podrobneje raziskala ultrastrukturne spremembe v krmilnih žlezah in spremembe v njihovi morfologiji glede na starost čebel. Pri čebelah, laboratorijsko okuženih s sporami praživali Nosema apis, se je po okužbi in po zdravljenju s fumagilinom (Liu, 1990) spremenila aktivnost izločanja mlečka v žlezah. Omar in Shoriete (1992) sta preučevala vpliv sistemskega akaricida Apitol, ki vsebuje aktivno učinkovino kumafos, na čebele delavke in ugotovila, da je uživanje tega pripravka zavrlo razvoj krmilnih žlez. Na inštitutu smo izvedli več poskusov v laboratorijskih razmerah in v čebelji družini. Čebele različnih starosti smo izpostavili nekaterim insekti-cidnim pripravkom, ki jih uporabljajo na poljih, in sredstvom za zatiranje varoj, in to tako, da smo v sladkorno raztopino dodali določeno količino posameznega insekticida, manjšo od ravni toksičnosti. Vsakih nekaj dni smo vzeli vzorce čebel. Preparirali smo krmilne žleze in jih pripravili za nadaljnje preiskave. Poskusne družine smo izpostavili nekaterim insekticidom in akaricidom
Prepariranje krmilnih žlez s pomočjo lupe. Odstranjen je oglavni ščit glave.
Hipofaringealne žleze pri mladi čebeli krmilki.
(po navodilih za zatiranje varoj) ter odvzeli matični mleček, enodnevne čebele, krmilke in pašne čebele. Vzorci so pripravljeni za analize dveh vrst, in sicer:
-	za analize mehanizmov delovanja substanc na celice krmilnih žlez čebel delavk in
-	za analize ostankov insekticidov in akaricidov v krmilnih žlezah in matičnem mlečku.
Zanimajo nas spremembe v razvoju žlez v laboratorijskih razmerah (vnos kemičnih sredstev) in v družini (in vivo) ter njihova sposobnost za aktivno proizvodnjo matičnega mlečka. Ali zaradi zaužitih kemičnih sredstev mlada krmilka prehitro zapusti svoje pomembno opravilo, se posledično spremeni funkcija čebele, se njena življenjska doba skrajša? Morda je matični mleček zaradi tega slabše kakovosti, vsebuje morebitne ostanke zdravil? Ne nazadnje se lahko vpliv kemičnih sredstev kaže tudi pri proizvodnji matič-
Zleze, pobarvane z barvilom 'brilliant blue'. Vidna je grozdasta struktura žlez.
nega mlečka v čebelarstvu. Odgovore na vsa ta vprašanja iščemo v naši raziskavi. Rezultati bodo pripomogli k razjasnitvi skritih sprememb v razvoju mlečnih žlez, prispevali pa bodo tudi k ozaveš-čanju vpliva kemičnih sredstev na okolje in predvsem na naše pridne čebele.
Viri:
Deseyn, J., Billen J. (2005): Age-dependent morphology and ultrastructure of the hypopharingeal gland of Apis mellifera workers (Hymenoptera, Apidae). Apidologie 36: 49-57. Liu, T. P. (1990): Ultrastructural changes in the secretion granules of the hypopharyngeal gland of the honeybee infected by Nosema apis and after treatment with fugillin. Tissue and cell 22 (4): 501 -504, 523-531.
Omar, M. O. M., Shoriete, M. N. (1992): Effect of the systemic acaricide 'Apitol' on some physiological characters of honeybee workers. Assiut journal of agricultural sciences 23 (4): 203-215. Painter, T. S., Biesele, J. J. (1966): The fine structure of the hypopharyngeal gland cell of the honey bee during development and secretion. Zoology 55: 1414-1419. Silva de Moraes, R. L. M., Bowen, I. D. (2000): Modes of cell death in the hypopharyngeal glands of the honey bee (Apis mellifera L). Cell biology international 24 (10): 737 - 743. j
m
N
M
ÖV
N©
POJAV
"LT
H
^ätk	V7____V7_ ___
"LT
H
"LT
H
Besedilo: Borut Preinfalk
Sredi meseca maja 2006 mi je izrojil eden izmed nakladnih panjev. Zaradi nekajdnevnega slabega vremena so čebele staro matico umorile in izroji-le z mladimi maticami. En del roja se je usedel na vejo posebej, zato sem ga ločeno tudi ogrebel in vsadil v opazovalni panj. Družinica se je v novem
domu hitro udomačila. Matica se je normalno sprašila in začela zalegati. Po dveh tednih sem pri pregledu ugotovil, da ima družina samo jajčeca, nima pa pokrite zalege. Ker se mi je to zdelo nenavadno, sem sklenil še nekoliko počakati. Toda tudi po mesecu dni od sprašitve v panju ni
bilo pokrite zalege, temveč samo jajčeca. Ker si zadeve nisem znal razložiti, sem o tem povprašal nekatere izkušene praktike, vendar so tudi oni le ugibali o vzroku tega pojava. Še najbolj verjetna se mi je zdela razlaga, da se panj pregreva in da se zalega zaradi tega izsuši. S to razlago sem se sprijaznil in po dveh mesecih, ko je že skoraj zmanjkalo čebel, sem na zadevo tudi pozabil. Konec septembra pa me je poklical čebelar g. Ivan Ogrinc iz Ribnice in me vprašal za mnenje o prav taki zadevi, kot se je pojavila pri meni, le s to razliko, da je bil njegov roj naseljen v devetsat-nem panju, v katerem ni nikakršnih težav s pregrevanjem. Poklical sem profesorja Janeza Gre-gorija in ga vprašal za mnenje. Ker tudi on še ni slišal za tak primer, smo se skupaj z g. Ogrincem dogovorili za obisk. Ugotovili smo, da je pojav popolnoma enak, kot je bil pri meni. V panju so bili trije sati zaleženi z jajčeci, le v dveh celicah sta bili bubi. Eno smo odkrili in v njej videli bubo s temnimi očmi, to pa je znak, da se bodo čez kakšne tri dni izlegle. Kljub temu pa se preostala buba ni izlegla niti po tednu dni kontrole. G. Ogrinc je sat zalege iz omenjanega panja že pred tem zamenjal s satom zalege iz pravilno razvite družine. Po tednu dni je ugotovil, da so čebele v problematičnem panju normalno negovale dodano zalego in jo tudi pokrile. Zaležen sat iz problematične družine, ki je bil dodan normalni,
pa so čebele počistile in matica ga je znova zalegla. Iz vsega tega je sledil logičen sklep, da je zalega iz prve družine defektna, da se zarodek v jajčecu nenormalno razvija in da verjetno odmre, še preden jajčece poči. Čebele so to zaznale in tako jajčece odstranile iz celice. Z dovoljenjem g. Ogrinca smo matico, ki je bila normalno razvita, pregledali v laboratoriju Kmetijskega inštituta v Ljubljani. Dr. Aleš Gregorc, ki je opravil pregled, v telesu matice ni ugotovil nikakršnih anatomskih nepravilnosti. Imela je lepe bele in dobro razvite jajčnike. Mikroskop je pokazal, da so bile v semenski vrečki semenčice normalno razvite in žive. Tako smo zadevo sklenili brez točnega odgovora, zakaj zalega v tej čebelji družini predčasno odmira. Po dveh dneh pa me je znova poklical profesor Janez Gregori in mi povedal, da je povsem enak pojav opisan v knjigi »Sodobno čebelarstvo I«, str. 409. Tam je omenjen pojav »gluhih jajčec«, o katerem je nemški znanstvenik Leuenberger v svoji knjigi »Die Biene« pisal že leta 1935. Pri tem pojavu gre za zgodnjo embrionalno smrt zarodka, verjetno zaradi pojava letalnega (smrtnega) gena v genskem zapisu ličink. Motnja je po vsej verjetnosti dedna in se je znebimo samo z zamenjavo matice. Ne glede na to, da je problem že opisan v literaturi, je pojav po mojem tako redek in dovolj zanimiv, da z njim seznanim tudi druge čebelarje. j
KAK® DS

ŠAT
M
IM® PAi® W
Besedilo in fotografije: Franc Šivic
Preden bom skušal odgovoriti na to vprašanje, želim opozoriti na napako v mojem članku v 12. številki Slovenskega čebelarja, str. 321, ki jo je očitno zagrešil tiskarski škrat. Kako bi sicer lahko nekdo, ki je diplomiral iz teme o gozdnem medenju, zapisal, da nabirajo čebele na smreki medičino in da mali kapar povzroča pašo na smreki šele julija.
V preteklosti smo se čebelarji veliko ukvarjali s problemom, ki sem ga zastavil v naslovu tokratnega članka. Vneto smo preučevali tuje drevesne in grmovne vrste, za katere smo vedeli, da so medonosne, in nekatere tudi nasadili. Tako zdaj že marsikje lepo rastejo japonska sofora, evodija in amorfa, v veselje čebelarjev in čebel, saj so se ti priseljenci dobro prilagodili našim vremenskim razmeram.
Na veliki jasi rastejo skupaj divje češnje, javorji in lipe. Dobra zemlja in zadostna količina svetlobe omogočata drevesom hitro rast v višino, debelca pa so vsa zaščitena pred divjadjo. Tu bodo imele čebele čez kakšnih deset let že kar bogato pašo.
Žal omenjene rastline razen za čebelarstvo gospodarsko niso zanimive, zato si ne smemo delati utvar, da bodo z njimi kdaj zasajene večje površine in da bomo z njih dobili sortne medove. Na srečo pa imamo v naših gozdovih nekaj odličnih avtohtonih medonosnih drevesnih vrst, ki so zanimive tudi za lesnopredelovalno industrijo. To so smreka, jelka, lipa, pravi kostanj, divja češnja in gorski ali beli javor. Zadnji dve uvrščamo med plemenite listavce, saj je njun les že od nekdaj cenjen za izdelavo pohištva višjega cenovnega razreda, njuni plodovi so hrana za gozdne živali, listje pa je surovina za humus, bogat z minerali. Glede na to imajo gozdarji, lastniki gozdov in čebelarji skupen interes tako za ohranitev teh drevesnih vrst v naših gozdovih kot tudi za njihovo še večjo razširjenost.
Za slovenski gozd je značilna velika vitalnost, da ne rečemo kar agresivnost. Travniki in pašniki, ki jih ne kosimo, namreč marsikje že v nekaj letih zarastejo pionirske drevesne in grmovne vrste. Na Primorskem je to po navadi robinija ali neprava akacija, drugod pa vrba iva, trepetlika, pozneje pa tudi drugi listavci in iglavci. Tudi gozdne površine se pogosto same pomlajujejo, to pa je seveda veliko cenejše kot umetno pogozdovanje. Gozdarji morajo v tej fazi s sečnjo starejšega in zrelega drevja pravilno dozirati svetlobo, ki omogoča rast mladja. S poznejšimi posegi izvajajo tako imenovano pozitivno selekcijo. Gozdarji izbirajo gospodarsko ter čebelarsko zanimive
Posamezno stoječe debelce kar izziva srnjaka, da si obenj podrgne svoje roge in tako usodno poškoduje nežno lubje. S posebno plastično cevjo javor zaščitimo pred divjadjo in mu tako omogočimo zdravo rast.
Tisti čebelarji, ki imamo možnost, da izboljšamo čebeljo pašo v svojem gozdu, moramo poznati tudi nekaj osnov o gojenju gozdov. Na sliki so tri mlada javorjeva drevesa, ki si med seboj konkurirajo za hrano in svetlobo. Izberemo najlepšega, preostala dva odstranimo.
drevesne vrste ter med njimi tiste, ki so pravilne, pokončne rasti. Hkrati odstranjujejo konkurente in tako izbrancem pomagajo, da se hitreje okrepijo in se potegnejo v višino k svetlobi. Žal samo odstranjevanje konkurentov še ni zadostno jamstvo, da bodo naši izbranci, na primer javorji in divje češnje, sčasoma uspešno zrasli v mogočna in zdrava drevesa. V fazi mladja jih marsikje čaka še ena nevarnost: divjad. Jeleni in košute, srnjaki in srne radi objedajo sladke poganjke, srnjake pa poleg tega nenavadno privlačijo gladka debelca, ob katerih si drgnejo mlade rogove in tako uničijo veliko najlepših drevesc. Kako ukrepati, da bo škoda, ki jo povzroča divjad, čim manjša?
Če je mladje na večji, strnjeni površini, s katere je odstranjeno že vse staro drevje, je to površino smiselno ograditi z ustrezno visoko in trdno ograjo. Če pa so izbrana drevesca bolj redko posejana v sestoju, se raje odločimo za posamično zaščito, tako da debelca obdamo s plastično cevjo. Plastične oklepe okoli njih po navadi pustimo v gozdu toliko časa, da drevesca odrastejo in jih divjad ne more več poškodovati. Pred leti so me kolegi iz Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec prosili, naj jim kaj povem o
pomenu gozdnega drevja in grmovja za čebelarstvo. Dandanes se gozdarji še bolj kot takrat zavedajo, da so čebele tudi za gozd pomemben regulator biološkega ravnotežja. Zato je morda že dozorel čas, da naredimo čebelarji prvi korak in povabimo gozdarje k organizaciji posvetovanja o naslovni temi.
Med lastniki gozdov je vedno več tudi čebelarjev. Napotke, ki sem jih zapisal v tokratnem članku, in
tiste, ki jih podajam v okviru Šole čebelarjenja Antona Janše, lahko koristno uporabijo kar na svojem zemljišču, saj bodo imeli od svoje lastnine dvojno korist. Pri gojenju gozdov rezultati sicer niso vidni v enem ali dveh letih in je treba nanje kar nekaj časa čakati, toda imeli bodo dober občutek, da so naredili nekaj zelo koristnega, čeprav bodo verjetno sadove njihovega truda uživali šele otroci, j
ZA ©LOVE
m



M
LOVAR ©E PREVEŠA ©ES
Besedilo: Ljudmila Bokal
V Slovenskem čebelarju smo že nekajkrat poročali o čebelarskem terminološkem slovarju, ki ga v sodelovanju med Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) in Čebelarsko zvezo Slovenije pripravlja Komisija za izdelavo čebelarskega terminološkega slovarja v Sekciji za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Komisijo sestavljajo čebelarski strokovnjaki: Simon Atelšek, profesor, Franc Grajzar, elektrotehnik, Janez Gregori, prof. biol., Janez Hočevar, univ. dipl. inž., docent dr. Viktor Majdič, jezikoslovec, Janez Mihelič, univ. dipl. biol., in Ljudmila Bokal, raziskovalka leksikologinja. Terminološki slovarji so strokovni slovarji, popisujejo in razlagajo izrazje, ki je nosilno za določeno stroko, v našem primeru je to čebelarstvo. Smemo reči, da delo dejavno napreduje in da se preveša precej čez polovico. V zadnjem času smo k delu pritegnili prevajalko, ki bo k slovenskim izrazom dodala angleške in nemške ustrez-nice. V današnjem vsesplošno povezanem svetu je to nujnost. Tako bo slovar pridobil strokovni nivo, ki ga zahtevajo sodobna merila pisanja terminoloških slovarjev, saj bo s tem nastala možnost sestaviti angleško-slovenski in nemško-slo-venski del našega čebelarskega slovarja. Sicer pa je imela Komisija v letošnjem, 2006. letu, do zdaj 39 sej, na katerih smo obravnavali pojmovne skupine medovite rastline, čebelje bolezni, prestavljanje, mreža, prašenje, celica, gnezdo, satnik, točilo, naklada, dodajanje matic, čebelji ples, čebelar, skupino fizioloških izrazov in besedne zveze s pridevnikom električni, hitinski, medni in voščen ter še nekaj manjših pojmovnih skupin. Skupno število v slovaropisni program vnesenih in pojasnjenih izrazov je bilo 30. no-
vembra 2271. Število slovarskih člankov z razloženimi čebelarskimi pojmi se je v enem letu tako povečalo za približno 850. Upajmo, da bo delo v konstruktivnem ozračju potekalo tudi vnaprej in da bo v doglednem času dokončano. Dolgotrajnejše ukvarjanje s pomeni čebelarskih izrazov je izluščilo nekaj zanimivih posebnosti slovenskega čebelarskega izrazja. Pregled rekov, pregovorov o čebeli razkriva, da sta ta žival in z njo čebelarstvo v slovenski kulturi označena kot izrazito pozitivna dejavnost, ki človeka bogati materialno in kulturno. Spomnimo se samo primere: »biti priden kot čebela«. Slovenščina je to žival povzdignila v merilo delavnosti, v neko širšo pozitivno vrednoto, v kateri se srečata človek in žival. Iz dosedanjega zbiranja pregovorov ni znan noben, ki bi čebelo označil z negativnimi lastnostmi. Zanimivo pa je, da se vrednotenje medu s svojo izrazito lastnostjo sladkobe že približuje človekovim manj priljubljenim lastnostim. Tak je na primer rek »biti sladek kot med«, ki označuje pretirano prijaznega človeka, ali nekoliko bolj oster »imeti na jeziku med, a v srcu led«. Značilno za slovensko čebelarsko izrazje je tudi bogata sinonimija. Veliko je izrazov, ki imajo isti pomen, a različno izrazno, pisno obliko. Precej jih živi tudi v narečjih. Naštejmo take sopo-menske izraze za zadelavino: propolis, zamaz, zamaža, smolni med. Oprašena matica ima sopomenke sprašena matica, obhojena matica, oplemenjena matica, nestrokovno ji rečejo tudi oplojena matica. Zelo opazna nazorna posebnost slovenskega čebelarskega izrazja je tudi antropomorfizacija, poimenovanje čebelarskih pojmov z izrazi, značilnimi za človeka. Že omenjenemu umiranju čebele se pridružuje množica čebelarskih izrazov na področju biologije čebele,
na primer očetna družina, matica sestra, babica, prababica, vnuk, dojilja, petje matice, mrtvica, srajčka, nabiralna vnema, tudi manj priljubljen čebelji rop, ki nakazujejo predstavo človeka. Vse to so izrazi iz priznane čebelarske literature. Konec koncev tudi čebelji panj z brado in žrelom z malo domišljije spominja na človeški obraz, izraza svatovski polet, ženitovanjski polet pa na vesel dogodek - ohcet. Še posebej velja omeniti izraz matica, ki se v slovanskih jezikih navezuje na koren mati, v germanskih pa na kraljico. Bi lahko rekli, da je podlaga temu pregovorna slovanska čustvenost? Kraljica je namreč vendarle izraz, ki je iz pojmovne skupine oblast, mati pa je odsev človekovih čustev. Vse to dokazuje, da ima slovensko čebelarsko izrazje svoje prepoznavne posebnosti, da se je oblikovalo po samosvojih predstavnih poteh in da je bilo čebelarstvo v preteklosti pomembna gospodarska dejavnost, ki je našemu človeku veliko pomenila. Pri tem ne gre prezreti gospodarskih in družbenozgodovinskih dejstev, ki kažejo na pretežno kmečko poreklo naših prednikov. Omenimo še pravopisno novost, ki bo z dogovorom sprejeta v našem slovarju. To je zapis izraza varoja. Velika razširjenost te čebelje bolezni in zato pogosta raba tega izraza zahtevata, da ta izraz podomačimo, kljub temu da Slovenski pravopis iz leta 2001 še navaja za zajedavsko prši-co, ki to bolezen povzroča, obliko varoa. Komisija, v kateri so tudi priznani slovenski jezikoslovci, je soglasno sklenila, da naj bo v slovarju samo oblika varoja. To je hkrati tudi priporočilo za lektorje in pisce čebelarskih člankov. Prav tako je poenoteno poimenovanje te bolezni, ki bo v slovarju zapisana kot varoza. Pregled dela Komisije v letu 2006 naj sklene še omemba, da je podpisana naše slovarsko delo podrobno predstavila v predavanju z naslovom Slo-
Knjigovez - Božo Vražič
Čebalarjem vežemo letnike revije Slovenski čebelar
Pougodnihcenah vežemoletnike revije Slovenski čebelar v trdo vezavo. Lahko jih prinesete ali pošljete po pošti na naslov: Knjigoveznica Vražič, Celovška cesta 172, 1000 Ljubljana. Naši prostori so na dvorišču za restavracijo McDonalds, poleg garaž mestnega avtobusa. Za dodatne informacije, prosimo pokličite po tel.: 01 519 57 14 ali GSM 041 604 189.
vensko čebelarsko izrazje in priprava čebelarskega terminološkega slovarja na tradicionalnih Dnevih medu v Polhovem Gradcu lani 11. avgusta. j
KRATKE NOVICE IZ SVETA
Začetek raziskave o zdravilni moči medu
Kot smo že poročali v lanski deseti številki revije Čebelar želijo zdravniki v Nemčiji s široko zastavljeno raziskavo statistično zavarovati in uveljaviti v redni medicinski praksi svoje dobre izkušnje z zdravljenjem ran z izdelki iz medu. Na univerzitetni kliniki v Bonnu namreč infekcijske rane delno zdravijo s t. i. Medihoneyjem. Skupaj s kolegi iz Düsseldorfa, Hamburga in Berlina so zbrali objektivne podatke o zdravilni moči medu. Za Medihoney in ne za antibiotik se odločijo predvsem pri zdravljenju odpornih klic na antibiotike, saj bakterije med zdravljenjem na izdelek iz medu ne razvijejo nikakršne odpornosti, kot je to večkrat pri običajnih antibiotikih. V Veliki Britaniji že eno leto dopuščajo zdravljenje ran s slojem manukinega medu iz Avstralije, saj ta uspešno preprečuje razvoj bolnišnične bakterije MRSA oz. odpornega strafilokoka Staphy-lococus aureus.
Vir: Deutsches Bienen journal 9/2006
Ali propolis zdravi mikozo?
Že dolgo je znano antibakterijsko delovanje propolisa. Zato številni čebelarji pri različnih vnetjih prisegajo na propolis v majhnih količinah. Turški raziskovalci z univerze Adana so raziskovali, kako propolis deluje na različne glivice, kot je Candida albicans, ki bi lahko škodila ljudem z oslabljenim imunskim sistemom. Raziskovalci so pripravili alkoholne izvlečke propolisa in ga v različnih koncentracijah nanesli na sredstvo, s katerim so se glivice hranile, ter opazovali, ali so se glivice lahko razvijale. Že razmeroma majhne koncentracije so zavrle rast glivic. Zanimivo je, da ni bilo vseeno, katera vrsta čebel je propolis nabrala in kje ga je nabrala. Najučinkovitejši propolis je v nekaterih krajih nabrala Apis mellifera caucasica (kavkaška čebela) v nekaterih drugih krajih pa kranjska čebela in ana-tolica (anatolska čebela). Po domnevah raziskovalcev je razlog v tem, da kavkaška čebela propolis najraje nabira na brstih topolov, druge čebelje vrste pa ga nabirajo tudi drugod.
Vir: Journal of Pharmacological Studies, povzel Marcus Holt, Ruhr-Universität Bochum


V ^^ANJDH V JANUAR.
J
Čebelar pisec nasvetov se ^jjjl^ predstavi
Vsem čebelarkam in čebelarjem želim obilo blagoslova v novem letu. Želim vam tudi, da bi dobro prestali skok v novo leto, slovo od tolarjev, od katerih sem se vedno težko ločeval, da bi dobro sprejeli evre (sam jih bom sprejemal z veseljem), da bi bilo čebelarsko leto kolikor toliko ugodno, seveda pa vam želim tudi obilo veselja ob naših ljubicah.
Besedilo in fotografija: Janez Kropivšek - Jeronim nad Vranskim
V Slovenskem čebelarju je bilo že veliko napisanega in predlagam, da si v zimskem času osvežite spomin. Tudi čebelarske literature je več, kot je lahko preučimo. Ne varčujmo z denarjem. Znanje in izkušnje je sicer težko pridobiti, vendar se nam bogato obrestuje in je poleg upanja skoraj zadnje, kar nam bo v življenju odvzeto. Naj se, na željo urednika, najprej predstavim. Sem Janez Kropivšek, doma iz sončnega zaselka Jeronim nad Vranskim. Rodil sem se leta 1961 na manjši, revni kmetiji. Čebele sta imela že praded in oče, vendar je praded dejal, da so mu čebele in golobi prinašali največ izgube. Tudi oče je poznal pregovor, da muha ne da kruha, in je bil v obdobju mojega otroštva brez čebel. Nekega poletnega dopoldneva pa je nad našo njivo priletel pobegli roj in z očetom nama ga je uspelo ujeti in naseliti v prazen panj kranjič, saj pri hiši ni bilo nič bolj uporabnega. Z velikim veseljem sem potem skozi stekleno okence opazoval, kako čebele gradijo satje. Ker je dobro medilo, panj pa je bil majhen, so čebele še enkrat izro-jile. Roj sva naselila v že prej pripravljen stričev AŽ-panj iz smrekovega lesa. Njegove stranice so bile izdelane iz 30 mm debelih desk, imel je še lesena razstojišča, dodobra pa so ge že načeli tudi črvi. Panj sem dobro očistil in luknje zalil s smolo. Veliko težav sem imel, da sem našel primerno žico in jo napel na nekako popravljene satnike. Tudi vtiranje satnic, ki mi jih je po vztrajnem moledovanju kupil oče, za tedaj še ne desetletnega kmečkega^ dečka, neukega čebelarstva, ni bilo preprosto. Čebele so kljub slabi oskrbi zaradi neznanja uspešno prezimile. Ta panj imam še vedno naseljen in zanimivo je, da nobena družina, ki je v njem, ni slaba. Pozneje mi je do znanja pomagal zdaj že pokojni svak, ki je izviral iz tradicionalne čebelarske družine, in mi posodil prvo čebelarsko knjigo. Tudi pozneje mi je vedno stal ob strani, in to tako pri čebelarskih opravilih kot
pri tolažbi staršev, ki niso bili najbolj navdušeni, da bi njihov sin postal čebelar. V šolo sem se vozil s kolesom. Ker sem se med vožnjo navzdol nekajkrat pošteno prevrnil, sem s tem izpolnil tudi bolj v šali izrečeno trditev znanega slovenskega čebelarja, da brez poškodbe glave ne moreš postati uspešen čebelar. Počasi sem s prihranki povečeval svoje čebelarstvo, se včlanil v domačo čebelarsko družino in spoznal pokojnega tajnika, za katerega so bile čebele posebno božje stvarjenje, do katerega je treba imeti spoštljiv odnos. Bil je dolgoleten uspešen čebelar in je poleg tega, da čebela umre, trdil tudi, da jih ne smemo izkoriščati. Ker sem bil zelo dejaven, sem kmalu postal predsednik družine in bil na to tudi nemalo ponosen. Nekoliko manj ponosen in vesel sem zdaj, saj ne morem najti naslednika, to pa mi je zaradi bolezni včasih veliko breme. Doživel sem namreč tudi, da so me v začetku maja paraliziranega odpeljali v bolnišnico na operacijo hrbtenice, pa ni bilo prav veliko čebelarjev, ki bi mi hoteli pomagati pri oskrbi takrat treh zabojnikov, v katerih je bilo po 60 panjev. V nesreči spoznaš prijatelja!
Po končani srednji šoli sem med študijem strojništva v Ljubljani prebral članek g. Koplana z Dov-jega, ki je zapisal, da iz njegovega panja lahko priteče do 200 kg medu na leto. Ta članek še vedno hranim, saj mi takrat ni dal spati in je dodobra zaznamoval mojo čebelarsko pot. Po posvetu sva ga s svakom obiskala. Sprva ni bil nič kaj prijazen, ker so ga nadlegovali takratni »najpametnejši« čebelarji, pa še avto se mu je pokvaril. Uporabil sem svoje strojniško znanje in mu za silo popravil avto, on pa naju je povabil na izobraževalni konec tedna. Pokazal nama je visok nakladni panj, poln medu, ki je bil tako težak, da ga nisem mogel dvigniti niti na eni strani - pa takrat nisem bil ravno slabič. Nazorno nama je tudi razložil in pokazal, kako razmnožuje čebele oz. dela nare-
jence. Čebele je bilo takrat mogoče dobro prodati. To je bilo moje prvo srečanje s čebelarjenjem v nakladnem panju. Satniki so bili sicer AŽ-mere, vendar je bila to pri prodaji prednost. Prepričal me je tudi, da mora čebelar sam izdelovati panje. To je sicer slabo, ker se ob pomanjkljivostih ne more jeziti na mizarja. Jeziti se je pa vendarle tako lepo! Japljevim na Vrhniki se moram zahvaliti, da sem se naslednjo zimo naučil izdelovati panje. Izdelal sem tudi ustrezne stroje, da sem lahko doma razžagal hlodovino in izdelal panje. Čebelaril sem predvsem na čebele, tako da sem vsako pomlad prodal več čebeljih družin. To je bil čas, ko so svoj morilski pohod začele varoje, zato je bilo veliko tudi povpraševanje po čebelah. Najusodnejše pa je bilo srečanje s Pavlom Zde-šarjem. Nekako me je vzljubil in me popeljal v zanj značilen način čebelarjenja. Pokazal mi je, kako je iz 50 petsatarjev, ki jih je zgodaj spomladi kupil pri meni, ker so mu njegove čebele zastrupili, pridelal 7.800 kg medu in napolnil tovornjak. Pokazal mi je tudi prvo hojevo pašo, tako da sem postal prevažalec. Na ameriški vojaški tovornjak GM smo naložili čebele in začeli razburljivo pot prevažanja. Po prvi dobri paši so se slaba leta kar vrstila. Verjetno sta bila vzroka tudi neznanje in neizkušenost, vendar kar nekaj let ni bilo dobre paše. Po njegovi ideji in mojih dopolnilih sva skupaj izdelala panje, ki so zelo uporabni. Šlo je za listovni panj z največ 28 sati AŽ-mere. Dr. Liebig, ki ga zelo spoštujem in cenim, bi sicer dejal, naj vzameva sekiro vendar z okvarjeno hrbtenico tega nikakor ne bom storil. Je pa Pavle neverjeten garač in optimist. Tako mi je velikokrat dejal: »Boš videl Janez, enkrat ga bova pa nasula, da se
bo hudiču gravžalo!« Pri tem je mislil na med. To se je nekaj let pozneje, že v samostojni Sloveniji, tudi res zgodilo. Tedaj je bil povprečni donos v mojih panjih več kot 100 kg in še krmiti skoraj ni bilo treba. Je pa primanjkovalo praznih sodov in prostora za polne.
Že kar dolgo imam registrirano tudi manjšo vzrejo matic. Nekaj za svoje potrebe, nekaj pa tudi za prodajo. Uporabljam predvsem nekoliko večje plemenilčke, ki jih je mogoče še dodatno povečati ali združiti, tako da lahko matice počakajo na kupca, v njih pa čebele tudi prezimim. Brez dvoma najprijetnejše pa je bilo srečanje z gospodom Jose-fom Ulzem iz Čebelarske šole v Gradcu v Avstriji. Dejal je sicer, da so ljudje toliko hudobnejši, kolikor manjše so živali, s katerimi ukvarjajo, vendar zanj to gotovo ne drži. Popolnoma nesebično nam je razdajal svoje znanje in izkušnje iz šole za čebelarske mojstre in nas vodil na strokovne ekskurzije. Predvsem pa nas je učil strpnosti in srčne dobrote.
Izbiro panjskega sistema je dokončno zapečatila okvara moje hrbtenice. Po drugi operaciji sem zelo zmanjšal število čebeljih družin, od naklad-nega sistema pa so ostali samo plemenilčki »miniplus«. Od čebelarstva nisem obogatel, sem pa preživel in nisem zadolžen, zato me ne skrbi, kaj bomo jutri jedli. Vedno imam v zalogi vse vrste svojega medu in ga po večini prodajam neposredno. Imeli smo sedem zelo dobrih letin in zaloga nekaterih vrst medu je kar precejšnja, vendar to ne boli pretirano. Čebelarstvo je namreč precejšen hazard, in če sreča nima mladih, lahko prevoznik pelje čebele mimo vseh paš, ki so lahko tudi skope. Ko je začel čebelariti andraški župnik, je medil vsak kol, zato je župnik dejal, da je čebelarjenje donosno. Naslednje leto so se slabi letini pridružile še posledice varoze in mož je odnehal z izjavo, da muha ne da kruha. Upam, da sem s svojo življenjsko zgodbo koga navdušil, da je mogoče tudi skoraj brez denarja in strica v Ameriki, a z veliko dobre volje in truda začeti in nadaljevati čebelarjenje. Morda pa sem komu, ki računa, da bo na račun čebel brez dela obogatel, prihranil bridko razočaranje. Na posvetu profesionalnih čebelarjev v Avstriji sem včasih zavidal avstrijskim čebelarjem, ker niso imeli takšnih težav kot mi. Razmere počasi
postajajo podobne, saj meje ni več, opažam pa, da tudi pri nas vse več ljudi naseda potrošniški miselnosti, ki pa je, žal, daleč od idiličnega življenja v skladu z naravo in božjim načrtom. Danes, 26. 11. 2006, ko pišem ta članek, je zunaj lep sončen dan, veselo cvetijo regrat, marjetice, mrtva kopriva _ Čebele nabirajo cvetni prah in avgustovska matica je zalegla, upam, zadnja jajčeca. To pomeni, da lahko pričakujem težave pri zimskem zatiranju varoj, ki ga navadno opravim ob lepem vremenu med sv. Miklavžem in Svetimi tremi kralji. Vsekakor zimsko zatiranje varoj nima smisla, dokler je v panju zalega, treba pa ga je izvesti, preden se preveč ohladi in preden se pojavi nova zalega. Vsem, ki z zajedavcem še niso dokončno obračunali, svetujem, da to naredijo zdaj, čeprav bodo morali nekaj zalege preseliti ali uničiti, sicer bodo imeli težave vse prihodnje leto. Sam to storim tudi, če je bolj mrzlo, saj enkratno razdrtje gnezda ob mrazu povzroči občutno manj škode kot napad varoj. Januarja lani, ko sem bil v bolnišnici, mi je veter prevrnil zazimljen pleme-nilček in ga odnesel v grmovje, kjer je pristal brez
strehe in podnice, potem pa ga je pokril še sneg. Ko je sneg skopnel, sem ga postavil nazaj na podstavek in družina se je normalno razvila. Tudi za paženje družin in pobiranje satja iz medišča še do sredine meseca ni prepozno. To seveda velja za podnebne razmere, kakršne so pri meni. Nikoli pa pozimi ne odpiram panjev dvakrat, ker bi bilo to enkrat preveč. Ptic je letos nekoliko manj, zato ne pričakujem posebne škode. Paziti pa bo treba na miši, rovke in druge škodljivce. Ta mesec si nameravam po decembrski nakupovalni (prodajni) mrzlici nekoliko odpočiti, kaj malega postoriti v mizarski delavnici, mogoče izdelati nekaj satnikov, popraviti kakšen panj, preštudirati nekaj čebelarske literature, se udeležiti kakega predavanja, pisati čebelarjeva opravila ter se občasno sprehoditi do čebelnjakov in preveriti, ali je vse v redu. Upam in želim, da bolezen in druge težave ne bodo preveč motile našega potrebnega in zasluženega zimskega spanca. O delu pri čebelah bom več napisal naslednji mesec, ko se bodo naše čebele začele počasi prebujati iz zimskega spanja. j
ČEBELE P®TR@BUJEJ® MÖR, DA ©PEŠN® PREgöVÖJ® NÖZ
JANUARSKE TEMPE^TURE
Vsem čebelarkam in čebelarjem naj zaželim vse dobro v letu 2007. Prav tako jim želim, da bi bile čebele zdrave in da bi bilo leto medeno.
Besedilo in fotografija: Mihael Kamplet - Pekre pri Mariboru
Prav je, da se na začetku predstavim. Čebelariti sem začel pred 25 leti in si izdelal tudi nekaj panjev. To so bili LR-panji, ker je bila njihova izdelava preprostejša. Nekaj rabljenih sem še dokupil. To je bil čas, ko so svoj smrtonosni pohod po naših panjih začenjale varoje, tako da so čebele množično odmirale. Kmalu sem izdelal drugačne podnice, nekaj starih pa sem predelal. Krizo z va-rojami sem prebrodil brez večjih težav. V tistem času so šle čebele in roji odlično v prodajo, bolje kot med. Pozneje sem izdelal vrsto dvotretjinskih panjev. Tako zdaj čebelarim z 22 družinami v LR-standardnih in dvotretjinskih nakladah. Praviloma jih ne mešam med seboj, ker me to pozneje ovira pri različnih čebelarskih opravilih. Naj pa kar povem, da sem zagovornik dvotretjinskih naklad. Čebele imam na dveh krajih. Eno stojišče je na vinorodnem območju Sladke Gore v občini Šmarje pri Jelšah, na nadmorski višini 300 m.
Drugo stojišče je pri društvenem čebelnjaku na Meranovem, ob severnem vznožju Pohorja in na nadmorski višini 500 m. Tudi to je vinorodno območje. Med enim in drugim stojiščem je zaradi lege in različne nadmorske višine od pet do deset dni razlike v spomladanskem razvoju družin. Oba kraja sta v vzhodnem delu države, ki je zaradi vpliva panonske klime nekoliko toplejši. Pašna okoliša sta različna. Na Sladki Gori sta dve obdobji izrazitejše paše. Prvo obdobje je zelo zgodnje, ob cvetenju regrata, divje češnje ter sadnega drevja. Drugo obdobje izdatnejšega medenja pa je junija in julija, ob cvetenju lipe, kostanja in lipovca oz. malolistne lipe. Med tema pašama je tiha paša, na kateri čebele naberejo le zase. Na drugem stojišču na Meranovem je izrazita le ena paša, vendar je ta zelo bogata. To je paša na kostanju. Tam lahko čebele nabirajo mano od vznožja Pohorja na 350 m po str-
mem pobočju vse do 750 m, kjer je tudi zgornja meja kostanja. Od desetih družin, ki so na tem stojišču, jih šest prevažam - toliko jih pač gre v avto - štiri pa ostanejo doma. Prevažam jih v bolj vzhodni del Slovenije na akacijo in na gozdno pašo na bližnjo, severno stran Pohorja. Da bi svojim odjemalcem lahko ponudil več vrst medu, točim pogosteje oziroma po vsaki značilni paši. Glede na to torej spadam med manjše, ljubiteljske čebelarje.
Na obširnejši opis okolja, v katerem čebelarim, me je navedel dvom kolega čebelarja o tem, ali so navodila za neko leto sploh primerna, če je pisec navodil z drugega območja Slovenije, kot je območje, na katerem čebelari sam. Spomladansko prebujanje narave in s tem tudi razvoj čebel se med nekaterimi deli Slovenije razlikuje za dva do tri tedne in tudi več, zato opravil ni mogoče določiti datumsko enotno za vso državo. Zaradi daljše ali krajše zime so razmere celo v istem kraju od leta do leta različne. Bolje, kot da se ravnamo po datumih, je, da se ravnamo po naravi, po razvoju rastlin na območju našega čebelarstva. Pri čebelah januarja nimamo kaj delati. Pustimo jih lepo pri miru, saj bo to tudi zanje najboljše. K čebelam gremo le, če se izjemoma toliko otopli, da lahko pričakujemo izletni dan. V tem primeru jih opazujemo od zunaj in si stanje zapišemo. Če imamo podnične vložke, po drobirju ugotovimo zasedenost ulic. Lahko tudi naberemo mrtvice za pregled na nosemo in pršico. Če panjev še nismo opažili, lahko to storimo zdaj. Če izletnega dneva ni, vse to opravimo februarja. Pazimo, da nam led in sneg ne zamašita žrel panjev, zato ne čakajmo predolgo in jih kmalu očistimo, kajti če je barva razpokana, se les okoli žrel hitro prepoji z vlago, potem pa začne plesne-ti in propadati.
Pozimi imamo čas, da pregledamo naš inventar. V zalogi imamo najmanj tretjino naklad, vedno
Z opaženjem panjev zaščitimo naklade in preprečimo prepih na stikih.
pa moramo imeti pri roki tudi nekaj podnic. Če jih sproti vzdržujemo, imamo v treh letih obnovljen ves inventar. Če želimo, da bomo dolgo časa lahko uporabljali iste panje, moramo naklade prebarvati vsaka tri leta. Neprebarvani panji lahko propadejo že v desetih letih. Januar je mesec, v katerem številna društva pripravijo občne zbore. Če se ne udeležujemo mesečnih sestankov, se udeležimo vsaj občnega zbora ter izmenjajmo izkušnje z drugimi čebelarji in se seznanimo s problematiko na svojem območju. V roke vzemimo tudi kako knjigo s čebelarskega področja in preberimo lanske številke revije Slovenski čebelar, če jih še nismo. V vsaki številki boste gotovo našli kaj novega in zanimivega. Predvsem pa se v zimskem obdobju udeležujmo predavanj, saj so ta brezplačna in jih organizirajo naše čebelarske organizacije po posameznih centrih. Le z veliko znanja bomo uspešno čebelarili. j
@T@RDNAR©KD NASVETI SA JANUAR
Besedilo: Mira Jenko Rogelj, Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut
Po zatiranju varoj lani jeseni nismo zaznali večjih težav s povečanim osipom čebel. Vsaka dolgo-živa čebela, ki je bila kadar koli v stiku z varoja-mi, bo preživela največ tri četrtine svoje življenjske dobe. Če je na čebeli več zajedavcev, gre za popolnega čebeljega invalida s kartakotrajno življenjsko dobo. Če bi bile dolgožive čebele zdrave, bi laže prenesle uporabo akaracidnih sredstev, za invalidne čebele pa je to prevelik
stres, ki ga organizem ne more več premagati. Zato je priporočljiv čimprejšnji kontrolni pregled stojišča čebel, še posebej, če ste varoje v čebeljih družinah zatirali decembra. Skrbno in brez povzročanja hrupa, ki bi vznemirjal čebele, je treba preveriti panjska žrela in zagotoviti njihovo prehodnost. Vsakršnemu razburjenju čebel se je treba izogibati do prvega čistilnega izleta v novem letu. Pozno jeseni je izjemno toplo vreme
čebele večkrat zvabilo iz panjev. Zato je treba največjo pozornost nameniti kontroli zimske zaloge hrane v gnezdu.
V čebelarstvu največ škode povzročajo huda gniloba čebelje zalege in nepravilnosti pri ugotavljanju, preprečevanju in zdravljenju varoze, seveda pa so nevarne tudi druge čebelje bolezni (pršičavost, nosemoza in blaga gniloba čebelje zalege), ki jih zatiramo na podlagi zakonskih predpisov, ti pa določajo tudi ukrepe ob pojavu vsake posamezne bolezni. Sicer pa so predpisani tudi ukrepi, ki jih je treba izvajati za preprečitev širjenja teh bolezni (pregledi pred pašo, kontrola vzrejališč matic ...).
Od 21. novembra 2006 velja novi Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Pestis apium) - Ur. l. RS, št. 119/06.
5.	dezinfekcijo panjev, pribora, čebelnjaka in okolice z ustreznimi dezinfekcijskimi sredstvi ali z obžiganjem;
6.	prepoved pokladanja medu iz okuženega čebelnjaka čebelam;
7.	obvezen kontrolni klinični pregled čebel v čebelnjaku; tega opravi NVI najmanj 30 dni po izvedbi vseh predpisanih ukrepov in končni dezinfekciji;
8.	druge ukrepe za sanacijo okuženega čebelnjaka.
Ukrepi zapore okuženega čebelnjaka in ukrepi prepovedi premika čebelnjakov in čebeljih družin v preletni razdalji ostanejo v veljavi najmanj do negativnega rezultata kontrolnega kliničnega pregleda saniranega čebelarstva in negativnih rezultatov kliničnih pregledov vseh čebelnjakov v preletni razdalji okoli okuženega čebelnjaka.
Najpomembnejše spremembe:
I.	Nacionalni vetednarski inštitut (NVI) je dolžan ob pojavu suma bolezni tega brez odlašanja klinično potrditi ali ovreči (2. alineja 3. člena).
II.	NVI mora opraviti klinični pregled vseh panjev v sumljivem čebelnjaku in dele sumljivega satja poslati v laboratorijsko preiskavo za določitev povzročiteljev bolezni. V čebelarskem dnevniku mora s pisnim navodilom odrediti zaporo sumljivega čebelnjaka, ukrepe za preprečitev širjenja in za vzdrževanje primernih higienskih razmer.
III.	Ko je bolezen uradno potrjena, uradni veterinar odredi klinični pregled vseh čebelnjakov in prepoved premika čebeljih družin v polmeru treh kilometrov oziroma v preletni razdalji, pač glede na konfiguracijo zemljišča okoli okuženega čebelnjaka.
IV.	V okuženem čebelnjaku uradni veterinar odredi:
1.	glede na ugotovitve kliničnega pregleda in na predlog strokovnjaka NVI:
-	neškodljivo uničenje obolelih čebeljih družin v čebeljih panjih s čebelami, satja z zalego, iztočenega in drugega satja oziroma
-	pretresanje čebeljih družin in uničenje satja z zalego, iztočenega in drugega satja uničenje zalege in satja v panju;
2.	neškodljivo uničenje vseh dotrajanih panjev z obolelimi čebeljimi družinami;
3.	prepoved reje brezmatičnih čebeljih družin;
4.	preprečevanje rojenja in ropanja čebel v oku-ženem.čebelnjaku;
V.	Preventivne ukrepe določa 8. člen pravilnika:
(1)	Zaradi preprečevanja pojava in širjenja bolezni je premik čebelnjakov s čebeljimi družinami na pašo ali na drugo lokacijo dovoljen le, če imetnik čebel s pisno izjavo potrdi, da čebele ne kažejo znakov bolezni iz priloge 1, ter če NVI na izjavi potrdi, da:
- čebelje družine izvirajo z območja, na katerem najmanj 30 dni ne veljajo prepovedi, ki se nanašajo na okuženo čebelarstvo, in -da ni suma bolezni.
(2)	Izjavo iz prejšnjega odstavka mora čebelar sestaviti pred vsakim premikom čebel in jo namestiti na vidnem mestu na stojišču v skladu z določbami pravilnika, ki ureja kataster čebelje paše, čebelarski pašni red, promet s čebelami in program napovedi medenja.
VI.	Stroški prvega kliničnega pregleda vseh panjev v sumljivem čebelnjaku, laboratorijske preiskave in klinični pregled vseh čebelnjakov v preletni razdalji okoli okuženega čebelnjaka so poravnani iz proračuna RS. Stroške obveznega kontrolnega kliničnega pregleda, sanacije in dezinfekcije okuženega čebelarstva plača imetnik čebel.
Če čebelar sum hude gnilobe čebelje zalege prijavi pristojni veterinarski službi, je na podlagi upravičenosti svoje vloge še vedno upravičen do odškodnine (Pravilnik o odškodninah na področju veterinarstva, Ur. l. RS, št. 37/2002) za uničene čebelje družine in za vse z odločbo uradnega veterinarja odrejene predmete. j
PDČD
□ □ □
Piše: Urška Tomec, dr. med.
Ne glede na to, da je kranjska čebela znana kot ena najbolj miroljubnih čebeljih pasem, se čebelar pri svojem delu tako rekoč ne more izogniti čebeljim pikom. Koliko čebele opikajo čebelarja, pa je veliko odvisno od njega samega in od njegovega načina dela. V večini primerov pik čebele povzroči zgolj bolj ali manj bolečo oteklino, ki nastane na mestu pika in v nekaj dneh mine. Zdrav odrasel človek lahko varno prenese do tisoč čebeljih pikov, za otroka pa jih je lahko usodnih že precej manj.
Posebno pozornost pa je treba nameniti ljudem, pri katerih se razvije alergija na strup čebel. Ko se enkrat pojavi, jo lahko pričakujemo ob vsakem piku enake ali sorodne žuželke, kot so ose, sršeni in čmrlji. Alergijsko reakcijo na pik žuželk ima približno 0,5 odstotka ljudi. Vedeti moramo, da je za odraslega človeka, ki je alergičen na čebelji strup, lahko usoden en sam pik. Po vbodu ostane v koži čebelje želo skupaj z vrečico strupa. Pik povzroči skelečo bolečino in srbenje, kmalu pa nastaneta še oteklina in rdečina. Pik je zelo nevaren, če žuželka piči v usta ali v žrelo; ker oteklina ovira dihanje, se prizadeti lahko celo zaduši.
Po piku svetujemo, da nežno iz-vlečete želo, hkrati pa pazite, da ne prebodete vrečice s strupom, ki je povezana z želom. Mesto vboda sperite z večjo količino vode, nato pa ga namažite z antiseptično kremo in po možnosti še z antihistaminsko kremo v kombinaciji s kortikosteroidom ali tekočim pudrom, saj bo to ublažilo vnetje, bolečino in srbenje. Na boleči del polagamo hladne obkladke. Če je pikov več, se sprosti več strupa, zato je večja tudi možnost resnejše sistemske reakcije. V tem primeru čim prej poiščimo zdravniško pomoč. Tudi če se bolečina in srbenje stopnjujeta, čim prej poiščimo zdravniško pomoč. V tem primeru gre lahko za alergijsko reakcijo, katere znak so lahko še slabost, vrtoglavica, glavobol, bolečine v trebuhu. Zelo resen znak so težave z dihanjem in otekanje drugih delov. Otekanje je zlasti izrazito na ustnicah, jeziku in v grlu, zato otežuje dihanje. Prizadeti lahko celo izgubi zavest. Reakcija ob prvem piku po navadi ni nevarna. Ob prvem piku namreč telo čebelji ali sorodni strup šele prepozna za tujega, ob naslednjem vnosu strupa pa se nanj burno odzove. Ob vsakem nadaljnjem piku se alergijska re-
akcija lahko stopnjuje, znaki so čedalje hujši in resnejši. Osebe, ki so alergične na čebelji ali osji pik, morajo stalno nositi s seboj komplet za samopomoč in ga takoj po piku uporabiti. Komplet vsebuje injekcijo adrenalina ter antihistaminske in kortikosteroidne tablete. Kljub temu morajo te osebe poskrbeti, da čim prej dobijo ustrezno zdravniško pomoč. Do tedaj naj mesto vboda hladijo z obkladki z ledom, ga namažejo z antihistaminsko kremo oziroma uporabijo komplet za samopomoč. Mesto pika tudi imobiliziramo, oseba naj počiva. Če gre za pik na roki ali nogi, mesto nekaj centimetrov nad pikom podvežemo. Najhujša reakcija na čebelji pik je tako imenovani anafilaktični šok, pri katerem se znaki, kot so srbenje, otekanje ustnic in žrela, bolečine v trebuhu, bruhanje, driska, bledica in znojenje, pojavijo v nekaj sekundah ali minutah. Gre za smrtno nevarno stanje, pri katerem prizadeti čim prej potrebuje pomoč zdravnika, sicer lahko umre.
Alergijo na strup čebel je mogoče zmanjšati ali odpraviti s postopkom, ki ga imenujemo desenzibilizacija ali specifična imunoterapija. Gre za medicinski postopek, s katerim zmanjšamo preobčutljivost organizma na določen alergen, v tem primeru na strup čebel. Da bi zmanjšali resekcijo telesa na strup, bolnik prejema zelo majhne količine prečiščenega alergena, tj. čebeljega strupa, na katerega je preobčutljiv. Po aplikaciji alergena lahko nastopi preobčutljivost-na reakcija, tudi hujše stopnje, zato tovrstno zdravljenje izvajajo le v specialističnih ambulantah. Postopek je dolgotrajen in ga je treba pogosto ponavljati. Kako naj torej ravna čebelar, ki je alergičen na čebelji strup? Vsekakor zelo previdno. Če je reakcija na čebelji strup zelo huda, je, žal, mogoče tudi to, da človeka tisto, kar je imel tako rad, namreč čebela, tudi ubije. j

O ©@B@LÄRÖJ®' EM ČEBE
NASVETI IZ PRAKSE ZA PRAKSO
EČJEf
M
nv

V
Z @MARJA - SA
Družinsko čebelarstvo Antona Koželja je primer uspešnega večjega družinskega čebelarstva
Besedilo in fotografije, Janez Mihelič, dipl. univ. biol.

Kosem se bližal hiši g. Antona in ge. Vide Koželj, sem na glavni cesti sicozi naselje Šmarje-Sapže od daleč zagledal tablo z napisom, Ici opozarja na to, Icje živi ta znana čebelarska družina, Ici jo dobro poznajo talco čebelarji kot kupci čebeljih pridelkov v osrednji Sloveniji. Ko prideš do hiše na Adamičevi 5 v Šmarju - Sapu, / sicer nič ne kaže, da je to hiša večjega čebelarskega družinskega podjetja, zato pa je več videti, ko prestopiš njen prag. Ko sem g. Tonetu, kot ga kličejo prijatelji čebelarji, omenil svojo željo, da bi pobli-žje spoznal njihovo čebelarstvo, me je ta prijazno in brez zadržkov povabil k ogledu. Prav tako gostoljubno me je sprejela njegova žena Vida, brez katere čebelarstvo gotovo ne bi bilo tako uspešno, kot je. Predvsem me je zanimalo, kako mu uspe če-belariti s tako velikim številom čebeljih družin, predvsem na vrhuncu sezone, saj, kot pravi, skoraj vsa dela pri čebelah, razen odvzemanja medenega satja in točenja, opravi sam. Od skupaj 580 panjev ima zdaj 250 panjev na treh prevoznih enotah, to je na tovornjakih, preostali panji so na petih stalnih stojiščih, večinoma na-kladnega sisitema predvsem z AŽ-satjem; nekaj je tudi LR-panjev in AŽ panjev. Med ogledom me je tisto, kar sem videl, prepričalo, da mu čebelarjenje s tako velikim številom čebeljih družin omogočajo zlasti njegove izboljšave. Pred opisom njegovega načina čebelarjenja naj najprej na kratko predstavim njegovo družinsko čebelarsko podjetje in njegovo družino. Od treh sinov, kolikor jih imata zakonca Vida in Tone Koželj, sta se dva od njih odločila, da bosta sodelovala v družinskem čebelarskem podjetju. Tako so si vsi štirje delo razdelili in vsak opravlja svoj del nalog. Kadar je treba, pa združijo moči in skupaj postorijo najnujnejše. Kot sem omenil, g. Tone skrbi za čebele in skupaj s sinovoma tudi za prevoze čebel, saj je bil nekaj časa tudi avtoprevoz-nik. Žena Vida vodi predelavo čebeljih pridelkov
Anton Koželj ob lesenem medvedu v katerem je prašilček.
in pakiranje ter knjigovodstvo in administracijo, poleg tega pa slika končnice in tudi na steklene kozarce, saj imajo zelo bogat darilni program. Sinova največ časa porabita za prodajo izdelkov na več prodajnih mestih - stalno stojnico imajo tudi pod arkadami na ljubljanski tržnici -, v sezoni pa točita med in prevažata čebele. Po večini pridelujejo med, ki ga sami prodajajo, poleg tega pa iz medu in žganja izdelujejo še različne vrste medenih likerjev, pa tudi mešanice medu s cvetnim prahom, propolisom in matičnim mlečkom.
Še nekaj o zgodovini čebelarstva Koželj
Tone Koželj se je rodil 7. maja 1950 na očetovi kmetiji v vasi Ravni dol, nad izvirom reke Krke. Po šoli se je izučil za orodjarja in delal v podjetju Ko-vinostroj. Kmalu pa se je odločil za samostojno pot kot avtoprevoznik. Leta 1970 je postal lovec, lovca pa sta bila tudi njegov oče in ded. Leta 1976 si je postavil dom v Šmarju - Sapu. Takrat so ga v lovski organizaciji kaznovali z začasno prepovedjo lova, iz jeze zaradi tega pa je prodal


Eden od treh prevoznih čebeljnakov za 83 AŽ-panjev
puško ter kupil prve čebelje družine. Za čebelarjenje ga je že v mladih letih navduševal stric, saj je svoje nečake velikokrat pogostil z medom. Zato je bila to zanj pravzaprav zelo lahka odločitev. Kljub vsemu si je kmalu potem kupil novo puško in tako je ostal lovec in postal še čebelar. Prvi tovornjak za prevoz čebel je kupil leta 1978, saj so ga za prevažanje navdušili njegovi čebelarski mentorji, in to pokojni velečebelar Stane Plan-tarič iz Tržišča, Stane Smrajc iz Ljubljane in Ivan Tomažič iz okolice Grosupljega. Pridružil se jim je z enim prevoznim čebelnjakom in začel skupaj z njimi prevažati čebele vse do Šabca in Novega Sada v Srbiji ter do Bosanske Kostajnice in naprej skoraj do Sarajeva v Bosni in Hercegovini. Čebele je prezimil v Novski, kjer je bila že aprila paša na ogrščici, potem jih je prepeljal na akaci-jevo pašo v Srbijo in od tam na kostanj v Bosno, na koncu pa še na žepkovo pašo v Liko. Po osamosvojitvi Slovenije so se prevozi v te kraje končali. Takoj se je preusmeril na akacijevo pašo na Goriškem in okolico Ilirske Bistrice. Prva tri leta
je bila paša zelo dobra, skoraj takšna kot v Srbiji. Zdaj čebele prevaža s tremi tovornjaki. Od 580 panjev ima na prevoznih čebelnjakih 250 AŽ-pa-njev. Preostale panje ima na stalnih stojiščih, na katerih ima precej rezervnih družin ter 150 nakladnih AŽ-panjev. Do leta 1990 je bil kooperant Medexa, potem pa je čebelje pridelke začel prodajati sam. Tega leta se je registriral kot samostojni podjetnik. Žena Vida je začela slikati na steklene kozarce, s tem pa so njihovi izdelki postali še privlačnejši. Na skoraj vseh panjih je poslikala tudi končnice, predvsem z motivi iz narave. Veliko medu proda v obliki medenega likerja, in to predvsem pozimi. Čebelariti je začel s 30 panji in z leti njihovo število povečal na več kot petsto, zato je moral precej spremeniti način čebelarjenja, če je hotel med sezono pravočasno opraviti vsa opravila. Najprej je odpravil ozka grla pri delu s čebelami. Družinam v medišče nad gnezdo že jeseni vstavi najmanj štiri satnice, tako da ima spomladi čim manj dela in da ne zamudi trenutka, ko se pojavi gradil-ni nagon. Družin ne premešča v medišče, ampak jih raje dobro zapaži.
Kako je odpravil problem točenja medu?
Veliko težav je imel s točenjem medu na terenu. Če ga je iztočil prepozno, je ob morebitnem nadaljevanju medenja izgubil del pridelka, če je točil predolgo, pa je včasih zamudil na naslednjo pašo. Ta problem je rešil z velikim številom rezervnih satov. Zdaj ima vedno v rezervi od 3.000 do
Kozarce na paletah vozi z viličarjem, sode pa dviguje s posebnim dvigalom (desno). V kotu je mešalo za izdelavo kremnega medu in različnih mešanic.

Notranjost hlajenega zabojnika v katerem so zabojčki s praznim satjem.
4.000 AŽ-satov. Seveda se poleti pojavi problem, kako sate zaščititi pred voščeno veščo. Najboljši način zaščite satja je hlajenje. Zato je ob hiši postavil velik, 10 metrov dolg izoliran zabojnik s prostornino 120 m' z napravo za hlajenje, ki so ga nekdaj uporabljali za prevoze mesa. Poleg satja v njem shranjuje še cvetni prah in vosek. Satje je zloženo v plastičnih zabojčkih, ki jih v sosednji Italiji uporabljajo ob trgatvah grozdja. V zabojniku je vedno od 300 do 400 zabojčkov s satjem. Ko po z elektronskih tehtnic v prevoznih čebelnjakih prejmejo GSM-aparatu podatek o teži panjev na tovornjakih, se, če je ta dovolj velika, odločijo, da jih bodo naslednji dan iztočili oziroma iz njih pobrali med. Pred odhodom na teren, zložijo zabojčke s praznim satjem, kolikor jih pač potrebujejo, na manjši tovornjak. Zapeljejo ga vzvratno do vrat prevoznega čebelnjaka, tako da so zadnja vrata tovornjaka tik ob vratih prevoznega čebelnjaka, potem pa prazno satje preložijo v prevozni čebelnjak. G. Tone nato odvzema težke medene sate iz panjev, jih z ometalnikom omete in zlaga v zaprte plastične zabojčke, v katerih so pripeljali prazno satje, sinova pa jih odnašata na tovornjak. Če paša še traja, prazno satje zložijo v izpraznjeno medišče panja takoj, ko v medišče stresejo ometene čebele. Čebele, ki so jih z ometalnikom ometli ob zadnjem točenju, uporabijo za pripravo narejencev. S tem delno uničijo varoje, čebele pa že naslednji dan v panje intenzivno nosijo svežo medičino ali mano. Na ta način čebelam omogočijo neovirano delo. K večjemu donosu jih še dodatno spodbuja velika površina praznega satja v medišču panja. V prevoznem čebelnjaku s 84 AŽ-panji na ta način dva čebelarja v šestih urah izpraznita medišča. Po končanem delu odpeljejo medeno satje domov, zložijo zaboje z medenim satjem v skladišče in v naslednjih dneh iztočijo med. Prazno satje spet zložijo v zabojčke in jih prenesejo v hlajen
Mešalec za mešanje in gretje sladkorne raztopine
LR-satniki z utrtimi satnicami čakajo na novo sezono
Leseni sušilnik za cvetni prah
i iW^
IF -
■.I ^

- ' H
Izboljšan ometalnik, ki ga zdaj uporablja za ometanje čebel z medenega satja.
Anton Koželj je prek mobilnega telefona povezan z elektronsko tehtnico
Panjske končnice je s slikami polepšala gospa Vida Koželj.
zabojnik. Zabojnik je hlajen na 9,5 °C, to pa je dovolj, da se v satju ne razvije voščena vešča. Hladilna naprava je znamke Gorenje. Za točenje uporabljajo samoobračalno točilo za 16 AŽ satov (Logar). Na njem lahko točijo tudi LR-sate. Ker ima g. Tone zadnjih pet let tudi nakladne panje, je ugotovil, da je v medu iz nakladnih panjev nekoliko večji odstotek vlage kot v medu iz AŽ-pa-njev. Ta med uporabi za medeni liker. Letos je bil z nakladnimi panji zadovoljen, saj so bili donosi tudi na stojišču nadpovprečni. Predzadnji dve leti z nakladnimi panji ni imel dobrih rezultatov, ker sta bili letini nekoliko slabši, pa tudi družine so bile slabše razvite. Za ometanje uporablja ome-talnik, ki ga je izdelal čebelar Jože Tomše iz Glo-bočic pri Brežicah. Ima veliko zgornjo odprtino in
Nakladni panji z AZ-sati. .J8_
dve veliki vrteči se omeli z dolgimi ščetinami, da delo poteka hitro. Čebele ostanejo v spodnji posodi, ker ima ta dodatni obroč.
Krmljenje čebel je lahko problem
V zadnjih letih je zelo izboljšal tudi krmljenje čebel, tako da v eni noči lahko nakrmi skoraj vse čebelje družine. Raztopino pripravi v 500-litrski posodi z dvojnim plaščem za gretje raztopine in električnim mešalnikom. V posodo strese 400 kg sladkorja in jo skoraj do vrha napolni z vodo. Po dveh urah mešanja in gretja raztopino prečr-pa v eno od dveh cistern s prostornino 1000 l, ki ju ima na tovornjaku. Na cisterni ima 50 metrov dolgo cev in črpalko podjetja Liv Postojna, na koncu cevi pa pištolo za doziranje raztopine. Zato polnjenje šestlitrskih Frančičevih pitalnikov poteka zelo hitro in brez polivanja. Pomaga si z močnim reflektorjem.
Sam vzredi več kot polovico matic
Za ta namen si je izdelal dvojne prašilčke, v katerih so po štirje nizki sati in pitalnik. Preostale matice kupi pri priznanih slovenskih vzrejevalcih. Za lastno vzrejo odbira dobre družine s svetlorja-vimi maticami. Po njegovih izkušnjah so svetlejše matice manj rojive, so tudi večje in težje, to pa je pomembno za dolgotrajnejšo plodnost matice. Seveda pa je pomembno, da ima tudi dober ali nadpovprečen donos medu. Pozornost je treba nameniti tudi mirnosti in čistilnemu nagonu.
Kakovost slovenskega medu
Besedilo: Andreja Kandolf
O tem, da v lani pridelanem medu nismo odkrili nedovoljenih ostankov sredstev za zatiranje varoj v medu, so pisali že v prejšnji številki Čebelarskega svetovalca. Ob tem pa je treba povedati, da so bili tudi sicer vsi vzorci, razen izjem, ki pa niso bile namenjene prodaji medu, v skladu s Pravilnikom o medu 2004 (Ur. l. RS, 31/04, 89/04). Še več, večina vzorcev je izpolnjevala tudi merila, zapisana v Pravilniku o kolektivni blagovni znamki za slovenski med kontrolirane kakovosti (UO ČZS, 1999). Čebelarje je treba pohvaliti, saj so vsi vzorci (razen enega, ki ni bil namenjen za prodajo) vsebovali manj kot 18,6 % vode, torej so si za ta parameter vsi »zaslužili« prelepko slovenski med kontrolirane kakovosti. Okrog 75 % analiziranih vzorcev je vsebovalo manj kot 16 % vode, od tega je 40 % analiziranih vzorcev vsebovalo od 15 do 16 % vode. Čebelarji torej vemo, kdaj je treba med točiti, zavedamo se, da je kakovostnejši med tisti, ki vsebuje manj vode. Podobno je bilo z vsebnostjo HMF v medu. Čeprav je bila večina vzorcev stara pol leta in več, je skoraj 50 % vzorcev vsebovalo manj kot 2 mg/kg HMF; po Pravilniku o medu je dovoljena vsebnost do 40 mg/ kg, po Pravilniku o kolektivni blagovni znamki slovenski med kontrolirane kakovosti pa 10 mg/kg oziroma po novem sklepu UO ČZS 15 mg/kg. Dovoljeno mejo sta presegla samo dva vzorca, vendar njuna starost ni bila znana. Zanimivo je, da je 30 let star med vseboval 28 mg/kg HMF, to pa potrjuje trditev, da se vsebnost HMF ob ustreznem skladiščenju poveča za ± 1-2 mg/kg na leto. Podobne rezultate smo dobili tudi pri merjenju dia-staznega števila in drugih parametrov, ki jih določa Pravilnik o medu 2004.
Manjše odstopanje od rezultatov analiz se je pokazalo le pri določitvi vrste medu. Tako so čebelarji napačno deklarirali 20,7 % vzorcev, brez oznake vrste medu pa je bilo 18,8 % vzorcev. Največkrat se zgodi, da čebelarji označijo med kot sortni med (akacijev, kostanjev), v resnici pa je cvetlični. Devet vzorcev (dva vzorca akacijevega, en vzorec lipovega, pet vzorcev cvetličnega in en vzorec kostanjevega) medu je vsebovalo kvasovke, to pa je lahko posledica krmljenja čebel s pogačami s kvasom. Kvasovke smo našli v zgodaj točenem medu, prav to pa potrjuje domnevo, da so kvasovke v medu posledica
krmljenja čebel. Ker hrana za čebele ne sme priti v med, tudi vsebnost kvasovk v medu ni dovoljena. Manjši problem je bil tudi pojav nečistoč v medu, predvsem voska. Vosek je sicer prva posoda za med, vendar ga v končnem proizvodu ne sme biti. V zvezi s tem pa ne moremo reči, da je bila tovrstna fizikalna onesnaženost medu čebelarjeva napaka, saj čebelarji niso bili obveščeni, da morajo oddati v analizo tak med, kot ga dajo v promet. V prihodnje bomo analizirali samo tiste vzorce, ki bodo opremljeni tako, kot jih je treba opremiti za prodajo. Namen tega je kolikor mogoče zmanjšati pojav napak, hkrati pa čebelarjem pomagati pri označevanju medu. Ponosni smo lahko na kakovost našega medu, zato vas v želji, da takšen tudi ostane, pozivam, da še naprej oddajate svoj med v analizo. Tudi v Smernicah dobrih higienskih navad je priporočilo, da moramo vsake toliko časa svoj sistem preveriti tako, da med oddamo v analizo. Anonimnost rezultatov analiz je zagotovljena.
VI SPRASUJETE, MI ODGOVARJAMO
Kako je s pravico do pavšalnega nadomestila za čebelarstvo?
Odgovor pripravila: Tanja Magdič S tem, ko se čebelarstvo po novem zakonu o dohodnini šteje za osnovno kmetijsko dejavnost (69. člen Zdoh-2), ima tudi čebelar pravico do 4 % pavšalnega nadomestila. Pravico do pavšalnega nadomestila imajo le tisti zavezanci, ki opravljajo osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost za katero se plačuje davek od dohodka po katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč ali pavšalno po panju (torej imajo bodisi najmanj 40 panjev ali najmanj 200 EUR katastrskega dohodka), in če skupni katastrski dohodek vseh članov gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 EUR in ki niso zavezanci za DDV, promet blaga in storitev pa opravijo davčnim zavezancem, ki morajo obračunavati in plačevati DDV v skladu z ZDDV. Davčni zavezanci - kupci blaga oziroma naročniki storitev so dolžni pri plačilu za ta promet prišteti znesek pavšalnega nadomestila v višini 4 % od odkupne vrednosti. Za pridobitev pravice do uveljavljanja pavšalnega nadomestila je potrebno pridobiti dovoljenje davčnega organa.
Poglavitne spremembe pri obdavčitvi čebelarjev po novem Zakonu o dohodnini (ZDoh-2)
Besedilo: Tanja Magdič
Novembra lani je bil sprejet nov Zakon o dohodnini, ki začne veljati 1. 1. 2007. Novi zakon uvaja več novosti tudi za čebelarstvo. Zakon je objavljen v Uradnem listu RS, št.117/2006 in na portalu Čebelarske zveze Slovenije.
Novi Zakon o dohodnini ZDoh-2 (Ur.l.RS št.117/20-06), čebelarjem še vedno omogoča 3 načine ugotavljanja davčne osnove za prodajo primarnih proizvodov (pridelava):
1.	pavšalna obdavčitev - registracija pri davčnem uradu po novem Z-Doh 2 ni več potrebna;
2.	vodenje knjig na osnovi dejansko vodenih prihodkov in odhodkov - potrebna je registracija pri pristojnem davčnem uradu
3.	normirani odhodki - potrebna je registracija pri pristojnem davčnem uradu
Poglavitne spremembe z obrazložitvijo si preberite v nadaljevanju:
1.	Čebelarstvo je v 7. odstavku 69. člena novega Zakona o dohodnini - ZDoh-2 (Ur. l. RS, št. 117/06), ki velja od 1. 1. 2007, opredeljeno kot osnovna kmetijska dejavnost, zato čebelarjem pri davčnem uradu ni več treba registrirati opravljanja dejavnosti. Izjema je, če čebelarsko dejavnost opravljate kot »s. p.« ali se odločite za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali z upoštevanjem 70 % normiranih odhodkov. Če se ne odločite za katero od teh možnosti, je davčna osnova določena pavšalno na panj, na podlagi stanja v registru čebelnjakov. Če se odločite za pavšalno obdavčitev, torej registracija NI POTREBNA!
2.	Pri pavšalni obdavčitvi na panj dohodek od čebelarstva ni obdavčen, če imate po stanju na dan 30. 6. tekočega leta v okviru gospodinjstva zavezanca v uporabi manj kot 40 čebeljih panjev, evidentiranih v registru čebelnjakov po predpisih o kmetijstvu, in je vaš skupni katastrski dohodek manj kot 200 evrov. Če imate v okviru gospodinjstva zavezanca v uporabi najmanj 40 čebeljih panjev ter kmetijskih in gozdnih zemljišč z najmanj 200 evri katastrskega dohodka, hkrati pa se ne odločite za ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali z upoštevanjem normiranih odhodkov, sta katastrski dohodek in pavšalna ocena
dohodka na panj vključena v osnovo za odmero dohodnine. Primer: Če ima nekdo 210 EUR katastrskega dohodka in 10 panjev, bo obdavčen v celoti, prav tako pa tudi, če ima 45 panjev in 100 EUR katastrskega dohodka. Če ni presežen nobeden od pogojev (torej če ima nekdo manj kot 40 panjev in manj kot 200 EUR katastrskega dohodka), bo tako kmetijsko gospodarstvo v celoti neobdavčeno! (Op. 39 panjev je neobdavčenih, če jih imate 40, pa so obdavčeni vsi.) Pavšalna davčna osnova za panj je pri tem pripisana uporabniku panja, tako kot je tudi katastrski dohodek pripisan uporabniku zemljišča.
3.	Akontacija dohodnine od katastrskega dohodka in od pavšalne ocene dohodka za panje se izračuna in plača po stopnji:
a)	10 % od davčne osnove, če je skupni znesek katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka za panje na posameznega zavezanca enak ali večji od 10 % povprečne plače v Sloveniji v minulem letu (leta 2005 je bila povprečna plača v RS 3,326.815 SIT), in
b)	0 % od davčne osnove, če je skupni znesek katastrskega dohodka ali pavšalne ocene dohodka za panje na posameznega zavezanca manjši od 10 % povprečne plače v Sloveniji v minulem letu.
V obeh primerih je davčna osnova upoštevana pri letnem obračunu dohodnine, s tem da je akontacija, ki je bila zavezancu obračunana med letom, na koncu odšteta od odmerjene dohodnine.
4.	Davčna osnova: dokler ni ugotovljena pavšalna ocena dohodka na panj, se upošteva 14 evrov na panj + 5 % povprečnega zneska subvencij na panj za tiste, ki imajo v uporabi najmanj 40 panjev.
Ko bo ugotovljen nov znesek pavšalne davčne osnove na panj (določi ga finančni minister na dan 30. 6. tekočega leta), ki bo vključeval potencialne tržne dohodke in povprečen znesek subvencij na panj, bo davčna osnova 70 % pavšalne osnove na panj pri najmanj 40 panjih. POJASNILO: Vsi tisti, ki imate v okviru gospodinjstva manj kot 40 panjev in manj kot 200 EUR katastrskega dohodka, lahko prodajate proizvode iz osnovne kmetijske dejavnosti - torej proizvode iz čebelarstva (npr. med, matični mleček, suh propolis, cvetni prah, čebelji strup, matice, če-
belje družine) - NEOBDAVČENO! Če presežete enega od pogojev, so obdavčeni vsi proizvodi!
V kolikor pavšalna obdavčitev za vas ni sprejemljiva, se lahko odločite za vodenje knjig (dejanski prihodki in odhodki) ali za normirane odhodke. V tem primeru se morate pri pristojnem davčnem uradu registrirati za želeno vrsto ugotavljanja davčne osnove. (Normirani odhodki za čebelarstvo so še vedno 70 %, to pa pomeni, da je akontacija dohodnine obračunana v višini 25 % od 30 % ustvarjenih prihodkov.)
Dopolnilna dejavnost je obvezna v primeru predelave!
Če se ukvarjate s predelavo primarnih čebeljih proizvodov - medu je obvezna registracija dopolnilne dejavnosti (medica, medeno žganje, med s suhim sadjem,^). Dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti kot doslej izda Upravna enota. Na osnovi dovoljenja Upravne enote pa se registrirate pri pristojnem davčnem uradu. Davčno osnovo lahko ugotavljate na osnovi vodenja knjig ali normiranih odhodkov.
Pomen embalaže pri prodaji
Besedilo: Tanja Magdič
Dandanes je embalaža eno ključnih promocijskih orodij za prodajo. Poglejmo primer: greste v trgovino, da bi za posebnega gosta, ki prihaja k vam na obisk, kupili steklenico vrhunskega vina. Katero boste izbrali? Navadno steklenico, ki bo dajala vtis cenenega izdelka? Po vsej verjetnosti ne! Ali še huje, na neki kmetiji boste opazili, da prodajajo vino v rabljenih steklenicah z že načetimi plutovinastimi zama-ški! Verjetno vas noben izdelek ne bo navdušil in prepričal o svoji kakovosti!
Kakovostni proizvodi si zaslužijo kakovostno embalažo
Enako je z medom. Embalaža cenenega videza vas gotovo ne bo prepričala, da je v njej kakovosten med. Vsi se strinjamo, da so med in drugi čebelji pridelki kakovostni proizvodi, zato si zaslužijo kakovostno embalažo! Vem, rekli boste, da je to samo dodaten strošek. Vendar verjemite, da boste med, ki bo embaliran v primerni embalaži, opremljen z etiketo in prijetnega videza, veliko laže prodali, kupec pa bo zanj pripravljen plačati več.
Manj je vredno več
Med navadno prodajamo v 900 g steklenih kozarcih. Ste kdaj razmišljali, da bi ga prodajali tudi v manjših kozarcih, ki bi bili nekoliko drugačni? Poskusite in povprašajte vaše kupce, kaj menijo o vaši novi embalaži. Psihologija ljudi namreč deluje tako, da tisto, kar je v prodaji v manjših količinah, podzavestno ocenjujemo kot večvredno od tistega, kar je v veliki embalaži. Pa se vrnimo k vinu: vrhunsko vino po občutno višjih cenah prodajajo v manjših steklenicah. Enako lahko poskusimo z medenim likerjem ali medico.
Seveda se strinjam, da svojim stalnim kupcem, ki kupujejo med za svojo porabo, ne moremo kar tako začeti prodajati medu v manjših kozarčkih po isti ceni! Zato obdržimo standardne 900 g kozarce, poleg teh
pa med ponudimo še v manjših, tj. v 800 g, 450 g in 250 g, še posebej skrbno opremljenih kozarčkih. Verjemite, marsikdo se bo odločil za nakup medu v novem lončku, vsaj za darilo prijatelju! Ko bo ta prijatelj poskusil vaš med in ugotovil, da gre za res dober in kakovosten pridelek, bo prihodnjič prišel po med k vam, kupil bo darilo za svojega prijatelja ^ itn. in krog vaših kupcev se bo začel širiti.
Embalaža in sporočilo
Embalaža s svojo vsebino in obliko komunicira s porabnikom in mu sporoča neke informacije, na podlagi katerih se porabnik odloča o nakupu. Ta funkcija je izjemno pomembna, če se vaš izdelek znajde na polici med številnimi podobnimi, konkurenčnimi izdelki. Tu se pojavi poglavitna odločitev, namreč, kateri izdelek bo prepričal kupca za nakup, kaj bo pritegnilo njegovo pozornost. Embalaža mora pri kupcu vzbuditi neke emocije, želje in potrebe po nakupu vašega izdelka. S pravilno izbiro embalaže lahko izdelku, ki ga prodajate, dodate vrednost. Dobro je, če embalažo in etiketo, preden se zanjo odločite, tudi preizkusite: za mnenje o njej povprašajte svoje kupce, prijatelje, lahko jo celo odnesete v prodajalno in opazujete, kaj bo storil naključni kupec.
Priznanje za kakovost - dodana vrednost
Poseben dodatek embalaži je lahko tudi kako vaše zlato ali srebrno priznanje, ki ste ga osvojili na katerem izmed ocenjevanj medov ali medenih pijač. Povejte vašemu kupcu, da je vaš izdelek poseben, saj ste zanj prejeli zlato oz. srebrno priznanje. Seveda ni nujno, da so vsi kozarci ali steklenice označeni z nalepko, ki pove, da je v tem kozarcu med oz. medena pijača, ocenjena z zlatim ali srebrnim priznanjem! Dovolj bo že, če boste s tovrstnimi nalepkami opremili tiste kozarce in steklenice, ki jih boste prodajali kot darilo, oz. tiste, ki bodo na policah med izdelki drugih ponudnikov. Svoje stalne kupce pa na
primeren način obvestite, da je bil vaš izdelek nagrajen z zlatim ali srebrnim priznanjem (npr. priznanje obesite na vidno mesto, objavite oglas v lokalnem časopisu, s pismom obvestite svoje redne kupce, o katerih ste si uredili svojo bazo podatkov ^). Dodano vrednost izdelku da tudi blagovna znamka. Slovenski čebelarji imamo svojo blagovno znamko, ki od pridelovalca medu zahteva, da med izpolnjuje točno določena merila. Če ste imetnik blagovne znamke, povejte kupcu, kaj bo z nakupom izdelka pod to blagovno znamko pridobil! Pridobil bo zagotovljeno kakovost!
Darilna funkcija embalaže
Gotovo se strinjate, da so čebelji pridelki zelo primerno darilo, bodisi prijatelju bodisi poslovnemu partnerju. Kadar gre za darilo, ima embalaža poseben pomen, saj daje izdelku dodano vrednost. Z nekaj izvirnosti lahko za malo denarja iztržimo veliko več, kot bi iztržili sicer. Poiščimo npr. nekega nabiralca do-
OBVESTILO
Sporočam Vam termine in lokacije za SEMINARJE:
VODENJE KNJIG ZA DRUŠTVA (enostavno knjigovodstvo z enostavnimi postavkami):
-	MOZIRJE: torek, 16. 1.2007 ob 16h v prostorih restavracije Gaj Mozirje;
-	MARIBOR: četrtek, 25. 1.2007 ob 16h v prostorih Čebelarske zveze društev Maribor
-	NAKLO: torek 30. 1.2007 ob 16h v Domu Janeza Filipiča v Naklem
-	LUKOVICA: četrtek, 1. 2.2007 ob 16h v prostorih ČZS na Brdu pri Lukovici
DAVČNA ZAKONODAJA PO NOVEM ZAKONU O DOHODNINI
-	MOZIRJE: torek, 16. 1.2007 ob 17.30h v prostorih restavracije Gaj Mozirje;
-	MARIBOR: četrtek, 25. 1.2007 ob 17.30h v prostorih Čebelarske zveze društev Maribor
-	NAKLO: torek 30. 1.2007 ob 17.30h v Domu Janeza Filipiča v Naklem
-	LUKOVICA: četrtek, 1. 2.2007 ob 17.30h v prostorih ČZS na Brdu pri Lukovici
Seminarje bo vodila Tanja Magdič, svetovalka za ekonomiko. Morebitna vprašanja na obe temi lahko posredujete po pošti na naslov ČZS ali na tanja.magdic@wecocommerce.si.
mačih čajev, odkupimo nekaj čaja ter ga v primerni darilni kartonasti embalaži dodajmo medu. V skupni darilni paketek lahko sestavimo tudi različne vrste medov v manjših kozarčkih. Našemu kupcu ponudimo t. i. medeno košarico, v katero bomo zložili naše izdelke. Taka košarica je lahko odlično darilo.
Izbira prave embalaže
Pri izbiri embalaže pazimo, da izbiramo prave barve, pravo obliko ^ Za čebelje pridelke predlagam naravne barve in preproste oblike, saj gre za izdelke, ki imajo že sami po sebi neko dušo, sporočilo porabniku. Pri izbiri logotipov oz. pisav predlagam uporabo simbolov. Prava izbira simbolov lahko na kratek in razumljiv način sporoča kupcu pomembne informacije. Zavedati se moramo, da ponujamo kakovostne izdelke, ki imajo tradicijo in ki jih večina pojmuje kot živila, ki so več kot samo hranilo, saj so naravna in zdrava. Embalaža mora pri kupcu vzbuditi potrebo po tem izdelku. Da bo uspeh popoln, je treba pozitivne lastnosti izdelka poudariti glede na ciljno skupino. Idealno bi bilo imeti embalažo, ki bi zadovoljevala vse vrste kupcev in s tem tudi širok krog ciljne skupine. Žal pa je to iluzija, saj imamo ljudje različne potrebe. Morda je prednost čebeljih pridelkov prav v njihovem vplivu na zdrav način prehranjevanja, saj imamo vsi porabniki prej ali slej potrebo po zdravem življenju. Na embalaži naj bo tudi sporočilo, po katerem si bo kupec zapomnil naš izdelek in s katerim bomo ta izdelek ločili od konkurence (npr. uporaba blagovne znamke). Zanimivo bi bilo razmisliti tudi o tipiziranem kozarcu za slovenski med in njegovi zaščiti. Kozarce bi lahko uporabljali samo za slovenski med (Pridelano in polnjeno v Sloveniji!). Tako bi že na prvi pogled ločili kakovosten slovenski med od uvoženega!
Zavedati se moramo, da bo kupec izbral tisti izdelek, ki mu daje največ! Zakaj torej ne bi izdelku dodali neko dodatno vrednost - npr. neko lepo misel, ki bo vplivala na kupčeva čustva in ga prepričala, da bo s tem, ko bo npr. kupil naš med, dobil veliko več, kot če bi kupil sosedovega! Ob vsem tem pa ne pozabimo na pravilno označevanje! O pravilnem označevanju si preberite prispevke naše svetovalke o varni hrani in napotke, objavljene v oktobrskem Svetovalcu.
URADNE URE SVETOVALCEV: Andreja Kandolf, svetovalka za zagotavljanje varne hrane, uradne ure: pon., sre. 11.-14., pet. od 8.-12. Tanja Magdič, svetovalka za ekonomiko, uradne ure: pon. od 12.-16. ure (Breznica), tor. in čet. od 12.-15. ure (Lukovica), tel.: 01/729 61 10, 040 436 513, Vlado Auguštin, svetovalec za tehnologijo, uradne ure: pon. od 10.-14. ure (Metlika), tor. in čet. od 11.-14. ure (Lukovica), tel: 040 436 516, 01 729 61 10, 07 306 02 36, Lidija Senič, vodja ČSS, uradne ure tor.: 11.-15. ure (Dobrna), sre: 8.-12. ure, tel: 01 729 61 10, 040 436 515; Terenska svetovalka: Jožica Maršik Kapun: uradne ure: pon. od 10.-14. ure, te. 040 436 517.
Kadar pri pregledu čebel najde družino, ki sedi na roj, jo najprej dobro pregleda. Če ugotovi, da nima medu in slabo zalega, jo takoj razdeli po preostalih družinah, na najeno mesto pa postavi novo družino z mlado matico. Kadar pa je družina polna medu in zalege, je matica prisiljena zapustiti panj in si poiskati novo delo. To je dobra matica, zato jo, če je še v panju, odvzame in jo da s satom zalege, satom hrane in satom cvetnega prahu v prašilček ter odpelje na novo stojišče. Enako naredi s preostalo zalego. Razdeli jo po prašilčkih. V maju je dovolj le en sat medu, en sat cvetnega prahu in sat zalege s pokritinm ma-tičnikom. Iz take družine naredi od štiri do osem prašilčkov, odvisno od tega koliko dobrih matič-njakov je v panju. Kadar pa načrtuje narejanje prašilčkov nima pa matičnikov, si izbere dobro družino in jo začne dodatno krmiti in opazovati. Ko začne družina podsedati pod sati plodišča ji izprazne medišče in zapre z ločilno desko matično rešetko, čebele pa omete v plodišče. V plodišču nastane za čebele pretesno zato začnejo graditi matičnike in se pripravljati na roj. Ko začnejo graditi prve matičnike, matico odstrani. Po šestnajstih dneh ima večje število dobrih matičnikov in tako lahko ponovi postopek, naveden v prejšnjem odstavku. Tako narejene družine odpelje na rezervno stojišče, v izpraznjene panje pa doda rezervne družine. Po dvajsetih dneh pogleda ali so se matice oplodile in zatira varoje. Te družine so naslednje leto najboljše. Prvo selekcijo matic izvede že v dneh od 15. aprila do 1. maja. Zamenja vse matice, ki imajo tedaj v primerjavi z drugimi maticami malo zalege. Zaradi zatiranja varoj je pomembno, da čebelarimo z mladimi in živalnimi družinami. V zadnjem času za zatiranje tega zajedavca uporablja oksalno kislino. Odločil se je za izparevanje oziroma uplinjanje 2,5 g oksalne kisline na AŽ-panj. Postopek izvaja trikrat na leto: prvič po točenju kostanjevega medu, drugič konec septembra, tretjič pa na izletni dan pozimi, ko se temperatura povzpne na več kot 10 °C. Čebele dobro prenesejo trikratno izparevanje oksalne kisline in tudi matice ne kažejo nikakršnih znakov vznemirjenja. Tako zdaj dela dve leti. Po ometanju čebel s satja, ki jih potrebuje za pripravo narejencev ometene čebele le še zamegli z raztopino oksalne kisline. Ob izvajanju tega postopka si nikoli ne pozabi nadeti gasilske maske za kisline, ki jo je kupil v centru za požarno varnost.
Prizadeven je tudi v čebelarskem društvu
Omenim naj še, da je Anton Koželj zelo dejaven tudi v Čebelarskem društvu Trebnje, saj je že
Doma ima prostor, v katerem obiskovalcem ponudi sladke pridelke.
nekaj časa tudi njegov predsednik. Zdaj ima največ dela z obnovo kapele Petra Pavla Glavarja na Lanšprežu. Ob pomoči Regijske zveze Petra Pavla Glavarja je društvo v zvonik kapele letos postavilo zvon. Zvon so kupili z denarjem, ki ga je zbralo še prejšnje vodstvo društva. Zamenjali bodo tudi kritino na kapeli, saj je bila ta izdelana iz slabega materiala, vendar je čas za reklamacijo, žal, že potekel. Za letos načrtujejo še izvedbo prenosa lastništva nad kapelo na ČD Trebnje in začetek izobraževanja čebelarjev na Lanšprežu, kjer je leta 1771 delovala prva čebelarska šola na takratnem Kranjskem. Tedaj je šolanje menda potekalo dve leti. Učenci so ob začetku šolanja dobili po dva panja in z njima delali ves čas šolanja (povzeto po zapiskih v čebelarskem glasilu Kranjska čebela). Glede zdajšnjih možnosti za čebelarjenje v Sloveniji g. Tone meni, da država daje premajhno podporo velikim čebelarjem ter da zanje še vedno velja preveč ovir, od omejevanja izrabe paš do nespodbudne davčne in druge zakonodaje. Pašne katastre so namreč številna društva izkoristila za zaprtje svojih pasišč, to pa je seveda velika ovira in velika preizkušnja za slovenske poklicne čebelarje. Pogreša tudi več oglaševanja slovenskega medu v medijih. To bi po njegovem morala sprožiti ČZS, še zlasti zaradi vse večje konkurence tujih cenenih medov. Tako bi bili po njegovem na radijskih programih nujni reklamni oglasi o kakovosti slovenskega medu, zelo uspešni pa so tudi oglasi v časopisih. Prepričan je, da bi letaki, priloženi dnevnim časopisom, pospešili prodajo domačega medu. Ob koncu pogovora so Anton Koželj, njegova žena Vida ter njuni sinovi zaželeli vsem slovenskim čebelarjem tudi srečno in medeno novo leto 2007. J
NASVETI IZ PRAKSE ZA PRAKSO
JE



S KAPANJ
E
M
SALNE KDSLDNE V ^PA
N

kM
Zavedati se moramo, da lahko pozno jeseni, ko so čebele brez zalege, v nekaj minutah proti varojam naredimo več kot v vsem preostalem, aktivnem obdobju čebelarjenja.

Besedilo in fotografije: Vlado Auguštin, predsednik komisije za zdravstveno varstvo čebel
Uspeh čebelarske sezone je po večini odvisen od zdravstvenega stanja čebelje družine. Na to stanje v veliki meri, z vsem svojim neposrednim in posrednim delovanjem vpliva zajedavec Varroa destructor. Sodobni čebelar, čigar cilj je poleg dobre bere medu tudi preživetje čebelje družine, mora zato varoje nadzirati in uničevati celo čebelarsko leto.
Še ne dolgo nazaj smo zajedavca v naših čebelnjakih uničevali z uporabo sintetičnih akaricidov, v zadnjem času pa za zatiranje varoj uporabljamo biotehnične metode, eterična olja in organske kisline. Učinkovitost teh metod je odvisna predvsem od stanja čebelje družine in od zunanjih razmer. Zaradi tega te metode in sredstva zahtevajo veliko več čebelarjevega časa in njegovega dela prek celega leta. Prav tako mora upoštevati dosežke čebelarske znanosti in prakse ter si za uporabo teh sredstev pridobiti ustrezno znanje. Žal pa napredek čebelarske prakse in dosežki čebelarske vede niso prilagojeni naši čebelarski posebnosti, imenovani AŽ-panj, zato pogosto tudi niso uporabni. Ker s to vrsto listovnega panja le s težavo sledimo napredku, moramo kakovostne tehnološke rešitve iskati sami. To velja
Pritrditev medicinske igle na dozirno napravo
predvsem za postopke pri zatiranju varoj z mrav-ljinčno in oksalno kislino. O tem se lahko prepričajo vsi udeleženci programa uredbe Usposabljanje na področju zatiranja varoje, še zlasti ob primerjavi zatiranja tega zajedavca v nakladnem in AŽ-panju.
Udeleženci usposabljanja oz. delavnice, ki sem jo pripravil za čebelarje iz Čebelarskega društva Šmarjeta, so bili navdušeni nad preprostostjo in učinkovitostjo zatiranja varoj z oksalno kislino v nakladnem panju. Postopek izvajam tako, da za kapanje sladkorne raztopine oksalne kisline uporabim 50 ml medicinsko injekcijo s tenko iglo. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da je stopnja učinkovitosti zatiranja z oksalno kislino toliko večja, kolikor drobnejše so kapljice kisline. Zato je tanka igla pri postopku kapanja z oksalno kislino več kot priporočljiva.
Uporabljeno raztopino pripravim tako, da 65 g oksaldihidrata (C2H2O4 x 2H2O) raztopim v 1 litru destilirane vode in dodam 500 g sladkorja, nato pa na 30 do 35 °C segreto raztopino kapam po čebelah v ulicah čebelje gruče. Raztopino do-ziram enakomerno, tako da čebele neposredno pokapam z največ 5 ml raztopine na polno zasedeno ulico. Za zatiranje varoj v čebelji družini tako potrebujemo od 20 do 40 ml raztopine, odvisno od njene moči.
Vsi čebelarji, ki čebelarijo z AŽ-panji, lahko ustvarijo podobne razmere za zatiranje varoj, če iz panja odstranijo matično rešetko, iz medišča pa vse sate. Ker je to zahteven in zamuden postopek, ga ne uporablja veliko čebelarjev. Pomagajo si tako, da na brizgo namesto igle nataknejo dolgo plastično cevko. Najprimernejša je tista, ki jo veterinarji uporabljajo za osemenjevanje goveda. Pri tem postopku zatiranja varoj odstranijo plodiščno okence in z baterijsko svetilko posvetijo v panj, da ugotovijo, kje je čebelja gruča. Kapanje izvedejo tako, da s pomikom cevke od začetka do konca zasedene ulice kapajo raztopi-
Poseg z iglo v panj je možen kar skozi žično mrežo na okencu panja.
no po čebelah. Ker so čebele, za razliko od človeka, zelo socialna bitja, prejeto sladkorno raztopino oksalne kisline takoj porazdelijo med vse člane čebelje družine, zato lahko kislina uničuje varoje na vseh čebelah.
Po končani delavnici smo s šmarješkimi čebelarji še razpravljali o tem postopku, med razpravo pa je vzniknila zanimiva ideja. Plastično cevko, ki jo uporabljamo pri kapanju z oksalno kislino, na koncu zamašimo, s spodnje strani pa z vročo iglo na petih mestih naredimo v ravni črti majhne luknjice. Tako pripravljeno plastično cevko preprosto položimo nad čebeljo gručo, potem pa glede na velikost gruče z brizgo doziramo potrebno količino sladkorne raztopine oksalne kisline. S tem se izognemo nerodnemu »opletanju« cevke po panju, pa tudi aplicirane kapljice kisline so zelo majhne, to pa poveča učinkovitost zatiranja. Vsi smo se strinjali, da bi bila zadeva še preprostejša in učinkovitejša, če bi namesto plastične cevke za osemenjevanje uporabili enako dolgo medicinsko iglo.
To zamisel je že naslednji dan preizkusil največji čebelar v šmarješkem društvu g. Stane Gorenc, ki čebelari z več kot 300 panji, zato je zanj dobrodošla vsaka koristna inovacija. Pri podjetju TIK Kobarid, ki se ukvarja z izdelavo medicinskih pripomočkov, je kupil pol metra dolgo medicinsko iglo s premerom 2 mm. Iglo je na koncu zamašil, na spodnji strani igle pa s svedrom premera 0,5 mm v enakomerni razdalji naredil 5 luknjic. Tako predelana medicinska igla se je pokazala kot odličen pripomoček za zatiranje varoj z oksalno kislino po postopku s kapanjem.
1.	Kapljice, ki jih dobimo iz medicinske igle, so zelo drobne. Ker čebel pri tem postopku ne zalivamo in ne močimo, je veliko večja tudi učinkovitost zatiranja z oksalno kislino.
2.	Manj je odmrlih čebel, saj so te prej odmirale predvsem zaradi predoziranja in »kopanja« v oksalni kislini.
3.	Takšna medicinska igla ustreza vsaki injekcijski brizgi, prav tako pa jo lahko namestimo na avtomatski dozator, ki ga je v Sloveniji že mogoče kupiti, tako da ga ima že marsikateri čebelar.
4.	Pri delu s tako prirejeno medicinsko iglo nam ni treba odpirati plodiščnega okenca, ampak iglo skozi mrežo potisnemo do čebelje gruče. S tem prihranimo veliko časa, pa še čebeljim pikom se izognemo.
Vsekakor pa moramo tako pri delu z oksalno kislino kot pri delu z vsemi drugimi aktivnimi sredstvi upoštevati navodila in predpise. Te si lahko ogledate in o njih preberete na moji spletni strani www.augustin.si. Zavedati se moramo, da lahko pozno jeseni, ko so čebele brez zalege, v nekaj minutah proti varojam naredimo več kot v vsem preostalem, aktivnem obdobju čebelarjenja. j
MEDOVITE RASTLINE


M

ril
Besedilo in fotografije: Robert Brus, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Maklen ali poljski javor (Acer cam-pestre L.) je ob gorskem in os-trolistnem javorju, ki smo ju predstavili v prejšnjih dveh številkah, tretja pomembna medovita vrsta javorja. V primerjavi z omenjenima vrstama je to manjše drevo, saj le izjemoma zraste več kot 20 m, deblo pa le izjemoma doseže premer 0,5 m. Skorja na deblu je temno rjava, drobno mrežasto razpokana in prav nič ne spo-
minja na značilno skorjo gorskega javorja z velikimi krpami. Poganjki so svetlo rjavi, tanki in goli, na njih pa pogosto nastanejo značilna vzdolžna plutasta rebra, kakršna med našimi drevesnimi vrstami najdemo le še pri poljskem brestu. Brsti so sivorjavi, jajčasti, drobni in redkokdaj daljši od 5 mm. Listi so razmeroma majhni, široki od 5 do 10 cm in dolgi od 3 do 7 cm, dlanasto krpati ali dlanasto deljeni, med petlistnimi krpami so naj-
Maklen na Planinskem polju
večje srednje tri, pri dnu so najširše in se proti vrhu le počasi zožujejo, tako da sta zunanja robova skoraj vzporedna, vrh lista pa je top. Pecelj je rdečkast in vsebuje bel mlečni sok. V rumenkastozelena češuljasta socvetja je združenih po 10 do 20 cvetov, ki so lahko treh vrst: hermafroditni (dvospolni), moški ali ženski. V če-šulji lahko najdemo vse tri vrste cvetov, to pa pomeni, da je vrsta navadno poligamna. Oprašuje se ob pomoči žuželk. Cveti maja ali junija po oli-stanju, torej potem, ko so listi že razviti. Krilata delna plodiča rasteta pod kotom 180 sta rdečkasta ali zelena, kratko dlakava ali gola in dolga 2,5 do 3 cm, seme je ploščato. Maklen najbolje raste na rahlih, globokih in s humusom bogatih tleh na apnencu, slabše pa prenaša kisla rastišča. Dobro je prilagojen na sušo, vendar ga po drugi strani najdemo tudi na vlažnih in večkrat poplavljenih tleh ali celo na rečnih bregovih. V primerjavi z gorskim in ostrolistnim javorjem potre-
buje med rastjo več toplote, sicer pa je skromnejši od obeh. Dobro prenaša senco, prav tako ga ne prizadeneta zimski mraz ali pozeba. Pozna pozeba lahko poškoduje mlade sejanke v drevesnici. Naravno je razširjen v Srednji, Vzhodni in Zahodni Evropi, na skrajnem jugu Skandinavije, pogost je na Apeninskem in Balkanskem polotoku, nekaj nahajališč je v Severni Afriki. Areal se čez Malo Azijo in Krim širi do Kavkaza in Zahodne Azije. Maklen avtohtono raste tudi po skoraj vsej Sloveniji, predvsem v nižinah in gričevju, redko pa na legah nad 800 m n. m., saj na tej višini za to rastlino ni več dovolj toplote. Najpogostejši je v nižinskih hrastovih (dobovih) gozdovih, v hra-stovo-gabrovih gozdovih v gričevju in v subme-diteranskih gozdovih puhastega hrasta. Največkrat raste v redkih sestojih, po gozdnih robovih, omejkih in ob cestah, kjer ima več prostora in svetlobe, v gozdu pa včasih raste tudi v spodnji plasti. V hrastovih gozdovih tako pomaga k lepšemu oblikovanju hrastovih debel. Svetlo rjav ali rdečkastobel les ima jasno vidne letnice, je precej trd in težek ter kakovosten. Dobro se obdeluje in polira, nekoč je bil primeren za posebne izdelke v kolarstvu, strugarstvu, rezbar-stvu, umetnostnem mizarstvu in za izdelavo pip. Olupljene in posušene maklenove poganjke so na podeželju nekoč tradicionalno uporabljali za špiljenje domačih klobas, ta običaj pa je ponekod ohranjen še dandanes. Plodovi so pomembna hrana za nekatere ptice, na primer za kaline in dleske. Sadimo ga kot okrasno drevo, primeren je za vse vrste nasadov in za različne namene. Dobro prenaša obrezovanje, zato je primeren za oblikovanje oz. striženje živih mej. Je variabilna vrsta, njegova taksonomska delitev pa se razlikuje od avtorja do avtorja. V Evropi so
Maklenov list in plodovi _22_
Poganjek z značilnimi plutastimi rebri
Mladi listi in cvetovi
Slovenski čebelar 1 /2007	-i .^Jl
Listi topokrpega javorja
Listi in plodovi trokrpega javorja
vrsto v preteklosti delili na tri različice. Nekatere novejše delitve obravnavajo maklen kot kolektivno vrsto ali agregat, med njegovimi številnimi malimi vrstami pa naj bi bila v Sloveniji poleg makle-na v ožjem smislu ob Kolpi, Ledavi in morda ob Krki razširjena tudi mala vrsta Acer pannonicum Drenkovski. Ima večje liste z bolj zaobljenimi krpami ter dosega večje mere kot maklen. Maklen je pomembna medovita rastlina, saj je precej enakomerno razširjen po skoraj vsej Sloveniji, pa tudi zaradi zelo visokih donosov, ki potencialno lahko dosežejo celo 200 do 400 kg/ ha/leto. Kljub temu so konkretni podatki o donosih precej skopi. Konec aprila in maja maklen izloča veliko medičine in cvetnega prahu, med-enje pa se nadaljuje tudi pozneje, ko cvetenje že preneha. Proizvajalke mane so lahko različne sesajoče žuželke, konkretnih navedb o vrstah pa za maklen ni veliko. Jurc in Mikulič (2001) navajata vrsto Periphyllus villosus Hartig, ki sesa listne peclje in cvetove, na maklenu pa je dokaj
Razširjenost maklena v Sloveniji (vir: Podatki o gozdnih fondih Zavoda za gozdove Slovenije, 2001, karto pripravil A. Ficko)
verjetno tudi pojavljanje vrst (vprašanje je, ali ne gre v vseh primerih za isto vrsto), ki jih Crane in sod. (1984) navajajo za gorski in ostrolistni javor, to sta vrsti Periphyllus aceris L. in Periphyllus te-studinaceus Fernie (syn. Periphyllus villosus Hartig). Med proizvajalce mane na maklenu uvrščamo tudi vrsto Parthenolecanium corni (Bouche) iz družine Coccidae (Jurc, Mikulič, 2001). Od leta 1990 naprej je v gozdovih na submediteran-skem območju Slovenije precej razširjen tudi iz Amerike prineseni medeči škržat (Metcalfa prui-nosa), ki ga med vsemi javorji najdemo samo na maklenu.
Za čebelarstvo dve manj pomembni vrsti javorjev - trokrpi in topokrpi javor
Poleg doslej predstavljenih treh vrst javorjev, katerih pomembnost za čebelarjenje je razmeroma dobro dokumentirana, pri nas rasteta še dve vrsti, vendar konkretnih podatkov o njunem izločanju nektarja ali mane oziroma o proizvajalcih teh skoraj ni. To sicer ne pomeni nujno, da vrsti nista medoviti, ampak je verjetno bolj posledica dejstva, da sta vrsti v primerjavi s prejšnjimi tremi manj razširjeni in manj raziskani. Trokrpi javor (Acer monspessulanum L.) v Sloveniji raste v toplih in svetlih kraških gozdovih in grmiščih v sredozemskem svetu ter nad Kolpsko dolino, topokrpi javor (Acer obtusatum W. et K. ex. Willd.) pa je značilna dinarska drevesna vrsta, ki jo pri nas najdemo na jugozahodnih pobočjih Nanosa, v gozdovih v okolici Kočevja, pod pečevji nad reko Kolpo, na pobočjih nad Belo krajino ter v manjših skupinah še na Krasu in v Koprskih brdih.
Najpomembnejša uporabljena literatura:
Brus, R. (2004): Drevesne vrste na Slovenskem.
Mladinska knjiga, Ljubljana, 399 s.
Brus, R. (2005): Dendrologija za gozdarje.
Univerzitetni učbenik, BF, Oddelek za gozdarstvo in
obnovljive gozdne vire, 408 s.
Crane, E., Walker, P., Day, R. (1984): Directory of
important world honey sources. International Bee
Research Association, London, 384 s.
http://idrinfo.idrc.ca/archive/corpdocs/061504/
(dostop 10. 10. 2006).
Fitschen, J. (1994): Gehölzflora. Quelle & Meyer
Verlag Heidelberg, Wiesbaden.
Jurc, M., Mikulič, V. (2001): Gozdno medenje
in medeče lesnate rastline v gozdovih Slovenije.
Gozdarski vestnik, 59, 1, s. 18-27.
Kotar, M., Brus, R. (1999): Naše drevesne vrste.
Slovenska matica, Ljubljana, 320 s.
Rollof, A., Bärtels, A. (1996): Gehölze. Band I.,
Eugen Ulmer Verlag, Stuttgart, 694 s.
Šivic, F. (1992): Pomen gozda za čebelarstvo.
Bogastvo iz gozda. BF, Oddelek za gozdarstvo, s.
52-57. J
ČEBE

"LT H
PAŠ - g@®©NJA
w
(PRVA) SPOM^DANSKA PA©A
Besedilo: Trajče Nikoloski - Vzgojno izobraževalni zavod Vrtnarska šola Celje - Višja strokovna šola
Črni teloh ali kurjica - Helleborus niger L., družina: zlatičevk - Ranunculaceae Rod: Helleborus (Ranunculaceae) - Teloh je rod zelnatih trajnic, med katerimi so nekatere vedno zelene. Gojimo jih zaradi pozimi ali spomladi cvetočih cvetov. Celo najbolj listopadne vrste čez zimo obdržijo liste in šele spomladi razvijejo nove. Pri teh rastlinah moramo na začetku pomladi, ko se začnejo razvijati cvetni popki, stare liste odstraniti. Telohi so izvrstni za gozdnate vrtove. So na mraz odporne do občutljive rastline. Najbolj jim ustrezajo polsenčna mesta in mešanica dobro odcednih tal ter zemljišča, ki zadržujejo dovolj vlage. Predvsem na začetku poletja jih napadejo listne uši. V ta rod spadajo: H. argutifo-lius, sin. H. corsicus, H. Lividus subs. Corsicus (korziški teloh), H. areorubens, (temno škrlatni teloh), H. cyclophyllus, H. foetidus (smrdljivi teloh), H. lividus, H. niger (črni teloh), H. pur-purascens, H. viridis (zeleni teloh), H. orientalis (vzhodni teloh), Helleborus odorus (dišeči teloh), Helleborus orientalis (bela in škrlatna oblika). Podrobneje bomo spoznali šest vrst te-loha, in sicer:
Helleborus niger L. (črni teloh ali kurjica), Hel-leborus odorus (dišeči teloh), Helleborus orientalis (vzhodni teloh bele in škrlatne oblike), H.
Helleborus niger - črni teloh
viridis (zeleni teloh), H. foetidus (smrdljivi teloh), Helleborus argutifolius (korziški teloh). Domovina: Evropa, Mala in Osrednja Azija. Črni teloh je razširjen po vsej Sloveniji od nižin do su-balpskega pasu.
Ime: Nekatera najpogostejša udomačena ljudska imena za teloh: črnoglavec, devetik, dragonja, glavobolka, kihavka, kihljec, klapača, kober, kujanica, kukurek, kurica, kurja slep, kurja smrt, kurjovec, maslag, pastorka, petkož, petrak, se-zamojka, talog, teloh.
Opis: Večletna zelnata trajnica. Raste na grmovnatih pobočjih, v svetlih gozdovih in na kamnitih tratah. Cveteti začne, še preden skopni ves sneg. V toplejših krajih in legah lahko cveti že januarja, v hladnejših pa se cvetenje zavleče tudi v april. Zimzelena šopasta trajnica z deljenimi temno zelenimi listi in čašastimi, kimasto visečimi belimi cvetovi, ki imajo zlato rumene prašnike in se razcvetijo pozimi ali na začetku pomladi. Cvetovi so široki od 5 do 10 cm, z belimi ali rožnatimi, pozneje zelenkastimi listi. Cvetenje traja približno 40 dni.
Razmnoževanje: Razmnožuje se s semeni, ki jih posejemo takoj, ko dozorijo, ali vegetativno s poganjki, čisto na začetku pomladi ali jeseni pa tudi z delitvijo
Medovitost je dobra, daje zgodnjo pašo. Čebelam ponuja prvo medičino in cvetni prah, pomemben za razvoj zalege. Zanimivosti: V starogrški mitologiji je bil posvečen bogovom podzemlja. Nekoč so zdravili bolno živino, zlasti svinje in krave, tako, da so živalim v preluknjano uho vtaknili koreniko. Rana se je ognojila, in ko je gnoj iztekel, so verjeli, da je žival ozdravela. Črni teloh je zaradi nabiranja ogrožen na nekaterih izletniških točkah. Pri nas rastejo tudi druge vrste teloha, npr. zeleni in škrlatni, vendar za čebele niso tako pomembne.
Navadni mali zvonček ali dremavka -Galanthus nivalis L., družina: narcisovk -Amaryllidaceae
Rod: To je rod lepo cvetočih čebulnic, ki jih gojimo zaradi kimasto visečih belih cvetov. Rastlina ima po navadi dva pritlična lista in na vsakem cvetnem steblu en sam cvet. Zlahka jih prepozna-
Galanthus nivalis - mali zvonček
mo po treh velikih zunanjih in treh majhnih notranjih perigonovih listih. Notranji sestavljajo cvetno čašico in imajo na zunanji strani pogosto zelene proge ali druge vzorce. Te rastline so odporne proti mrazu. Potrebujejo hladna, delno senčna rastišča in humusna tla. Čebulice se tudi poleti med mirovanjem ne smejo preveč posušiti. Razmnožujemo jih lahko z delitvijo spomladi, takoj po cvetenju, ali na koncu poletja in jeseni, ko čebulice že mirujejo. Poznamo G. elwesi (elwesov mali zvonček), G. gracilis (grški mali zvonček, G. nivalis (navadni mali zvonček), G. nivalis »Flore Pleno« (vrstnati navadni mali zvonček), G. plica-tus (gubavolistni mali zvonček), G. byzantinus (bizantinski gubavolistni mali zvonček), Galanthus ikariae, Galanthus nivalis »Scharlockii«. Domovina: Evropa, Mala Azija, Kavkaz. Ime: Nekatera najpogostejša udomačena ljudska imena za mali zvoček: bigeljček, breberin, cingelj-čki, dremavček, dremovec, ključalnica, kujanica, mali zvonček, petelinček, ringeljčki, snežni mali zvonček, zaspanček, zvonček ženinček. Opis: Večletna zelnata trajnica, visoka od 10 do 30 cm. Rastlina s čebulico in z dvema modro-zelenima črtalastima listoma. Cvetovi so posamični, beli. Cveti od januarja do aprila. Velikokrat zacveti prej, preden skopni sneg. Če je zapored nekaj lepih sončnih dni, se hitro zabelijo cvetovi zvončkov, ki jih pridno obiskujejo čebele. Razmnoževanje: Razmnožuje se s čebulicami, redko tudi s semenom ali z jesenskim deljenjem korenin.
Medovitost je srednja, pomemben je zaradi zgodnjega cvetenja. Čebelam daje veliko obno-
žine in tudi kapljice medičine. Na njih čebele nabirajo medičino, dobijo pa tudi nekaj cvetnega prahu. Zvončki dajejo čebelam zmerno pašo, ki pospešuje zaleganje, vendar po navadi ne zadosti vseh potreb čebelje družine zgodaj spomladi. Zanimivosti: Nabirajo ga za spomladanske šopke in gojijo po vrtovih. Zaužitje čebulice povzroči bruhanje in deluje na živčevje. Januarja cvetijo še: Erica arborea L. (drevesa-sta resa), Erica carnea L. (spomladanska resa), Acacia dealbata Link Akacija (mimoza), Corylus maxima Mill. (velika leska, cevasta leska), Corylus avellana L. (navadna leska), Bergenija crassi-folia Engl. (srčastolistna bergenia).
Literatura:
Aspden, J. (1999): Vrtnarska enciklopedija rastlin in cvetlic. Angleško Kraljevo hortikulturno združenje. Slovenska knjiga, Ljubljana.
Attenborough, D. (1996): Zasebno življenje rastlin, Cankarjeva založba, Ljubljana.
Javornik, F. in sodelavci (1982): Čebelarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana.
Jeftič, T. (1974): Život i gajenje pčela, Prosveta, Beograd. Šimič, F. (1996): Naše medonosno bilje, Znanje, Zagreb. Katalinič, J. in sodelavci (1973): Pčelarstvo, Znanje, Zagreb.
Poklukar, J. in sodelavci (1998): Od čebele do medu, Kmečki glas, Ljubljana.
Kapš, P. (1998): Med in zdravje, Erro, Novo mesto. Mencej, M.; Kolenc, F. (1989): Priročnik za čebelarske začetnike, Zveza čebelarskih društev Slovenije, Ljubljana. Gregori, J. (1984): Mladi čebelar, Mladinska knjiga, Ljubljana.
Mlaker - Šumenjak, M. (1998): Čebela se predstavi, ČZS, Ljubljana.
Lah, A. (1995): Leksikon okolje in človek, ČZD Kmečki glas, Ljubljana.
Liste der Aguarelle (Pflanzen) Vprašaj na zvezi.
Nekaj internetnih naslovov.
Umeljič, V. (2002): U svetu cveča i pčela, Atlas
medonosnog bilja. Kolor Pres Lapovo, Kragujevac, I. in II.
del. J
OBVESTILO
Čebelarje, ki so se udeležili, usposabljanj na temo Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu in še niso prejeli potrdil o usposabljanju, obveščamo, da jih lahko prevzamejo pri koordinatorju usposabljanja.
POPRAVEK: V Čebelarju št. 12-06 je na strani 339 v članku Trajčeta Nikolovskega Šestdeset let čebelarske tradicije na vrtnarski šoli Celje, tiskarski škrat zagrešil napako saj njihov cvetlični med ni zasedel prvega mesta ampak je prejel zlato priznaje. Prav tako njihov med ni ekološki pridelek, kot je napačno navedeno
DZKUiNJg Z	KOgLDN® V
SEZON

MSK® ®B®®BJ@B
Besedilo: Vlado Pušnik
V polemiko, ki jo v zvezi z uporabo oksalne kisline vodi g. Lado Šušteršič, se vključujem zato, da bi na to problematiko pogledali tudi s širšega vidika. V Evropi že več kot dvajset let uporabljajo za zatiranje varoj oksalno kislino. Prav toliko časa uporabljajo oksalno kislino tudi posamezni čebelarji v Sloveniji, saj je o oksalni kislini kot sredstvu v boju proti varojam pisal že prof. dr. Jože Rihar v svoji knjigi Varoza čebel. O oksalni kislini govori tudi ponatis knjige iz leta 1999, in to na strani 60 pod točko 4.2 in na strani 80 pod točko 6.7. Tudi veterinarska služba je leta 2001 in lani pravočasno vsem slovenskim čebelarjem prek društev razdelila zloženko o sredstvih in načinu zatiranja varoj. Glede na to je za tiste čebelarje, ki so se želeli podrobneje seznaniti s tem sredstvom, dovolj gradiva o tem. Od leta 2005 pa po Sloveniji potekajo tudi delavnice teoretičnega in praktičnega dela, na katerih se lahko čebelarji podrobneje seznanijo z oksalno kislino. Ker sem bil zaposlen v Vemi in od leta 2002 tudi neposredno vključen v prodajo oksalne kisline in dehidrata oksalne kisline, predvsem pa, ker sem si podrobneje ogledal tudi vse reklamacije, ki so prispele v začetku leta 2006, menim, da se lahko vključim v tehtno razpravo o uporabi oksalne kisline v čebelarstvu. Glede na reklamacije, ki smo jih prejeli januarja 2006, lahko v razmislek navedem nekaj dejstev:
1.	Od zimske sezone 2001/2002-2003/2004 nismo na pripravek, ki ga je proizvajalo podjetje Sava Trade, d. d., in ki ga je polnil Itrij, d. o. o., iz Krope prejeli niti ene reklamacije.
2.	Nesporno je Vema poslala Sava Tradu recep-turo za tri artikle, in sicer za litrski pripravek s 30 g dehidrata, litrski pripravek s 65 g dehidrata in za dehidrat, pakiran v 250 g plastenki. Prepričan sem, da je bilo to navodilo izdano po normah veterinarske službe, o tem pa se je mogoče prepričati v zloženki.
3.	Januarja 2006 so nas kot prodajalca obvestili, da obstaja sum predoziranja oksalne kisline, najprej pri g. Koklu iz Preddvora, pozneje pa so reklamacije prispele tudi z Jesenic, iz Žirov, Lukovice in Ljubljane. Vse reklamacije, ki so prispele do konca februarja 2006, smo pregle-
dali tako prodajalci kot tudi g. Delalut kot predstavnik proizvajalca in lastnik polnilnice. Na podlagi vseh pregledov dokumentacije in pogovorov smo ugotovili, da čebelarji še ne obvladajo v celoti postopka reklamiranja zaradi suma zastrupitve, čeprav je v čebelarskem priročniku iz leta 2002, na str. 81 -88, kar nekaj usmeritev za čebelarje, kako naj ravnajo ob morebitnem sumu zastrupitve. Zelo problematična je namreč analiza reklamacij po enem ali dveh mesecih samo iz pripovedovanja in trditev. Morebitnih napak je zelo veliko, kajti zatiranje varoj je celoletni proces, ob tem pa so pomembni tudi prejšnji postopki, pravilni načini uporabe, koncentracija pripravka, pa tudi pravilna količina pripravka glede na moč družine oz. število čebel v panju (polno zasedenih ulic). Ne glede na vse to pa predvidevamo, da bo treba v prihodnje še bolj upoštevati podnebne razmere (ali čebelnjak stoji na mediteranskem ali na alpskem območju), stojišča vsakega posameznega čebelnjaka, temperaturne razmere med zatiranjem (manj kot osem ali več kot osem stopinj Celzija, predvsem pa, da temperatura ni nižja od pet stopinj Celzija).
Verjetno bo treba razmisliti o priporočilih švicarskih in avstrijskih čebelarjev glede najprimernejših odmerkov na območju Srednje Evrope. Za metodo kapanja namreč priporočajo 35 g oksal-nega dehidrata na liter destilirane vode + 200 g sladkorja. Pri tem je treba izjemno strogo upoštevati moč družine oz. zasedenost ulic. Ob tem je seveda treba upoštevati tudi temperaturo raztopine, čas zatiranja itd.
Čebelarje je treba izrecno opozoriti, naj na dan zatiranja in po možnosti še dan pozneje spremljajo mirnost oz. nemirnost čebel, saj lahko o preveliki koncentraciji ali preveliki dozi pripravka sumimo le, če čebele nemoteno izletavajo tudi naslednji dan. Prva pomoč v takem primeru je mlačna voda, kajti premočna koncentracija povzroča pri čebelah žejo in jih sili v naravo, kjer pa zaradi nizkih temperatur preprosto otrpnejo. Upoštevanje priporočil bi preprečilo marsikateri incident, ki se lahko zgodi v čebelji družini. Prepričan sem, da so vsi tisti, ki so varoe uspešno zatirali z oksalno kislino in ki obvladajo njeno uporabo, zadovoljni tudi z njeno učinkovitostjo.
Ob koncu še o navedbah g. Šušteršiča
G. Šušteršiča bi rad opozoril, da oksalne kisline drugim trgovinam ni prodajala samo Vema, ampak tudi Sava Trade. Menim, da smo ravnali pravilno, ko smo ob prvi reklamaciji od Save Trade zahtevali opozorilo o previsoki koncentraciji oksalne kisline, čeprav takrat še ni bilo kontrolnih laboratorijskih rezultatov, in da smo priporočali dodatek 0,425 na l pripravka, saj bi v tem primeru koncentracija še vedno ustrezala priporočilom glede koncentracije v Srednji Evropi. Zima 2005/2006 je bila izjemno dolga in hladna, to pa je pri nekaterih čebelarjih še potenciralo problem. Ker Sava Trade ni čutila potrebe po takšnem obvestilu, smo to izvedli v Vemi, saj imajo nekateri čebelarji oksalno kislino na zalogi tudi več let, ni pa tudi malo tistih, ki pripravka še niso uporabili. Strinjam se tudi z navedbami g. Šušteršiča, da je treba
reklamacije rešiti ne glede na to, ali sem zaposlen pri podjetju Vema ali ne. Lahko pa povem, da sem se skupaj s prokuristom Veme udeležil sestanka, na katerem je predstavnik Save Trade in polnilnice zagotovil, da bodo čebelarjem izplačali po 15.000 SIT odškodnine, če je bila tovarniška polnitev večja od ustrezne. To so za serijo 031204 dokazale tudi analize Veterinarskega zavoda Maribor.
Ker je podjetje Sava Trade gluho na že dogovorjeno, po mojem preostane čebelarjem le še civilna tožba s tehtnimi dokazi, ki bodo vzdržali na sodišču, saj sta prodajalec in polnilec očitno prepričana, da na podlagi obstoječega dokaznega materiala nista dolžna poravnati škode. Seveda se pri tem postavlja veliko vprašanje morale teh podjetij in pripravljenosti za izpolnitev dogovora, to pa, žal, ni več v moji moči. j
DOGODKI IN POTOPISI
Lep praznik šentjurskih čebelarjev
Besedilo: Viktor Majdič, fotografije: Janez Mihelič
Sredi septembra, ko se čebele ob pomoči skrbnih čebelarjev že pripravljajo na uspešno pre-zimovanje in intenziven razvoj v novi čebelarski sezoni, so člani ČD Šentjur skupaj s prijatelji in gosti proslavili visok jubilej - 100-letnico organiziranega čebelarjenja na Šentjurskem. Ker se je na tem območju v 2. polovici 19. in v začetku 20. stoletja sadjarstvo zelo intenzivno razvijalo, v precejšnji meri po zaslugi v Šentjurju in njegovi okolici zelo dejavnega tedanjega dolgoletnega župana ter uglednega zdravnika in skladatelja Gustava Ipavca, se je to odrazilo tudi na pospešenem razvoju čebelarstva in njegovi organiziranosti. Sicer pa je področje Voglajnske doline na širšem območju Šentjurja tako v klimatskem kot v rastlinsko-pašnem pogledu zelo primerno za donosno gojenje čebel, kar je bil gotovo eden od poglavitnih razlogov, zaradi katerih naj bi v povezavi s tamkajšnjo kmetijsko šolo že pred 80 leti ustanovili čebelarsko izobraževalno ustanovo, in to za območje celotne
takratne jugoslovanske države. Priprave na ustanovitev nekakšnega čebelarskega izobraževalnega centra pod streho tedaj zelo ugledne in priznane šentjurske kmetijske šole so bile pripeljane že tako daleč, da je dekret o njegovi ustanovitvi podpisal sam kralj Aleksander Karadordevič. Novica o tem je bila objavljena tudi v Slovenskem čebelarju konec l. 1926, medtem ko je v naslednjem letniku njegov urednik Avgust Bukovec polemiziral s skupino gorenjskih čebelarjev, ki so nameravani ustanovitvi čebelarske šole nasprotovali, češ da bi bilo koristneje imeti znanstveni čebelarski raziskovalni inštitut. Bukovec je bil seveda realist in se je dobro zavedal, da za raziskovalni čebelarski inštitut še lep čas ne bo ne kadrovskih in ne materialnih možnosti. Zato je bil
nad predvideno čebelarsko šolo kar navdušen, pač po načelu: bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Usposabljanje čebelarjev v pripravljajoči se šoli naj bi potekalo tako, da bi se kandidati izobraževali hkrati tudi za sadjarje oziroma zelenjadarje, saj bi jim tak poklicni profil zagotavljal ustrezne možnosti zaposlitve. Vsaka štiri leta pa bi šola vpisovala tudi gojence z že končano srednjo šolo, zlasti učiteljiščem, ki bi se med enoletnim dodatnim šolanjem usposobili za čebelarske predavatelje, ki bi na terenu skrbeli za kontinuirano strokovno izpopolnjevanje čebelarjev samoukov. Žal zamisel o ustanovitvi vsejugoslovanske čebelarske šole v Šentjurju tedaj ni bila realizirana. Da pa je čebelarstvo tudi danes trdno vpeto v življenje Šentjurčanov, je med drugim pokazala izredna udeležba na proslavi 100-letnice društva - dokaj velika dvorana kulturnega doma je bila vključno z balkonom nabito polna, kar se zgodi le pri redkokateri kulturni prireditvi. Poldrugo uro trajajoči program se je začel z nastopom domačega ženskega vokalnega kvarteta Slavčice, ki je za začetek zapel pesem o čebelicah. Krajšemu predsednikovemu nagovoru je sledila podelitev odlikovanj Antona Janše II. in III. stopnje, vmes pa je zapel še Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev, jedro kulturnega programa pa so pod vodstvom slavistke in glasbenice OŠ Franja Malgaja pripravili in izvedli tamkajšnji učenci, predvsem z interpretacijami izbranih umetnostnih besedil iz Slovenskega čebelarja 1. polovice 20. stoletja. Prireditev so s svojo udeležbo počastili tudi župan in vsi trije podžupani, s pozdravnimi nagovori pa so program proslave obogatili in popestrili še predstavniki več sosednjih čebelarskih društev. Čebelarsko zvezo Slovenije je na prireditvi zastopal njen podpredsednik Marko Purnar, ki je društvu izročil odlikovanje Antona Janše I. stopnje, s katerim ga je odlikovala Zveza, svoj dragoceni čas pa je za udeležbo na proslavi stoletnice žrtvoval tudi urednik Slovenskega čebelarja Janez Mihelič. Za postavitev zanimive čebelarske razstave je imel največ zaslug g. Andrej Jernej
Dvorana je bila polna do zadnjega kotička
Obiskovalcem je bila 4 dni na voljo zelo zanimiva in bogata čebelarska razstava. Pozornost so pritegnili zlasti stara čebelarska orodja in naprave, npr. leseno točilo za dva sata z lesenimi zobniki, stiskalnica za izdelavo satnic s pomočjo iz kamna izklesanih valjev, stari panji, npr. iz protja pleten koš, toplotno zaščiten z mešanico ilovice in kravjaka, itd. Za nečebelarje je bil še zlasti zanimiv naseljen 10-satni AŽ-panj s prozornimi plastičnimi stenami. Veliko je bilo razstavljene čebelarske literature, originalne in ponatisnjene, npr. Dajnkovo Čelarstvo, Levstikovo Bučelstvo, Janšev Popolni nauk o čebelarstvu, Lakmayerjev Umni čebelar, Jugov Praktični čebelar, Jurančičeva Čebeloreja idr., pestro zgodovino društva pa je ponazarjal tudi izbor iz bogatega arhiviranega slikovnega gradiva. Na ogled so bili tudi čebelji pridelki v lični opremi ter s čebelami in čebelarstvom povezani dekorativni izdelki. Razstavo, ki jo je eden od obiskovalcev v knjigi vtisov označil kot »pravi mali čebelarski muzej«, so si organizirano ogledali tudi številni učenci obeh šentjurskih osnovnih šol in gojenci varstvene delovne ustanove, le srednja in višja kmetijska šola očitno nista našli časa, da bi si čebelarske eksponate ogledali njuni dijaki oz. študentje, bodoči kmetovalci in kmetijski strokovnjaki.
Šentjurski čebelarji so se izkazali tudi po kulinarični plati - žene čebelarjev so izvrstno poskrbele za številne sladokusce, saj so napekle več kot dvajset vrst pretežno medenega peciva, s katerim se je množica obiskovalcev sladkala ob prijetnih klepetih vse do poznih nočnih ur, za tekoče medene dobrote, kot so prava medica, medeno žganje, medeni liker, pa seveda tudi za žlahtno vinsko kapljico in brezalkoholne pijače je v zadostni količini poskrbel moški del vodstva šentjurske čebelarske organizacije, tako da z družabnega dela slovesnosti ni nihče odšel domov ne lačen in ne žejen.
Splošen vtis, ki ga je prireditev naredila tako na domače obiskovalce kot na goste, je bil - sodeč po njihovih izjavah - izjemno pozitiven. j
Čebelarji smo se dostojno predstavili
Besedilo: Marija Lebar
Sadjarsko društvo Franc Praprotnik iz Mozirja je od 13. do 17. oktobra 2006 pripravilo tradicionalno sadjarsko razstavo, na kateri smo sodelovali tudi čebelarji Čebelarske zveze Zgornjesavinjsko-šaleške-ga območja SA-ŠA. Postavili so jo v galeriji Knjižnice Mozirje, slavnostno odprtje pa je potekalo pred knjižnico. Udeležili so se ga tako številni prebivalci Mozirja kot tudi številni gostje.
V	kulturnem programu ob odprtju so nastopili Moški pevski zbor Mozirje in učenci Osnovne šole Mozirje. Sledila sta nagovora predsednika Sadjarskega društva Mozirje Alojza Plaznika ter predsednika Čebelarske zveze območja SA-ŠA in podpredsednika ČZS Marka Purnata.
Za pogostitev ob tej priložnosti so poskrbele članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline, ki so s svojimi izvirnimi dobrotami, kot so žganja, marmelade, sokovi in peciva, tudi sodelovale na razstavi. Videti je bilo mogoče čudovite izdelke ljubiteljic ročnih del, ki delujejo v okviru Društva invalidov Zgornje Savinjske doline, svoj kotiček pa so uredili tudi ljubitelji ptic, združeni v društvu Kalin Mozirje. Namen razstave je bil po besedah predsednika Plaz-nika ozaveščati ljudi in čim bolj poudariti do narave prijazne načine pridelovanja sadja, v zvezi s tem pa še posebej vlogo čebel kot opraševalk ter sodelovanje med sadjarji in čebelarji. »Zavedati se moramo svoje odgovornosti do narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti, po kateri Slovenija za zdaj še slovi,« je dejal Plaznik.
Na tokratni razstavi so poleg novejših sort jabolk predstavili tudi stare sorte, ki uspevajo v tako imenovanih travniških sadovnjakih. Poleg jabolk so bile razstavljene še hruške, pa tudi koščičasto sadje. Prikazali so tudi nekatere bolezni in škodljivce. Čebelarji smo se predstavili s čebeljimi pridelki, kot so med, cvetni prah in medene pijače. Razstavljeno je bilo zelo zanimivo staro čebelarsko orodje, naš prostor na razstavi pa je označeval velik plakat z napisom Čebelarska zveza Zgornjesavinjsko- šaleškega območja z imeni vseh društev, ki sestavljajo zvezo, in z grbi njihovih občin. Na stojnicah so obiskovalci naše pridelke lahko tudi kupili.
V	okviru dogajanj ob razstavi je bilo v nedeljo, 15. oktobra lani, predavanje Romana Mavca iz Sadjarskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici z naslovom Sožitje sadjarstva in čebelarstva. V njem je strokovnjak osvetlil marsikateri problem, ki se poraja
Od leve proti desni: predsednik Sadjarskega društva Alojz Plaznik, župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik ter podpredsednik ČZS in predsednik ČZ SA-ŠA Marko Purnat (Foto: Marija Lebar)
tako sadjarjem kot čebelarjem, in strnil predavanje z ugotovitvijo, da je rešitev le v sodelovanju in dogovarjanju med obojimi, saj eni brez drugih ne moremo. j
Strokovni izlet ČD Dolomiti Polhov Gradec
Besedilo: Janko Prebil, predsednik ČD Dolomiti
Kmalu bo minilo že dve leti, odkar nam je čebelarska mojstrica Marija Sivec v Čebelarskem domu v Polhovem Gradcu pripravila predavanje o svojem načinu čebelarjenja. Ker vemo, da so v Posočju oziroma v dolini Bavščice ob meji z Italijo razmere za čebelarjenje nekaj posebnega, smo se odločili, da letos obiščemo prav to dolino. 15. oktobra zgodaj zjutraj smo se zbrali pred tovarno Metrel v Horjulu, se po kratkem klepetu posedli v kombi in nekaj avtomobilov in se odpeljali proti našemu cilju. Pot nas je vodila skozi Gorenjo vas, Kladje in Cerkno in po dveh urah smo prispeli v Sožit, vas v bližini Kobarida. Tam sta nas pričakala mojstra čebelarstva Marija Sivec in Dušan Žunko. Za dobrodošlico sta nam pripravila manjši prigrizek in kavico, obvezno pa smo morali poskusiti tudi njuno domačo medico. Potem smo si ob Marijinem strokovnem vodstvu ogledali prostor za točenje medu in shranjevanje medenih zalog ter prostor za skladiščenje odvečnega satja v zimskem obdobju. Vsi dobro poznamo probleme z veščo, ki nam hitro uniči satje, če nismo previdni. Potem smo si šli ogledat bližnji čebelnjak z AŽ-panji. Ga. Marija in g. Dušan čebelarita na več stojiščih in z različnimi tipi panjev. Skupaj imata 250 čebe-
ljih družin. Najbolj nas je zanimal način čebelarjenja v skrajnih vremenskih razmerah v dolini Bavščice. Spomladi tam pade veliko dežja, tam pa skoraj nikoli ne zataji niti izjemna lipova paša ki traja z mano tudi po dva meseca, seveda če ne nastopi zelo vroče poletje, kakršno je bilo lansko. Paša je bila slaba in čebelarji jo bodo hitro pozabili. Poznopoletnih ali jesenskih paš pa ne poznajo, ker v tamkajšnjih gozdovih rastejo predvsem lipa, hrast in jesen. Na drugem stojišču smo si ogledali vrsto nakladnih panjev. Najbolj nas je razveselil g. Dušan, ko nam je na tretjem stojišču razkazal njegov, na poseben način zgrajen panj. Panj je izdelan iz izolacijskega materiala stiro-dur, dolg je 1,30 m in ima večje število žrel, ki jih je v panju nakladnega tipa mogoče poljubno odpirati in zapirati. Prostornina se s polovično višino satja spreminja s pregradami, ki so fiksne oz. z matično mrežo. Pozimi v tem panju prezimijo štiri družine.
Pred čebeljnakom v katerem so AŽ panji
Marija Sivec razkazuje prostor za točenje medu.
Spomladi dve družini proda, čez sezono pa v njem čebelari z dvema družinama. Matico blokira s pregrado z matično mrežo. Po končani paši pa poveča število družin z novimi maticami. Panj je videti zelo praktičen in preprost za delo na idealni višini. Vsem je znano, da čebelarimo predvsem starejši, zato je največji problem čebelarjenja v AŽ-panjih spodnja vrsta čebelnjaka oz. dvigovanje težkih naklad ob pregledovanju pri nakladnih panjih. Vsi polni idej za prihodnost smo se skupaj z go. Marijo in g. Dušanom odpeljali v družinsko gostilno v Zatolmin. Po tako zanimivem in pestrem dopoldnevu se je dobro kosilo prav prileglo. Ura se je že približevala eni. Ob prijetnem klepetu in izmenjavi izkušenj smo se dogovorili, da se odpeljemo še na ogled cerkvice Javorca nad Zatolminom. Niti ne tako strma, temveč zelo ozka cesta nad kanjonom Tolminke nas je pripeljala do vznožja cer-
Maša ob prazniku zaščitnika čebelarjev sv. Ambroža in v spomin na dr. Janeza Poklukarja
Na pobudo ČD Lukovica in ČD Mengeš je bila 7. decembra 2006, ob 16. uri, pri kapelici Sv. Amroža na Brdu pri Lukovici, ob Čebelarskem centru Slovenije maša v spomin na sv. Ambroža in pol^ojnega dr. Janeza Pol^lul^arja. Mašo je daroval domači župnik Andrej Svete. Udeležilo se je je precejšnje število čebelarjev iz okoliških čebelarskih društev in iz Gorenjske ter članov Akademskega čebelarskega društva. Tam je bila tudi žena pokojnega dr. Poklukarja ga. Mira Poklukar z otroci in sorodniki. Po maši so g. župnik Andrej Svete, navzoči čebelarji in sorodniki izrazili željo, da bi ta maša v spomin na zavetnika čebel in čebelarjev sv. Ambroža in dr. Janeza Poklukarja postala tradicional-
na. Organizatorja ČD Lukovica in ČD Mengeš se vsem, ki so se udeležili spominske maše zahvaljujeta za udeležbo.
ČD Lukovica in ČD Mengeš
kvice. Do nje smo se morali na koncu podati peš. Med prvo svetovno vojno je bilo to zaledje avstro-ogrske vojske na soški fronti. Prepredeno je s številnimi podzemnimi rovi in bunkerji ter tako imenovanimi kavernami. V notranjosti cerkvice so spominske plošče padlim vojakov na tem delu soške fronte. Polni vtisov, novih spoznanj in doživetij smo se poslovili od ge. Marije Sivec in g. Dušana Žunka. Dan se je že prevesil v pozno popoldne, ko smo se odpravili proti domu. Upam, da bo tudi ta izkušnja prispevala k popestritvi čebelarjenja tu v Polhograjskih Dolomitih. J
Jubilejni trideseti čebelarski posvet in čebelarska razstava - Celje 2007
Jubilejni trideseti državni čebelarsl^i posvet in čebelarska razstava bosta v soboto in nedeljo 17. in 18. marca 2007, na Celjskem sejmu v Celju, Dečkova 1. Posvet in razstava bosta potekala sočasno s sejmom FLORA. Razstavljavci lahko dobijo informacije o najemu razstavnega prostora na telefonu 03 54 33 206. Pred dvorano bomo organizirali medeno tržnico in prodajo čebeljih pridelkov. Vljudno vabljeni!
ČZS in Celjski sejem
OBVESTILO
Na pobudo svetovne čebelarske organizacije Apimondia želimo v okviru ČZS ustanoviti komisijo ali sekcijo za apiterapijo. Njene poglavitne naloge bi bile predvsem zasledovati svetovne dosežke na tem področju, širiti vedenje o zdravilnem delovanju čebeljih pridelkov v humani medicini, organizirati posvetovanja in ne nazadnje tudi v praksi izvajati nekatera zdravljenja. Naš vzornik bi bil pokojni mariborski zdravnik dr. Filip Terč, ki je revmatične bolnike uspešno zdravil s čebeljim strupom, njegovo delo na področju apiterapije pa je dobro znano tudi v svetu.
V naše vrste bi želeli poleg čebelarjev pritegniti predvsem nekaj zdravnikov, ki jih to področje zanima in ki bi na njem radi orali ledino. Če ti zdravniki ob svojem delu še čebelarijo, jih bomo toliko bolj veseli. Svoje prijave z naslovom pošljite na tajništvo Čebelarske zveze Slovenije s pripisom »Za apiterapijo«.
Franc Šivic
Termini in lokacije regijski posvetov čebelarskih društev za leto 2007:
1.	Regijski posvet Čebelarske zveze društev Maribor • Četrtek, 11. 1. 2007, ob 16. uri, v prostorih Čebelarskega centra Maribor, Streliška cesta 150
2.	Regijski posvet Zveze čebelarskih društev Ptuj • Petek, 12. 01.2007, ob 16. uri, v prostorih Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, Ormoška cesta 28.
3.	Regijski posvet ČZD Pomurja • Torek, 16. 1. 2007, ob 16. uri, v prostorih Srednje kmetijske šole Rakičan, Lendavska 3, 9000 Murska Sobota.
4.	Regijski posvet ČD ljubljanskega ter zasavskega področja. • Sreda, 17. 1. 2007, ob 16. uri, v prostorih Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici.
5.	Regijski posvet ČZ Koroške • Četrtek, 18. 1. 2007, ob 16. uri, v prostorih Ribiškega doma Dravograd.
6.	Regijski posvet Regijske čebelarske zveze » Petra Pavla Glavarja « Dolenjske in Bele Krajine, ZČD Trebnje. • Petek, 19. 1. 2007, ob 16. uri, v prostorih Srednje kmetijske šole Grm Novo mesto.
7.	Regijski posvet ČZ Krško in OČZ Brežice. • Sobota, 20. 1. 2007, ob 16. uri, v prostorih Doma kulture Krško.
8.	Regijski posvet ČZ Zgornje Gorenjske in MZČD Kranj
, 24. 1. 2007, ob 16. uri, v prostorih Obrtne zbornice Radovljica.
9.	Regijski posvet ČZ Celjske regije, ZČZ Mozirje, ČZ Spodnje Savinjske doline ter Saleške doline • Četrtek, 25. 1. 2007, ob 16. uri, v prostorih Restavracije Gaj, Mozirje
10.	Regijski posvet OZČD Cerknica, notranjskih in
obalnokraških ČD. prostorih v Pivki 11. Regijski posvet
Petek, 26. 1. 2007, ob 16. uri, v
CD, • Torek, 30. 1. 2007,
ob 16. uri, v prostorih Obrtne zbornice Nova Gorica
Odlikovanja Antona Janše I. stopnje
čebelarska društva in območne čebelarske organizacije prosimo, da pošljejo predloge za prejemnike odlikovanj Antona Janše I. stopnje v letu 2007 na naslov Čebelarske zveze Slovenije najpozneje do 31. 1. 2007. Obrazec za pripravo predloga najdete na spletni strani ČZS www. cebelarska-zveza-slo. si. Vse čebelarske organizacije, ki bodo v letu 2007 praznovale okrogle obletnice delovanja prosimo, da to do 31. 1. 2007 pisno sporočite na naslov Čebelarske zveze Slovenije.
Komisija UO ČZS za odlikovanja in nagrade

Informacije o predvidenih usposabljanjih
Datum Ura Naziv	Ciljna skupina Predavatelj		Kraj	Koordinator
12.1.2007 16:00 Ekonomika pridelave in predelave čebeljih pridelkov	b,c,d	B. Seražin	Škofja Loka	J. Dolžan
19.1.2007 16:00 Uvod v tehnologijo čebelarjenja - pregledno o sistemih	a	B. Kozinc	Škofja Loka	J. Dolžan
20.1.2007 8:30 Uvod v tehnologijo čebelarjenja - pregledno o sistemih	a	B. Kozinc	Žirovnica	J. Dolžan
26.1.2007 16:00 Tehnologija z različnimi prostorskimi izpeljanjkami v list. panjih	a,b,c,d	F. Prezelj	Škofja Loka	J. Dolžan
2.2.2007 16:00 Tehnologija čebelarjenja z LR nakladnim panjem in plitvim nakl. p.	a,b,c,d	F. Prezelj	Škofja Loka	J. Dolžan
3.2.2007 8:30 Tehnologija čebelarjenja z LR nakladnim panjem in plitvim nakl. p.	a,b,c,d	F. Prezelj	Žirovnica	J. Dolžan
16.2.2007 16:00 Čebelji pridelki - tržno blago	b,c,d	M. Vrečko	Škofja Loka	J. Dolžan
17.2.2007 8:30 Čebelji pridelki - tržno blago	b,c,d	M. Vrečko	Žirovnica	J. Dolžan
23.2.2007 16:00 Tehnologija čebelarjenja z listovnimi panji	a,b,c,d	F. Šolar	Škofja Loka	J. Dolžan
24.2.2007 8:30 Tehnologija čebelarjenja z listovnimi panji	a,b,c,d	F. Šolar	Žirovnica	J. Dolžan
2.3.2007 16:00 Smernice dobre čebelarske prakse	a,b,c,d	A. Kandolf	Žirovnica	J. Dolžan
9.3.2007 16:00 Smernice dobre čebelarske prakse	a,b,c,d	A. Kandolf	Škofja Loka	J. Dolžan
23.3.2007 16:00 Smernice dobre čebelarske prakse	a,b,c,d	A. Kandolf	Cerklje	J. Dolžan
24.3.2007 8:30 tehnologija čebelarjenja s trietažnim listovnim panjem	a,b,c,d	A. Zor	Žirovnica	J. Dolžan
30.3.2007 16:00 Čebelje paše in značilosti pašnih virov - medenje in medovite rastline	a,b,c,d	F. Šivic	Škofja Loka	J. Dolžan
31.3.2007 8:30 Čebelje paše in značilosti pašnih virov - medenje in medovite rastline	a,b,c,d	F. Šivic	Žirovnica	J. Dolžan
7.4.2007 8:30 Čebelji pridelki - kakovostno in varno živilo (pridelava propolisa)	b,c,d	N. Jedlovčnik/V. Pušnik	Žirovnica	J. Dolžan
26.5.2007 8:30 Vzreja čebeljih družin	c,d	J.Luznar	Radovljica	J. Dolžan
Julij - datum naknadno Vzreja čebeljih matic	c,d	B. Kozinc in A. Gregorc	Zelenica	J. Dolžan
Julij - datum naknadno Vzreja čebeljih matic	c,d	B. Kozinc in A. Gregorc	Zelenica	J. Dolžan
Julij - datum naknadno Vzreja čebeljih matic	c,d	B. Kozinc in A. Gregorc	Zelenica	J. Dolžan
Julij - datum naknadno Vzreja čebeljih matic	c,d	B. Kozinc in A. Gregorc	Zelenica	J. Dolžan
Julij - datum naknadno Vzreja čebeljih matic	c,d	B. Kozinc in A. Gregorc	Zelenica	J. Dolžan
Prijave pošiljte po pošti do 10. januarja 2007 na naslov: Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, 4274 Žirovnica. Število mest na predavanjih in delavnicah je omejeno. V primeru večjega števila prijav kot je prostih mest, bomo upoštevali prijave po datumu prispetja.V primeru, da prijavljeni udeleženec ne more priti na predavanje mora o tem obvestiti organizatorja (ZTK Žirovnica) vsaj tri dni pred pričetkom predavanja. V primeru neudeležbe in neposlanega sporočila o zadržanosti, se slušatelju brišejo vse prijave za nadalnje izobraževanje in njegovo mesto zasede naslednji slušatelj. Prednost pri udeležbi na predavanju imajo prijavljeni slušatelji in v primeru prostih mest v predavalnici se lahko predavanja udeležijo še neprijavljeni slušatelji.
Datum	Ura Naziv	Ciljna skupina	Predavatelj	Kraj	Koordinator
12.1.2007	17:00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu	a,b,c,d	A. Kandolf	Dvorana KS Vrhnika	S. Keršmanc
22.1.2007	17:00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu	a,b,c,d	A. Kandolf	Četrtna sk. Bežigrad	D. Holzbauer
29.1.2007	17:00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu	a,b,c,d	A. Kandolf	Dom čeb.-Zagorje	J. Smrkolj
18.1.2007	16:00 Uvod v tehnologijo čebelarjenja, tehnologija čebelarjenja z list. p.	a	J. Mihelič	Brdo pri Lukovici	L. Senič
5.2.2007	16:00 Čebelji pridelki - tehnološka razsežnost	a,b,c,d	S. Plut	Brdo pri Lukovici	L. Senič
12.2.2007	16:00 Praktični nasveti za oglaševanje, Učinkovite internetne strani	b,c,d	M. Vrečko	Brdo pri Lukovici	L. Senič
12.1.2007	16:00 Tehnologija čebelarjenja s plitvim nakladnim panjem	b	F. Panker	Pivka, Koper	A. Grebenšek
13.1.2007	9:00 Tehnologija čebelarjenja s plitvim nakladnim panjem	b	F. Panker	Pivka, Koper	A.Grebenšek
19.1.2007	16:00 Tehnologija čebelarjenja s LR nakladnim panjem	a,b	U. Vidmar	Brdo pri Lukovici	A.Grebenšek
20.1.2007	9:00 Tehnologija čebelarjenja s LR nakladnim panjem	a,b	U. Vidmar	Brdo pri Lukovici	A.Grebenšek
6.2.2007	16:00 Izbrana poglavja iz biologije čebel	a	A. Kandolf	Brdo pri Lukovici	A.Grebenšek
9.2.2007	16:00 Izbrana poglavja iz biologije čebel	a	A. Kandolf	Brdo pri Lukovici	A.Grebenšek
10.2.2007	9:00 Bolezni in zdravstveno varstvo čebel	a	B. Preinfalk	Brdo pri Lukovici	A.Grebenšek
10.2.2007	9:00 Izbrana poglavja iz biologije čebel	a	A. Kandolf	Brdo pri Lukovici	A.Grebenšek
9.1.2007	17:00 Osnove čebelarjenja	a	B. Seražin	Cerknica	C. Vidrih
16.1.2007	17:00 Panj in panjski sistem	a	B. Seražin	Cerknica	C. Vidrih
23.1.2007	17:00 Osnove čebelje paše	a	B. Seražin	Cerknica	C. Vidrih
30.1.2007	17:00 Osnove preprečevanja čebeljih bolezni	a	B. Seražin	Cerknica	C. Vidrih
10.1.2007	16:00 Gojenje čebel in pridelava čebeljih pridelkov	a,b,c,d	M. Meglič	Prevalje, Gostišče Rifel	M. Sušnik
17.1.2007	16:00 Pridelava čebeljih pridelkov, ekonomika in trženje	a,b,c,d	M. Meglič	Prevalje, Gostišče Rifel	M. Sušnik
19.1.2007	16:00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu	a,b,c,d	A. Kandolf	OŠ Dravograd	M. Sušnik
24.1.2007	16:00 Čebelje paše in značilnosti pašnih virov	b, c	F. Panker	Prevalje, Gostišče Rifel	M. Sušnik
31.1.2007	16:00 Prevozi čebel	b, c	F. Panker	Prevalje, Gostišče Rifel	M. Sušnik
26.1.2007	16:00 Tehnologija čebelarjenja s tri etažnim listovnim panjem	a,b	F. Kozinc	Mozirje, Rest. Gaj	M.Purnat
9.2.2007	16:00 Tehnologija čebelarjenja z LR nakladnim panjem	a,b,	S. Mazej	Mozirje, Rest. Gaj	M.Purnat
16.1.2007	16:00 Tehnologija čebelarjenja z listovnimi panji - teoretični del	a,b,c	V. Šneider	Čebelarski c. Maribor	J. P. Pokrivač
23.1.2007	16:00 Tehnologija čebelarjenja z listovnimi panji - teoretični del	a,b,c	M. Mlakar	Čebelarski c. Maribor	J. P. Pokrivač
30.1.2007	16:00 Tehnologija z različnimi izpeljankami v listovnih panjih - teor. del	a,b,c	J. Brvar	Čebelarski c. Maribor	J. P. Pokrivač
6.2.2007	16:00 Tehnologija čebelarjenja s trietažnim listovnim - teoretični del	a,b,c	V. Pušnik	Čebelarski . Maribor	J. P. Pokrivač
19.1.2007	16:00 Čebelji pridelki - rezultat dejavnosti	b,c,d	F. Absec	Srednja šola Črnomelj	V. Petruna
26.1.2007	16:00 Čebelji pridelki - rezultat dejavnosti	b,c,d	F. Absec	Srednja šola Črnomelj	V. Petruna
19.1.2007	16:00 Tehnologija čebelarjenja v listovnih panjih	b,c,d	B. Seražin	Srednja kmet. š. Rakičan	J. Maršik Kapun
10.2.2007	9:00 Čebelje paše in značilnosti pašnih virov	a,b,c,d	F. Šivic	Srednja kmet. šš Rakičan	J. M. Kapun
16.1.2007	16:00 Tehnologija čebelarjenja v listovnih panjih	a,b,c	F. Panker	Vrtnarska šola Celje	T. Nikoloski
12.1.2007	16:00 Čebelje paše in značilnosti pašnih virov	a,b,c,d	J. Kropivšek	Vrtnarska šola Celje	T. Nikoloski
20.1.2007	9:00 Tehnologija čebelarjenja z LR nakladnim panjem	a,b	M. Stanislav	Vrtnarska šola Celje	T. Nikoloski
od 10. januarja do 10. februarja 2007
Na razpisanih lol<acijah bodo potel<ala usposabljanja čebelarjevtudi v februarju, marcu, aprilu, maju in juniju (juliju). Na lokaciji Nova Gorica se bodo usposabljanja čebelarjev pričela v februarju. Informacije o posameznih usposabljanjih bodo vsak mesec objavljene v reviji Slovenski čebelar in na spletni strani ČZS. Kratko vsebinsko zasnovo nekaterih predavanj si lahko preberete na spletni strani ČZS. Način prijave: V usposabljanje se prijavite s prijavnico objavljeno v Slovenskem čebelarju 12/06 ali na spletni strani: www.cebelarska-zveza-slo.si, za vse teme ali za teme, ki si jih poljubno izbirate.
Rok za oddajo prijave: 5 dni pred začetkom posameznega predavanja na naslov koordinatorja oz. organizatorja na območju, na katerem se želite usposabljati: Anton Grebenšek, Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica; Lidija Senič, Čebelarska zveza
ft
JOŽE STANIČ (1923-2006)
Slovenije, ČSS, Brdo pri Lukovici 8,1225 Lukovica; Vincenc Petruna, Srednja šola Črnomelj, Kidričeva 18a, 8340 Črnomelj; Marjeta Suš-nik, Na produ 38, 2391 Prevalje; Marko Purnat, Aškerčeva 22, 3330 Mozirje; Trajče Nikoloski, Vrtnarska šola Celje, Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje; Jožica Kapun, Mirna ulica 14, 9000 Murska Sobota; Ciril Vidrih, Vrtna ulica 7, 1381 Rakek; Lucija Gradišar, Srednja kmetijska šola Grm Novo Mesto, 8000 Novo mesto; Barbara Miklavčič, Srednja poklicna in živilska šola, Ulica padlih borcev ON, 5000 Nova Gorica; Janez Dolžan, Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, 4274 Žirovnica; Jana Pušnik Pokrivač, Čebelarska zveza društev Maribor, Streliška c. 150, 2000 Maribor.
ČZS - PRO si pridružuje pravico do sprememb posameznih usposabljanj. Spremembe bodo objavljene na spletni strani ČZS.
ANTON ŠTREKELJ (1912-2006)
V začetku julija lani smo se čebelarji Čebelarskega društva Dolomiti Polhov Gradec na viškem pokopališču poslovili od našega najstarejšega člana Antona Štreklja. Rodil se je 4. septembra 1912 na manjši kmetiji v Kozarjah pri Ljubljani. Po končani osnovni šoli se je izučil za strojnega ključavničarja. Pozneje se je veliko izpopolnjeval ter postal mojster in priznan strokovnjak. Služboval je v tovarni Union in v Žičnici na Viču, kjer se je tudi upokojil. Bil je vesten in marljiv čebelar. Z manjšim številom panjev je začel čebelariti že pri 17 letih. Pozneje si je omislil tovornjak in z njim je čebele veliko prevažal po Sloveniji, Liki, Gorskem Kotarju in Slavoniji. Sodeloval je s prof. Jožetom Riharjem in g. Smrajcem. Anton je bil prvi čebelarski učitelj g. Pavla Zdešarja, zdaj izjemnega strokovnjaka za napovedovanje gozdnega med-enja. Kot vesten član Čebelarskega društva Dolomiti Polhov Gradec je veliko pomagal pri graditvi čebelarskega doma. Za svoje požrtvovalno delo je prejel odlič-ji Antona Janše III. in II. stopnje. Čebelarji mu ostajamo hvaležni za vse, kot dobrega čebelarja in izjemnega človeka pa ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Čebelarsko društvo Dolomiti Polhov Gradec
^	OSMRTNICE	^
Kot ljubitelj narave je ob službi in kmetovanju na manjši kmetiji začel leta 1955 še čebelariti. Dejavno je sodeloval s čebelarji na brežiško-krškem območju. Zelo so ga zanimale novosti na področju čebelarstva. Rad je zahajal na razstave in predavanja, potem pa je z novostmi seznanjal vse druge čebelarje. Čebelaril je s 100 čebeljimi družinami v AŽ- in LR-panjih. Čebele je tudi prevažal na kostanjevo pašo.
Dejavno je deloval v organih Čebelarskega društva Dobova - Kapele, vrsto let pa je bil tudi predsednik društva. Za svoje delo je prejel tudi odličji Antona Janše II. in III. stopnje.
Kljub slabemu zdravju je vztrajal s 50 čebeljimi družinami vse do svojega odhoda v dom za ostarele leta 2005. Slovo od čebel, za katere je bil pripravljen dati vse, zaprtje med zidove doma in napredovanje hude bolezni je zahtevalo svoj davek.
Od pokojnega Jožeta Staniča smo se poslovili 18. februarja 2006 na pokopališču v Kapelah. Čebelarji društva ga bomo ohranili v lepem spominu.
ČD Dobova - Kapele

V času, ko se čebele začnejo pripravljati na spomladanski razvoj, smo se čebelarji Čebelarskega društva Dobova - Kapele poslovili od našega dolg9letnega člana Jožeta Staniča. Rodil se je leta 1923 v Župelevcu pri Brežicah v številni družini. Kot mladega fanta, ga je zajela vojna vihra. Ker se z izgnanstvom ni mogel sprijazniti, je pobegnil iz nemškega taborišča, se pridružil borcem Kozjanskega odreda in z njimi dočakal osvoboditev domovine. Po vojni si je na ruševinah zgradil novi dom, si ustvaril družino in se zaposlil kot električar, to pa je ostal vse do upokojitve.
MILAN SIVKA (1950-2006)
Nič več ne boš zrl kako: »... češnja vsa bela na griču stoji, gleda na breskev, ki v vrtu cveti. Vse razcvetelo in omladelo je ...«
(Murn) Se tebi nič več ne smeji.
V lepem kraju, v Hruševcu pri Šentjurju, kjer že zgodaj spomladi zacvetijo zeleni travniki in nasadi dreves, se je 13. januarja 1950 rodil Milan Sivka. Po končanem šolanju se je kot ekonomski tehnik zaposlil v tovarni Gorenje. Ker je bil velik ljubitelj narave, je leta 1990 začel čebelariti. Bil je uspešen čebelar, a ga je smrt veliko prezgodaj ločila^ tako od njegovih bližnjih kot tudi od njegovih čebelic. Čebelarji se ga bomo spominjali kot dobrega in vestnega člana našega društva.
ČD Mlinšek Velenje, predsednik Martin Meško, tajnik Martin Pustatičnik
^	RECEPTI	^
Recepti z medom
Makov nadev za potico
25 dag mletega maka 2 žlici medu 1 žlica sladkorja	1 žlica marelične marmelade
5 dag rozin	približno 1 dl mleka
Zmleti mak in rozine skuhamo v sirupu, pripravljenem iz mleka in sladkorja. Na koncu dodamo med in marmelado.
Buhteljni z medom
50 dag moke 3 dag kvasa
1	žlica sladkorja približno 1/4 l mleka
2	žlice olja	2 rumenjaka
5 dag medu 5 dag sesekljanih mandljev Iz kvasa, žlice moke, žličke sladkorja in mleka pripravimo mešanico v srednje velikem lončku in jo damo na toplo (približno 38°C). Po 15 do 20 minutah dodamo vzhajan kvas v moko. Dodamo še olje, rumenjake in ščep soli. Zamesimo testo in ga pustimo vzhajati na toplem. Ko je testo že vzhajano, ga razvaljamo in razrežemo na manjše štirioglate krpe. Na vsako malo malo medu in mandljev, dvignemo vse štiri ogle in jih malo stisnemo in zasučemo. Obr-
nemo jih in zložimo v namazan pel^ač ter zlatorume-no spečemo pri temperaturi 180°C.
Dobri medenjaki tete Jelke
15 dag ržene moke 15 dag mehke moke 20 dag ostre moke 3 jajca, 1 velika žlica olja 1 žlička sode bikarbone 1 /2 pecilnega praška 6 žlic vročega medu 5 dag sladkorja
1	skodelica močne črne kave (najboIjše Neskaffe)
2	veliki žlici marelične marmelade mlete nageljnove žbice, cimet
Stepemo jajca in sladkor, dodamo (postopno) vroč med. Ko je masa penasta, dodamo olje, kavo, marmelado in začimbe. Moko presejemo skupaj s sodo in pecilnim praškom in jo dodamo masi. Počiva naj čez noč. Oblikujemo kroglice in jih polagamo na namazan pekač ter pečemo na zmerni temperaturi pri 180 °C. Ko so pečeni ( lepe svetlo rjave barve) jih že lahko uživamo.
Recepti so iz Zbornika - Gornja Radgona 2006
Prodaja medu - cene medu na domu in na tržnicah
Povprečne drobno prodajne cene medu pri čebelarjih na domu so bile decembra 2006:
Akacija 1000-1300 SIT, lipa 1100-1200 SIT, cvetlični 1000-1100 SIT, kostanj 1200-1500 SIT, gozdni
1200-1300 SIT, hoja 1300-1500 SIT, smreka 1300-1500 SIT.
Posamezni čebelarji prodajajo cvetlični med na domu na drobno celo po 800 SIT, oziroma na meji do-nonosnosti za kakovosten med.
Po 1. 1. 2007 bo po informacijah čebelarjev večina prodajala cvetlične mešane vrste medu na domu po 5 EUR, gozdne mešane medove ter kostanj po 6 EUR, smreko in hojo pa po 6,5 EUR. Na tržnicah so povprečne cene medu višje od cen na domu od 100 do 200 tolarjev.
Uredništvo
ZAPOSLIMO delavca, starega do 45 let ter usposobljenega za delo v čebelarstvu in vzrejo matic, za delo v mizarski delavnici in druga dela v proizvodnji. Pogoj: vozniški izpit B ali C kategorije. Delo je lahko občasno ali sezonsko pogodbeno, sklenemo pa tudi delovno razmerje za določen ali nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe sprejemamo na naslov ali faks: APIS M&D, d. o. o., ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA, tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52.
CERES d.o.o.
trgovina Martjanci 5 c, 9221 Martjanci tel./fax: 02 548 18 18, gsm: 040 436 517 E-mail: ceres@email.si
m
Ugodne cene, velika ponudba, prevzem oseb^^^dOstavapohiiKifpom
RAZLIČNA EMBALAŽA ZA MED, MEDENI LIKER IN MEDENO VINO
KISLINE ZA ZATIRANJE VAROE, RAZLIČNI PRIPOMOČKI
ZBITE IN PO NAROČILU ZAZICENE SATNIKE TER VSTAVLJENE SATNICE
NOVO STIRISATNO TOPILO ZAVOSCINE
ZELO UGODNO RAZLIČNE VRSTE PANJEV
psmedsQOek-poask ®d ©□ d® !©□ mrsp ©sbsöa ®d ©□ d® 12. rnr©
Zelo ugodna zamenjava vašega voska za ves čebelarski material
MALI OGLASI
PRODAM večjo količino satnikov ali jih zamenjam za med. Satniki so vrtani, rogljičeni in zažičeni, inf. 01/528 48 42 zvečer.
PRODAM TAM 4500 z nenaseljenimi 60 AŽ-panji, inf. 02/753 19 71.
PRODAM petdeset litrov dobre domače slivovke in nekaj litrov močnega tropinovca, primernega za mešanje s propolisom ali za pripravo likerjev, inf. 07/477 82 14 ali 041 /523 708. ZARADI zmanjšanja čebelarstva prodam več kosov čebelarske opreme, inf. 01/361 37 35. PRODAM TAM 5000 z atestom za prevoz čebel, akacijev med (prekmurski), sušeni cvetni prah in domače žganje, inf. 040/249 323. PRODAM večjo količino cvetličnega medu (med je analiziran), inf. 041/886 652. PRODAM prevozni čebelnjak zabojnik za 36 AŽ-panjev 11 S, postavljen ob Kolpi in naseljen s 24 močnimi družinami, inf. 041/530 757. PRODAM večjo količino akacijevega, lipovega, gozdnega in hojevega medu, zelo ugodno, inf. 05/368 45 80.
PRODAM akacijev, cvetlični in gozdni med, inf. 041/560 075.
PRODAM hojev med, inf. 041/403 960.
PRODAM zaradi starosti, dve prikolici za 12 AŽ-panjev, skoraj nove AŽ-panje 10S, navadno avtomobilsko prikolico, deset AŽ-panjev 5S in domači cviček, tel. 07 304 40 98. PRODAM hojev, smrekov, akacijev , cvetlični in lipov med v sodih, inf. 041 692 775. Cena po dogovoru.
PRODAM lipove satnike (zbiti, vrtani in nažičeni) inf. 041 271 530.
PRODAM cvetlični, akacijev in kostanjev med v sodih tel. 041 594 967. KUPIM stare številke Slovenskega čebelarja 1999/2, 2001/12 in 2004/2, inf. 428 11 35, Vera Rihar, Ljubljana.
IZDELUJEMO štampiljke različnih velikosti! Tomaž Škorjanc, Dolenja vas 70, 3312 Prebold, 041 727 386, 03 5724 415, tomaz.skorjanc@amis.net PRODAM gozdni, cvetlični in kostanjev med pakiran v 25 kg nepovratni embalaži, informacije 040/719 651. PRODAM tesarsko obdelan les za čebelnjak, 9 AŽ-panjev 10 satarjev ter 20 AŽ 7 satarjev. Informacije na 07 49 87 836 (po 19 uri). Davorin PRODAM matični mleček, informacije 031 818 297 ZAMENJAM kostanjev med za regratov ali cvetlični, informacije 04/5132 736
IZSWJENfiyA^
§1
Iz vsebine:
•	kako, kdaj in s koliko panji začeti čebelariti;
•	tehnologija čebelarjenja v celinskem in sredozemskem podnebju, z DB-, LR-, Farrajevimi (nizke naklade), AŽ-panji, s pološkami, kongresovkami, alpskim panjem, z Dierzonovimi in Zandrovimi panji ter z njihovimi različicami;
•	prikaz izdelave panjev, fotografije, tehnične risbe in specifikacije materialov, potrebnih za vse navedene tipe panjev in njihovo opremo;
podroben opis čebelarjevih opravil v čebelarski sezoni; metode vzreje matic: Milerjeva, Dolittlova, Jenterjeva, Nikotova; načrtno narejanje novih čebeljih družin; najpomembnejše čebelje paše;
prikaz čebelarske opreme - od najpreprostejše do najsodobnejše; bolezni in sovražniki čebel.
Knjiga obsega 800 strani formata A5, tiskana je na sijajnem papirju, trdo vezana s plastificiranimi platnicami. Vsebuje 1400 barvnih fotografij, 60 tehničnih risb ter 20 tabel in diagramov. Informacije o možnosti nakupa posreduje: Franc Prezelj, GSM: 041/295- 766; e-pošta: franc.prezelj@siol.net. Avtor ima na voljo tudi še oba dela knjige ATLAS MEDOVITOG BILJA (1 in 2).
^^ Blelovarski sagam
HRVAŠKA ČEBELARSKA ZV

iz^itruii/
stjeum pfftfiM auoauc
flAZSTAVNI
IZOBRAŽEVALNI
PRODAJNI
nnjiavTTXLJ: mnEnmm u KHETI jnvc., oiuiujurvi» m VWK HH
HHHbUMlUTIMUt; tllEUlUtU fVEZ* ■^tlDVUUiD.lliJHlIHUilt.nnMLn, flJCLOMItlKIl-BlUlOIMlIfU iimMJJI,
4tun aauHvi^ VUTM VIU» U mcrinTV!? H «zuiiiTVD IH»?!« USKB, üiwiui»
IZDELOVANJE ČEBELJIH P4NJEV
§
MIZARSTVO

IDRIJSKA 10. IGfiC VRHNIKA HLrfll JSi IJ \ f- CiM; W MO
l^.-Fisll IIb
pr^lfU lipvi-i Htlnih» jmkLldjr [hkrLlk CN J(Jh) plUlnlkl TUII^^; -ililJiiHral *1piki Irbf Ihnr.-7V1I \7. ju-I^L If^uild lJ < Ifhi ll'hMiw II k i
/1(7 jdJiV UTATUTUKI tiijliifiTi^ rrjit fit»^' - IVii/i J?» h	fiHn-^nf^ tr^i. n^ffyijS
icini^irjfi ■ Wt^p.! JlnTAU {{Mu/ fmi^iuii Ir/iri ft/iifi
Povpraševanje po satnicah iz lastnega čebeljega voska je veliko
HODL
Predelava voska
Ponujamo Vam možnost, da opazujete kuhanje Vaših starih satov in surovega voska. Ker je treba priti samo enkrat, prihranite čas in denar. Pričakujemo Vašo predhodno najavo po teletonu +43(0)3475-2270. Vosek predelujemo s tehnološko najmodernejšo opremo. Segrevanje s paro in obsevanje z ultravijoličnimi žarki izključujeta možnost kakršne koli okužbe.
Uporaba originalne tehnologije Grander omogoča, da Vaš vosek ostane popolnoma naraven.
Najmanjša možna količina lastnega voska za predelavo v satnice je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. Čas kuhanja je približno 3 ure pri 20 kg suovega voska in 4 ure pri 50 kg starih satov.
Po naročilu izdelamo satnice kakršne koli debeline in velikosti.
Predelava voska poteka vse leto.
Storitve ponujamo po izjemno ugodni ceni.
Stare sate in surov vosek je mogoče kadar koli zamenjati za satnice.
Ponujamo Vam tudi možnost, da plačate samo predelavo.
HODL
Informacije
Wachsverarbeitung Imkereiartikel
Deutsch Haseldorf 75
A-8493 Klöch - Steiermark, Austria
Tel./faks: +43(0)3475-2270 E-pošta: info@wachs-hoedl.at Spletna stran: www.wachs-hoedl.at
Delovni čas:
ponedeljek-petek 8.00-12.00, 13.00,-18.00 sobota	8.00-12.00
Sporazumevamo se v nemškem jeziku. Kako nas najdete:
Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica.
Tel.: tajništvo (01) 729 61 00, uredništvo (01) 729 61 14 (Janez Mihelič, GSM: 040/209 004), faks (01) 729 61 32, Barbara Zajc 041/ 370 409, Anton Tomec (01) 729 6102).
Elektrinska pišta: tajnik Antin Timec: antGn.tGmec@cebelarska-zveza-slG.si - pisarna Barbara Zajc: barbara.zaic@cebelarska-zveza-slG.si - urednik Janez Mihelič: cebelarska.zveza.slG@siGl.net	_
lzdajateljski svet: predsednik Franc Šivic, univ. dipl. inž. gozd. - člani: Miro Cetina, univ, dipl. inž. gozd., Vlado Auguštin, univ. dipl, inž. kem. tekst. teh., dr. Stanko Kapun. Vlado Pušnik, Janko Prebil.
Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., Vlado Auguštin, univ. dipl. inž. kem. tekst. teh., Franc Graizar, dr. Aleš Gregorc, Janez Gregori prof. biol., dr. Janez Grad, Lidija Senič.
Glavni in odgovomi urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., lektorica: Nuša Radinja prof.
Letna naročnina za leto 2006 za nečlane je 45 €. Posamezn številka stane 4 € za člane, oz. 5 € za nečlane. Članarina skupaj z naročnino
za Slovenski čebelar je 36 €. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto, nadaljnja beseda je 0,25 €. Reklamni oglasi: cela
barvna stran na ovitku 500 €, v sredini 300 €, pol strani 150 €, tretjina strani 100 €, četrt strani 70 €, pasica 20 €. Cene so brez DDV.
Popust pri ceni za 3- do 5-kramo objavo je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %.
Splošni oglasi po 0,25 € SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Cene so brez DDV.
Transakcijski račun ČZS: 18300-0013332037, matična številka ČZS: 5141729, davčna številka ČZS: 81079435, šifra dejavnosti: 91.120.
Za naročnike iz tujine - devizni račun: LJ BA SI 2X-9 0 0-2 7 2 6 0-6 2 74/0 - je letna naročnina je 50 EUR.
Oblikovanje celostne podobe: Jani Lunar, Lunar d. o. o.
Priprava za tisk in tisk: Schwarz, d. o. o.
Oddaja tekstov. članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu.
Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici 8, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 585.
Pri financiranju izdajanja Slovenskega čebelarja sodeluje Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva.
Naslov spletne strani ČZS: www.cebelarska-zveza-sli.si. Avtomatski odzivnik za paše - tel.: (011 729 61 20.
APIS M & D, D. o. o. MARKO DEBEVC
ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82 faks: (01) 755 73 52
Odprto: ob delavnikih od 9.—12. in od 16.—18. ure, ob sobotah od 9.—12. ure
• POLNOVREDNE BELJAKOVINSKE POGAČE ZA KRMLJENJE ČEBEL • STIMULANS« NAROČENO BLAGO POŠLJEMO TUDI PO HITRI PAKETNI POŠTI.
PO IZJEMNO NIZKI CENI VAM IZ VAŠEGA VOSKA IZDELAMO SATNICE - 0,75 EUR/KG
• VOSEK STERILIZIRAMO PRI 125 °C • VOSEK ODKUPUJEMO PO OD 3,12 do 3,54 EUR ZA KILOGRAM •
SATNIKI: AŽ - VRTAN,	PREDELAVA VOSKA V
LEPLJEN, ZBIT	SATNICE SAMO 180 SIT/KG
LR - STANDARD LR 2/3
AŽ PANJI 10-SATNI
AŽ-TRIETAŽNI PANJ
PRAŠILČEK AŽ 5- IN 7-SATNI
AKCIJA 167 EUR



GRELCI ZA MED
KVALITETNA RSF-TOČILA
KAKOVOSTNE BELJAKOVINSKE KAKOVOSTNE ČEBELARSKE PAJČOLANI PO POGAČE V OBLIKI PASTE.	ROKAVICE IZ NAJBOLJŠEGA USNJA UGODNIH CENAH
IZDELANE SO PO POSEBNEM i^m i	»	» .
AKCIJA!
POSTOPKU IN SE NE STRDIJO.
Panji so izdelani natančno in kakovostno. Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. kakovostna izdelava po ugodni ceni.
Prevzem voščin in takojšnja menjava za satnice. Suhe voščine brez medu in cvetnega prahu prevzemamo samo v plastičnih prozornih zaprtih vrečah.
Standardni LR-panj in dvetretinjski LR-panj akcijska
cena 75 EURl
ZAPOSLIMO delavca, starega do 45 let ter usposobljenega za delo v čebelarstvu in vzrejo matic, za delo v mizarski delavnici in druga dela v proizvodnji. Pogoj: vozniški izpit B ali C kategorije. Delo je lahko občasno ali sezonsko pogodbeno, sklenemo pa tudi delovno razmerje za določen ali nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe sprejemamo na naslov ali faks: APIS M&D, d. o. o. , ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA, tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52.
o novo