0 novih oblihah naših hraievnih imeii. Dobili smo letos nove table s ikrajevnimi pa često predrugačenimi imeni, radi česar se že pojavljajo opravičene pritožbe, ker so spremembe deloma zgodovinsko, deloma pa tudi jezikoslovno nepravilne. Brali smo že, da je dobila naselbina »Selce« kar čez noč novo obliko »Sevce« (!). Za dosedanjo in že zelo staro obliko »Hajdin« smo dobili »Hajdina«, (katere domačin ne bo nikdar rabil, ker mu je pretnja, kajti on ne gre v »Hajdinu«, nego vedno le na »Hajdin« in ne ve nihče danes, odikod se je ta »a« tako na tihem pritepel. ' Druge pritožbe se glase proti spremembi »Zrkovce« v »Zrkovci«, »Dolgoše v »Dogoše« itd. — Najčudneja se pa nam zdi sprememba imena »Podvince« v »Podvinci«. Kdo je to zaJkrivil? — Ko stopiš v vas, zagledaš na desni strani cesti staro tablo, katera ti pove, da so to »Podvince«, na desni strani, ravno nasproti, je pa nova tabla, ikatera ti pove, da si v vasi »Podvinci«, in izgleda to tako izzivalno, da se je bati, da si ta imena sikočita nekoč v lase, ako ne bo postavljen orožnik med nju. Prav ima pa stara tabla, ikajti še leta 1820 se je glasilo ime uradno kakor v obči rabi (kot »Podvince«, je torej tudi jezikoslovno neutemeljeno. V tem delu Slovenije označujejo imena s ikončnico »e« zgolj ikrajino. Domneva pa, da namigavajo imena s (končnico »i« na tamošnje prebivalstvo, je napačna, o čem nas poučijo kratka primerjavanja, kajti prebivalec Apač, Cirikovc, Podvinc, Zerkovc je: ApaČan, Cirkovčan, Podvinčan, Znkov.an. Če pa hočemo dosledni biti, se mora potem glasiti kraj Apače, Cirkovce, Ruše, Hoče, Rače, tudi kot: Apači (!), Cirkovci, Ru- ši, Hoči, Rači itd., kar se naravnoč protivi našemu jezikoslovnemu čutu. Imena na »e« pa označujejo krajino ali skupno občinsko zemljišče po svoji legi ali posebnosti. N. pr. »Podvince« je skupina občinskih parcel v znožju ki- carsikih vinic ali goric, in »Zrkovce« jo skupina za reko Dravo leže.ih njiv in travnikov iz vidika od Sv. Petra, torej »Zarekovce«, in »Ruše« so ona krajina, kje so težki vozniki dali vprežni živini odmor ter jo ikrmili in napajali. Vemo sicer, da nimajo srezka načelstva kakih zgodovinarjev na razpolago pri spornih slučajih in menda tudi ne pomožnih knjig, kakor Zahna, Kindermanna, Janischa ali Scbmutza, da se prepričajo sama o stari obliki kakega krajepisnega imena. Istotako pa tudi nimajo pravice spreminjevati svojevoljno krajevnih iraen in po svojem — zlasti pa takrat ne, ako ni za to nikakega povoda. Nasprotno, naj se drže pri spornib slučajih gesla,. da edinole ljudstvo govori prav, ne pa kak profesor nedomačin, ki ni nikoli čul krajevne govorice. Želeti bi bilo bolj, da bi bile zginile pri tej priložnosti imenske pošasti, l_akor »Majšperk« (mesto »Lešje«), kakor je že tud zginil »Lajteršperk«, kjer se je poseglo zopet na staro zgodovinsko ime »Košaki«. Takih sprememb bi pa uradi sploh ne smeli tako na kratko roko izvrševati, ker lahko take navidezno skrajno malenkostne spremembe povzročijo zelo občutne posledice. — Naj omenimo samo, koliko sitnosti so imeli mnogi po prevratu radi domovinske pravice, ker se krajevna imena niso strinjala z uradnimi podatki. Tudi slučaj, da je umrl komu bogati stric ali ujec v Ameriki, spada sem. Dedič je n. pr. iz občine »Podvince«, toda zdaj pristoja * občino »Podvinci«, in sodnija ga ne prizna kot dediča, ker ni več iz občine »Podvince«, kakor to določa oporoka, Če je tudi vse drugo na jasnem. Starejši sodniki vedo o takih slučajih mnogo pripovedovati. Doživeli smo pa že tudi sami tako nepriliko. — Po prevratu je nekdo nasilno zahteval, da se mora vnaprej ime vasi »Rače« glasiti in pisati kot »Račje«. Pokojni dr. Pipuš je na to dal takoj napisati na svojo opekarno v Račah: »Opekarna v Račju« in na postaji so ime »Rače« tudi spremenili v »Račje«. Toda od domačinov se za to novotarijo nihče ni brigal. Prišel je dalje iz »Rač« in ne iz »Račjega« in je bil na sejmu v »Račah«, ne pa na »Račjem«. Pritiskali so tudi v šoli na mladino, da pomaga izpodriniti staro ime, toda vse zastonj. Domačin je vedno le stopil v vlak v »Račah« in je tudi tam izstopi!, nikakor pa ne v »Račjem«. Uvesti se je moralo čez par let uradno zopet staro ime, ko je ta imenska zmeda zakrivila že nebroj neprilik raznim državnim uradom. Tu je tudi umestno opozoriti na rabo predlogov, »na« in »v« pri krajevnih imenih, za katere nima nedomačin sploh pravega čuta. Haložan gre na Ptuj, Hajdin, Polakavo, Podlože, Sestrže, tujec pa v Ptuj, Hajdin itd., ker ima prvi pred očmi vtis, da gre na kaKu vzvišeno mesto (braniščc) še iz podedovanega jezikovnega čuta. D. Ž.