PR O LET A It EC JE I) E L A V S K I EIST 7.A MISEES CITATEUE PROLETAREC Mašilo Jugoslovanske e in Prometne MkiUv OFTIOAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BURKAU ÄT.—NO. 1853. Knter*4 u m«mI rlui mIIm _____Or. ». 1WV, a» «M P*-® éÊÊÈ •• CVk tiMfcr lb* Act of Cwf'*M Marvk V un. II. CHICAGO, ILL., 17. MARCA (March 17), 1943. i*.ibli»h«<| Weekly at 2301 S. Uwndale Ave. „.LETO—VOL. XXXVIII. Američanke, članice naâa armade, e francoski severni Afriki, ki uveljavljajo v svojo novo ilsiko. Udarna sila Nemčije silovita zato, ker ima le eno "fronto" MOSKVA ZAVEZNIKOM ŠE ZMEROM OČITA, DA NOČEJO PRIČETI Z INVAZIJO NA KONTINENT. — VPRAŠANJE ZAMEJNIH VLAD, KI NASPROTUJEJO RUSIJI Odmerki se nižajo, a plače magnatov gredo navzgor neglede na vojno in davke Razglas, da se bo prodajalo meso, maščo itd na odmerke, je bil pričakovan. Ljudje pa ga niso vzeli resno, ker smatrajo, da neglede kako jim kdo očrta hitlerstvo, vidijo kršenje zakonov vsevprek Tako smo doživeli novo "hoardanje", ki bo provzročilo pomanjkanje hrane milijonom ljudi. ' V zbornici poslancev pa smo dož«veli novo čudo, ki pa je bilo sicer že dolgo-pnčakovano. Sklenila je z veliko večino glasov, da se Rooseveltov odlok o maksimalni plači bogatašev razveljavi. Določal j3, da Jahko vsakdo prejema plače do 25 tisoč dolarjev čistega na leto po odbitku vseli davkov To je predsednik storil zato, ker je ob enem odločil, da se naj delavcem ne viša mezde, razen le v slučaju, ako se dožene, da so vsled draginje tu iri tam prevoc prizadeti. Delavci, ki zaslužijo na primer več kot po 12 dolarjev na teden, 50 podvrženi doiiodninskemu davku A kapitalist, ki je -imel doslej pol milijona dolarjev plače na leto, pa bi lahko še vseeno dobil 25 tisoč dolarjev zaslužka brez obdavčenja, in zraven kajpada še obresti, dividende in razne druge dohodke Tako kršenje "privatne iniciative" se ,e zdelo poslancem krivično, pa so protestirali, da ni bilo ne konca ne kraja. Zadnji teden pa so z ogromno večino predsednikov odlok razveljavili in tako si lahko kapitalisti spet določajo plačo po mili vol|i, razen ako jim bo predsednik še v naprej "nagajal". Vse te homatije pač dokazujejo, da se gre tu za razredne interese Delavci naj garajo, delodajalci pa bogate Lani bilo ubitih na delu poldrug tisoč premogarjev Med najslabše plačane delavce spadajo v tedanjem času premog ar ji. Zaf azili ao vs- ; led zloma premogovne indu- j atrije v krizo kmalu po prejšnji vojni, izgubili unijake trd-\ rjave in garali za mezdo kakršna koli jim je bila ponu-dena. Le nekateri dobro organizirani unijaki diatrikti ao bili izjema. Drugod pa je bilo jako slabo Sedanja takozvana minimalna mezda je $7 na dan. Ce dela« vaak dan, je še nekaj. Ako (e po par dni, pa to težave. Ant. Šubelj bo po mnogih letih spet nastopil v Chicagu PEL BO NA PRIREDBI KLUBA ST. 1 JSZ V NEDELJO 28. MARCA V DVORANI SNPJ. Anton ftubelj, ki poje v zbo- I ne". Sovraštvo do sovjetskega ru Metrojxilitan opere že več let režima pa jih je (polagoma mi- in tudi potuje z njo, kadar Kontu je v drugih mestih, se je odzval našemu vabilu, da zapoje nekaj slovenskih prsmi na priredbi kluba »t. 1 v nedeljo 2H. Zato unija UMW zahteva j SNPJ. eedaj zvišanje mezde premo- ftubelj bo namreč ob tej pri-garjev dva dolarja na dan. liki v Chicaiju 7. Metropolitan V avojib zahtevah navaja ob opero, ki bo gostovala v tukaj-enem statistiko nesreč, in pa mi jeni CivL* Opera Ijlcdališču. tveganje življenj premogar- s predstavami prične v torek jev, ki ao v nevarnosti zanje v , marca in ftubelj bo pel že mirnem kot v vojnem času. j prvi večer, ko bo v prizor jena Iz vladnih podatkov je raz-|o.peia "Faust". vidno, da je bilo lani ubitih v \a priredbi kluba v nedeljo premogovnikih tkoro tisoč pat ¡28. marca pa ga bomo čuli v sto rudarjev, ali približno 17 ¡naših narodnih pesmih, kakor odstotkov več kakor leto prej. jih zna predvajati le on. Eksplozij ae je dogodilo šest, Piše, da je prvotno mislil iti v katerih je bilo ubitih 127 omenjeno nedeljo obiskati svo-premogarjev. ! je mihvauške prijatelje. Ako ntilo in sedaj delajo vsi kolikor največ morejo za ruski vojni relif. Dalje Ih> narlopil ruski violinist Nkholas Komareuk, Ma-marca' v dvorani Iry jn Mitzl Oven bosta igrali Leto« se je dogodila ena v Bear Creeku. v Montani, ki je zahtevala okrog 75 življenj. Smrtni slučaji niso edina nevarnost, ki so ji izpostavljeni premogarji. jih bo prišlo na to prireditev kaj iz Mihvaukeeja. se bo po priredbi odpeljal skupno z njimi. O oktalem sporedu snmo ne- na klavir v duetu in vprizorjena bo dramska slika, prirejena nalaič za r.amen te prireditve. Johnny Rak nastopi v' de-klamaciji in iz pregovoril bo par besed v prid Proletarca in kluba. V enak namen bo govoril Chas. Pogorelec. Culi bomo spet mešan pevski zbor Sava in sicer bo to pomlad pel samo na tej prireditvi, »ker je vsled težav, ki jih prinašajo zborom vojne razmere, svoj običajni pomladanski koncert opustil. Govornik bo J oš k o Oven, či-7ar predmet bo v glavnem silna, breT.primerna borba sovjetske armade t.h poraženje najmogočnejše m ilitar ¡stične sile, kaj podrobnosti že poročali. V ki jo Je »vet Ae kdaj poznal. M t :c recej več. Ali se je pomislil, da jih bo žel že lani, intemtakem čuditi, ako- Moskva da bo pospravil tudi pred lan- očita svojim zaveznikom, da le -ski pridelek. Pa mu ni šlo pj- "✓vjet !to annado prepuščajo sreči, čeprav jo je okupiral. uničevanju? Olje in žito Ukrajinska žitnica mu je bila icer temeljni cilj, toda hotel je dalje, ker moderna ar- fronta v Afriki, .ho njene izgube v moštvu največje na ru.ski fronti in na drugem mestu na Balkanu. New York Times poroča iz italijanskih virov, da jk> meseca februarja znašale na vzho-Devet milijonov mož — to dni fronti 3,125 mrtvih, 12,793 ranjenih in 38,918 pogrešanih. Ni čudno, da se je tega redčenja italijanskih divizij v Rusiji Mussolini ustrašil in jih nekaj pozval domov, da se odpo- gajo v ka druga dela s tem v zvezi. Več tisoč teh delavcev je bilo trajno pohabljenih, mnogo | drugttv.1ti id liter okrevali, pa za delo v rovih tudi ne bodo Dasi je glavna italijanska kjer prizadevajo partizani Ita- i *oč spoaobni. Premogarjem se torej ne gedi tako dobro kakor ogla- Telesne poškodbe je dobilo etyky K,yeve ^ ,a arijo an. nad 70 tisoč delavcev k», Hahonia i? Bizetove opere kopljejo premog, ali ga nalm, Carmen| (|ve ,kiadbi f-ajkov-vlake, ali opravljajo ka- . • . narodnp Italija ima največje izgube v Rusiji lijanom ne samo nič koliko preglavic nego tudi velike izgube. Kako ljuti so ti boji v Jugoslaviji, dokazuje to, da je šajo lastniki rovov ali kot zatrjuje protidelavski propagan je >-k< roda toliko kot šteje a-morilka in angfeška armada kupaj. In vlada v Moskvi kajpada očita, da je to rezultat odstotek pogrešanih vojakov v dist Rickenbacker. primeri z ubitimi in ranjenimi; v stanju so nakopati toliko jako nizek. preme ¿a in ga spraviti na po- Ob enem te številke doka- \ri>, kelikor se ga potrebuje ha* ne 'nt rlii v L h vr^t Zato k» ""ÎV1!,^1' 'V an^u'sktî znanje Kaj pozval aomov, stal tam in je sedaj inženir. Imovina v Ukrajini jim je bila kot veem drugim zaplenjena in je naravno, da so boljševike No tej priredbi bo oznanjena tudi skupna vsota, nabrana za namizni prt, ki bo vsa oddana za ruski vojni relif. Direktor kampanje za ruski relif J. Oven pravi, da bo do datuma prireditve znašala prav gotovo že $500. Vstopnice v pred prodaj i so po 50c in pri blagajni bodo po 60c. Vse, ki se te priredba udeleže, prosimo, da naj bodo v dvorani že ob 3. uri, ker je namen prireditvenega odbora s -poredem pričeti ob določenem času. Vstopnice dobite v uradu Groserju v Centru, pri članih in članicah i kluba in nekaterih naročnikih | so šeb nenftke in ruske v tako gigantski berbi, »i ni težko Demokracija v Afriki predstavljati. I>e ameriški po- ' . . _ . rlanik admiral Standley v Mo- v franccfkl neverni Afriki skvi ima težave to zapop**». h Girand omilil, ali . . _ pa kritizira in spravlja rusko Pa opravil nekaj vichyjakih; jeviki ,4zaiiedbo privatne svoji-1 krajih, javnost v Habo voljo namesto l>o;itav židom in ^voIk>- da jo bi vzpodbujal. ' dil J° že t;,(ii l>ar tiH(H% PolHiA- nih jetnikov. To je boljše kot nič, a de Gaulle pravi, da je u- f bljubili pomoč, ki pa ni še prišla, a pr iakuje, da jo izpolnijo v polni meri in ob času. To se ni zgodilo, razen in-.. on, . ^^^ cidenta, ki ga je povzročil a- b™*r>\ 83rf1,0mrt^ih' meriški veleposlanik admiral njen,h ln 712 P^iTre^ih. Standley z očitkom, da Rusiji Številke o izgubah "na dru-1 Vojni bondi in znamke ao prava francoske Afrike še ve- ;*ih Ho»čihM ae nedvomno na- vloga državljanov v svojo de- dijo polna fanatičnih in drugih (Nadaljevanje na 5. strani.) naAajo največ na Jugoslavijo, | želo. reakcionarnih uradnikov. v ded tega zelo zasovražili. Po | ^eUrCH:. Pf* \ prihodu v Ameriko so si poiskali delo v industriji. Pni radikalni shod, ki so Pe ga kdaj Proletarca. udeležili, je bil v Ashland av- Po končanem sporedu bo ditorij.il, na katerem je govoril ple*na zabava. Igral bo Gra-Eugene Debs, ki se je takrat J^kov-Omerzov orkester. | ravnokar vrnil iz ječe. Gnala Na poset te prireditve vabi-pa jih je na shod zgolj rado- mo tudi naše rojake v Wauke-vednont, kakšen je ta človek, |ganu, Mihvaukeeju, Lyonsu, ki propagira enako kakor bolj- Jolictu in v drugih sosednih Kdo je v pravem glede podatkov o višanju cen? Glede naraščanja cen živ- Prentiss M. Brown, ki ima v rnimi birokrati, češ, da skuša- jimi kršitvami tak položaj, da Ijenjskim potrebščinam vlada 0odroiju oddelek za regulira- jo bolj in bolj ubiti svobodno je nastalo tisoče malih kršil-v tej deželi velik* zmeda. To «javlja, da una silne trgovino in industrijo, oziroma eev, » ____• ______ i • i laiLn^A m *— •----__a___* l . . . Ponesrečeni upi Kakor lani, ttko predlanskem, je vlada tretjega rajha prerokovala 7.1om Rusije. A je še vedno le ona glavna sila, ki j poti ju je jo mnogi merodajni Ježkoča v forcaranju odredb, "free enterprise system"t ka uradi. ki zahtevajo od producentov, kor s« je Halleck dobesedno 'da na prezervah in v drugem izrazil. blagu točno na vedo, kaj je /vse- , , - - 9 J '*!nrwc To se pravi, ako more pod Tudi statistike izdajajo, ki nekatere trdijo, da so se cena živilom in zvišale drugim potrebi ^ kmk4^ » ^kovo^ in ^ ohogtAei% nti ^f^ «ki komisar VVickard, ki je ob ------------------------..««. okrog osem od- ? Mnoga kompa- kaj iata> ^ tako enem poljedelski tajnik, apeli- a Mtlrrjpm v resnici bori, ,totkov, nekatere pa zatrjuje 7*** «»a«nrec sodaj goljufajo a vendar ta dežela zrasla v naj- n ANTON ŠUBELJ t nastopi na priredbi kluba št. 1 V NEDELJO 28. MARCA v dvorani SNPJ, 2667 South Lawndale A ve., CHICAGO. 1LL. »O, kov. Gospodin e pa pravijo, , ¿T. JV ° ----- ----- w ... da so tisti podatki od muh, kor f*™no da bi ga pri tem spremljali dr- m rajo plačevati *d 30 d» 100 1 I4žandarjiw. da so so cene od leta 1939 ^ « mogoče vladi distribucijo rdstetkov za življenjsko po- .U.ko . , A . . obleke in drugih potreb- trefcščine več, kakor pa jim jo Z™« A J* £ o/a!w iT " Um bila cena pred dobrimi petimi . . toin° nr bh-m*e I K * Pr<>UCU^ ' > d°*"r> « Pr^no mu |eti p kaj kupijo," pravi Brovrn, a P^blcme malih trgovcev, je bodo konium*nti §|edili, bodo ... "f10»^ H.so **f*r dragi- ^ jih ubija »črni trg»; mor|||i ^ ki ^ odgoV3most Zvišanje cen v denarju ni njo in goijuf i jo, so skeptični in - >««ck ma.ket". ki je tedaj k0ntr<>|0 pokazati! cd.na Podražitev, nego prav ne verjamejo, da bo zgolj s ^J/VM«« ^ kdaj prei v vehko vei ipo§obno^ in tako v kakovosti blaga. Pod pretnjami v časopisih kaj do- ««cdovm, te dežele. "Butle- M ^ UPec!itev di- pretvezo ekonomije v korUt j segel ¡gorstvo* posebno z mesom je | tlnbucije in reiruliranja cen. vojnim naporom dobivamo na | Kajti komaj je tblo pretnjo kot pa je bilo ^ pa ^ ^ do^aj. Odjemal- ač nimajo vzroka, da ne bi 15 »*1I*M dr.ij. kot j. bU« Ch.rta. A. Hallrck j N.j^ji kriilci p. « val«-1\é M k ¿'feH^eSi^ poprej. i 1 —?B—1 ■ * 1 Podrobnosti na drugem mestu tr f,abšo kvaliteto živil in razglasil, že ^ je napadel v butlogarstvo . alkoholnimi pi- c7p?é\7m?jo v v tej številki. blega, a prodaja te ta več kot poalanski zbornici kongrasnik v času prohibicije. fcooporirali kaj in vniloval prekupce pred ave- prekupci. ki so ustvarili s svo- zgrešene distribucije. Majski glas deležen obilo zanimanja v vseh ozirih Upravnik je bil te dni zaposlen z raznimi posli, med drugim na primer z davčnimi poročili, četudi nimamo dobička. A poročila je treba prav tako iz-oolniti kot če jih bi imeli. Lahko pa na tem mestu poudarimo, da je nabiranje pozdravnih oglasov v Majski alas v polnfem zamahu in da je odziv dosedaj jako dober. Tudi veliko naroč;l smo že dobili. Vsi, ki imajo pole za nabiranje pozdravnih oglasov so prošeni, da jih dobe za vsote, s katerimi bodo prispevatelji upravičeni dobiti tudi Majski glas, ki izide prihodnji mesec. Tudi v društvih nam naši prijatelji lahko pomagajo s tem, da priporočajo naročilo. Glavna pomoč bo Majskemu glasu letos dana s pozdravnimi oglasi. Kdor le more ali utegne, naj gre s polo na vese-licc, na seje, ali kjerkoli se shajajo ljudje. Ko bo upravnik utrjnil napisati svojo kolono, bo med drugimi omenil sodruqa, ki je nabral za trideset dolarjev pozdravnih oglasov, kar ni bilo lahko delo. A ga je vzlic vsemu izvršil. Prçletareç, March 17, 1M3. -w P HOLE T A It E C UST ZA INTCR£SE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja J«|oilovaBik« DtltTikft T Ukor o« Drtik CUm|«i 10. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zadinjenih driavah t« celo leto $8.00; '^polleta"! sa ¿«trt let*. $1.00. InoEemstvo: sa calo leto $3.10; sa pol lata $2.00. Val rokopisi in oflasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldne U priobiitev v številki tekočega tedna. P ROLETAREC" ' '1 Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., v Inc. Established 1906. Editor............................. Business Manager............. -...........Frank Salts .....Charles Poforelee SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Year $3.00; 8iz Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, Oae Year $8.50; Six Months $2.00. PRDLETAREC 2401 S. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Poslanik W. II. Standi«? a izvršil x d reža ia je m Itiisijo slabo potez«» Kadar kak zavezniški diplomat reče kaj nepremišljenega o prijateljski deZeii, ali ako se pojavi nesoglasje med poljsko in sovjetsko vlado, se takoj cujejo svarila, ne pisati ali govoriti o tem, da vas za božjo voljo Hitler ne sliši! Hitler je o vseh takih dogodkih poučen vseeno, pa če bi v zavezniških deželah kak časopis o nesoglasjih pisal kaj ali ne. Edina razlika bi bila ta. da dočim bi Nemci, Italijani in Japonci vedeli o čem se gre, bi pa o takih dogodkih ljudstvo v zavezniških deželah ostalo v temi. Ko se je pojavilo zelo ostro nesoglasje med poljsko ubežno vlado in Moskvo zaradi mej bodoče Poljske, je vlada v Londonu namignila angleškemu tisku, da naj o tem sporu ne piše na dolgo in široko. A tudi če ne bi prav nič pisali, bi to pomenilo le, da bi osišču vzlic temu ničesar ne skrili, le čitatelji v Angliji bi bili nepoučeni. Ko je ameriški poslanik adm. William H. Standley v Moskvi dne 8. marca dejal, da sovjetska vlada svojemu ljudstvu noče povedati, koliko pošiljajo Zed. države raznega bla&a Sovjetski uniji, je to rekel zato, da bi njegovo kritiziranje čul ves svet. Zato pa svoje kritike ni naslovil sovjetski vladi direktno, nego je povabil v poslaništvo za Vsi na Prcjetarčevo veselico v nedeljo 28. marca. Na svidenje! pri invaziji francoskega mesta Dieppe. Na vprašanje angleškega častnika, kako Nemci midijo in cenijo njih zaveznike Italijane, jim je Nemec odgovoril, "Enako, kar mislijo Rusi o vas in o Amerikancih.*'. Pri naših sosedih na jugu . Smrt rojaka Ely, Minn. — 1 u si je vzel življenje Peter Jerič, vdovec, star okrog 60 let, rojen v fari Cerklje na Gorenjskem. Tu je delal v železnih rudnikih nad 35 let. Njegovi otroci so Vsi odrasli in poročeni. En njegov sin je v armadi. niji opazujejo, mar je čudno, če se ji porajajo sumnje? Nič Hitlerjeve propagande ni treba v to, ker so dejstva pač taka kot so! Tudi od diplomatičnih romanj v Vatikan si v Moskvi za Sovjetsko unijo ne obetajo nič dobrega. Enako nezaupljivo opazuje Rusija gibanje ubežnih vlad v Angliji in Ameriki/ Veruje samo čehoslovaški zamejni vladi, ker ona deka odkrito, je poštena in resnično demokratična. jfcflo nevšečno ji je delovanje poljskih reakcionarjev v Ameriki in v Anigliji, ki zaeno z drugimi bivšimi magnati iz so-1. vjetskih dežel zahtevajo, da vlada v Moskvi prizna atlantski Seja kluba Št. 49 JSZ Čarter in štiri svobodščine, namreč v tem smislu, da ne bo zahtevala nobene dežele, ki pred to vojno niso bile njene. To se :rče predvsem baltiških dežel, Finske in Poljske. Rusija naj se lorej bori in izgublja milijone mož na bojiščih, njeni nasprotniki pa bi ji le ukazovali! Taka je slika. Hitlerjeva propaganda jo le oglaša.* kajpada sebi v korist! A materijal mu dajejo "razni" krogi v zavezniških deželah. Kdor ne verjame, kako resno je to stanje, naj prečita govor, ki ga je imel 8. marca v Delawareu, O., podpredsednik Wallace. Bil je &godovinaki.vUgotavlja, da če se Zed. države in Anglija s Sovjetsko trni jo ne sporazumejo, bodo v bodočem premirju takoj kali tza tretjo svetovno vojno. In ka>pada, ta sporazum mora tudi Rusija pokazati enako dobro voljo. Wal- lace ne verjame v molk, nego govori o nevarnostih odkrito in prijateljstvo Zed. držav Španiji, in d« se ameriška vlada ne Skod^, ker ni na ¿slu državnega oddelka človek takih »dej in upogleda, kakor je Wallace.- Cleveland, O. — Onim članom kluba št. 49 JSZ, ki se niso udeležili zadnje seje, naznanjam, da se od sedaj naprej vr$e seje kluba vsako tretjo nedeljo v mesecu, ob deveti uri zjutraj v Delavskem domu na Waterloo Rd. Zadnja seja je bila prilično dobro obiskana, a prihodnja naj bo še bolje! članstvo je na zadnji seji tudi sklenilo, da se podari $10 v tiskovni sklad Proletarca, $10 za Jugoslovanski pomožni relif, $5 za Rdeči kri?, in $5 za ruski reltf. Yore j pridite v nedeljo 21. marca ob devetih dopoldne na sejo kluba št.» 49. Organizator* len Haden, kateri se nahaja sedaj v Bolrvijj, je poročal v zadnjih tednih precej zanimivih stvari. Pred kakimi tremi meseci smo od tam čitali poročila o stavkah v kositernih rudnikih Bolivije, »pri katerih je moralo na zahtevo lastnikov posredovati vojaštvo (ubitih je bilo čez sedemdeset rudarjev). Listi so seve poročali, da so bile tu nacijske spletke. Že takrat sem omenjal strahotne razmere, katere vladajo v teh rudnikih. Zadnje čase pa so Zedinjene države poslale v Bolivijo posebno komisijo, katera skupaj z bol i vi js ko preiskuje tamošnje delavske razmere. Do tega bi seve ne bilo prišlo, če bi ne bil kositer kar čez noč postal tako dragocen. Haden, kateri je spremljal to komisijo, je opisal te razmere. Bolivija je pretežno indijanska dežela, izmed teh sta najmočnejša dve iplemeni, Quechua ter Aymara. Španci, kateri so si podvrgli to deželo z ostalimi v južni A-meriki v sredi Šestnajstega sto-; letja, so zapustili fevdalne raz-% mere, katere obstojajo še da-1 nes. Vladajpčo kasto, ki šteje deset odstotkov celokupnega' prebivalstva, tvorijo še vedno čistokrvni potomci Špancev, čeprav je Španija nominalno i že davno izgubila oblast nad deželo. Teh deset odstotkov obvladuje in poseduje vso oblast v deželi. Ostalih devetdeset odstotkov*so Indijanci, kateri so brez pravic, prezirani in zaničevani, kot so bili pred revolucijo v Mehiki. Bolivija je na rudaYi Kmalu nato se je stemnilo, kajute so razsvetlili in belci so sedeli ter kvartali in pili why-sky kakor ponavadi. Keave pa je hodil vso noč po krovu sem m tja in še ves naslednji dan, ko so pluli v zavetju Mauia ali Molakaia. je tekal sem in tja kakor divja žival v kletki. . Proti večeru so vozili mimo ^ Diamond Heada in prispeli k , nabrežju Honolulua. Keave je . z ladje odšel med množico in ..-'je jel spraševati po Lopaku. Menda je postal posestnik dvo-Jaroborke — nobene boljše ni bilo na otokih! — ter je odjadral na križarenje daleč proč od Pola-Pola ali Kahitija. Tako torej ni mogel pričakovati od Lopaka nobene pomoči. Tedaj se je spomnil Keave, da je neki njegov prijatelj odvetnik v mestu — njegovega imena ne smem povedati — in poizvedoval po njem. Povedali so mu, da je nenadoma cbogatel In da ima lepo novo hišo na o-b#li pri Vaikiki. In Keave se je nečesa domislil, poklical je voz in se odpeljal proti odvet-nikovi hiši. 4 * g Hiša je bila popolnoma nova, in drevesa v vrtu pa niso bila večja od sprehajalnih palic in odvetnik je bil videti srečen, ko je prišel. ' "S čim ti lahko ustrežen\?" "Ti si Lopa kov prijatelj," je odvrnil Keave. "Lopaka je kupil od mene neko blago in mi-* slil sem, da bi mi lahko pomagal, da bi to blago zasledil." Odvetnikov obraz se je silno potemnil in rekel je: "Ne bom trdil, da te ne razumem, Keave. Toda to je zla zgodba in bolje je, če je človek ne premleva. Zagotavljam ti: ničesar določnega ne vem, vendar slutim nekaj, in če bi l>ovprašal v določenem kraju, bi morda kaj novega zvedel." In imenoval mu je ime človeka, ki ga bom tudi jaz najraje zamolčal. Tako je bilo dan na dan. Keave je tekal od človeka do človeka, vsepovsod je videl nove obleke, konje in vozove, lepe nove hiše, vsepovsod je videl zadovoljne ljudi, dasi so se njihovi,obrazi seveda takoj, ko je namignil o svoji zadevi, potemnili. "Nedvomno sem na pravi sledi," si je mislil Keave. "Vse te nove obleke in vozila so hu-dičkova darila, in ti veseli o-brazi so obrazi' ljudi, ki so spravili svoj dobiček in ki so se sami »zavarovali pred tem hudičevim predmetom, če bom videl bleda lica in če bom slišal vzdihe, bom vedel, da sem j tvegal ves denar in sem pone-veril tuj denar. Izgubljen bi bil in bi moral v ječo." "Uboga sirota!" je dejal Keave. "Tvegali ste svojo du-| šo v taki obupni pustolovščini,! da bi ubežali pravični kazni za Tako se je nazadnje zgodi- RV0J prestopek. Vi pa mislite, lo, da so ga poslali k nekemu da bi okleval jaz, ki jo bom belcu na Britanski cesti. Ko je kuPjl zaradi ljubezni? Dajte približno v času večerje prišel m* steklenico in drobiž, ki ga pred vrata, je videl tam obi-! imate, o tem sem prepričan, že' čajne znake, vklel je novo hi- pripravljenega. Tu je novec za šo, nov vrt in električno luč, ki l)et centov." je lila skozi okna. Ko pa je! Bi,() je• kakor je Keave do-prišel posestnik hiše, sta šinila mneval: mladi mož je imel že j v Keavej 11 upanje in bojazen ! pripravljen denar v predalu. 1 po udih. Zakaj pred njim je stal mlad mož, bil je bel kakor mrlič in črn okrog oči, lase je imel divje razmršene in v njegovem licu je bil izraz, kakor ga menda izraža Človek, ki je obsojen na smrt na vešalih." "Tu je prav gotovo steklenica!" si je mislil Keave. In povsem odkritp je razložil svojo zadew> ter dejal: "Prišel sem. da bi kupil steklenico." Steklenica je dobila novega gospodarja in komaj so se je! Keavejevi prsti dotaknili, je j izrazil željo, da bi imel zopet čisto kožo. In res — ko je pri-J šel v sobo in se je pred zrcalom do {golega slekel, je bilo njegovo telo svetlo in čisto k a- j kor telo novorojenega otroka.' Komaj pa je videl čudo, $e je spremenilo tudi njegovo mišljenje. Nič vet"* se ni m*»nil za kitajsko bolezen niti ne dosti JANKO N. ROGELJ, glavni predsednik ABZ: POMOŽNA AKCIJA IN RDEČI KRIŽ Glavni tajnik slovenske sek- vsoto $74.62. Darovali so posa-1 cije JIX) je dobil iz VVashing-, mezniki; društvo Slovenec št. tona, D. C., pismo, da je "The 262 SNPJ je prispevalo $5; pri I Prenidenfs War Relief Control igri mladinskega krožka št. 21 Board" sprejel resolucijo, v SNPJ in kazanja slik so dobili kateri se apelira na vse vojne i $23.72. Hvala zavedni našel-, pomožne akcije, da prenehajo bini! z nabiranjem denarnih pri- V mesecu aprilu naj bi zopet spev v mesecu marcu, ker, je poživela naša pomožna akci-mesec marec v letošnjem letu ja. Lokalni odbori naj bi zopet z odobritvijo predsednika Roo- sklicali svoje seje, kjer bi se »evelta odbran le za nabirknje organizirali za nabiranje de-denarnih prispevkov za Ame- narnih prispevkov. Veliko do-riški rdeči križ. | larjev Jbi se še dobilo, ako bi Slovenci in Slovenke, daruj- naši zavedni rojaki in rojaki-te in prispevajte za Rdeči križ, j nje šli od hiše do hiše. Koliko pomagajte tej samaritanatfi imamo danes še naših Sloven- Pri teh besedah se je bledi ** Kokuo in obhajala ga je sa-belec o potekel proti st^ni. mo ena misel, da je zdaj za Slik« i* Afrika Po sporočilih «morilkoga urad« ma vojn* ¡«formacij« pcmrni, d« domačini novic« is naiih virov s *adovolj«tvom čitajo salo, ker "Steklenico!" je zastokal, I Vse 'n Za VSO večnost za- »•*»«•«"• Tudi ara trii ki »«¿in reklam« Jim «taja. ni "da bi kupili steklenico!" Nato je bilo, kakor bi se du-šil, zgrabil je Keaveja za roko, ¿n potegnil v sobo in natočil Iva kozarca vina. "Na vaše cenjeno zdravje!" e dejal Keave, ki je svoje ča-•e mnogo obče.val z belci. 'Da," je nato nadaljeval, "steklenico bi rad kupil. Koli-ko pa zdaj stane?" organizaciji, kolikor pač morete. Vsi darujte, saj vsi veste, kako veliko in plemenito d^lo vrši ta človečanska organizacija v vojnem času. Glavni blagajnik slovenske sekcijo JPO mi poroča, da je v mesecu februarju prejel sledeče prispevke : Mr. in Mrs. George Radeff $1; A Cedilnik, blagajnik lokalnega odbora št. 34. Detroit, Mich., je poslal $113; od Slovénie Publishing Co.. New York, N. Y., je dobil $4; in Alexander Skerly, blagajnik cev in Slovenk, katerih še nobeden ni vprašal, da naj prispevajo v Sklad JPO,SS. V mesecu marcu pa pokažimo, da smo zvesti in vredni državljani velike in svobodne a-meriške republike, ki nas je sprejela za svoje državljane. Pomislimo, kaj bi se zgodilo nam, če bi bili onkraj morja med našimi rodnimi brati. Že iz te velike hvaležnosti napram usodi, ki nas je pripeljala v Ameriko, storimo svojo dolžnost. Amerika je prva! Kadar nas pisan hudiču in da nima nobenega boljšega upanja kakor u-panje, da bo večno gorel v pla- j menih pekla. V daljni daljavi» je s svojimi očmi gledai plapo-j lajoče plamene, njegova duAa se je zgrozila in tema je pr?-1 krila luč. Ko si je Keave nekoliko opo- I I mogel, je videl, da je bil tak DO S C (OKO KITICI IU večer, ko je v gostilni igrala' Habsburška zadeva ni še razčiščena in prejkone ne Ob tej besedi je padla mla- kl>r J* demu motu steklenica z rok in ^o strah samote. Tam je te-kakor pošast je zaklical: kal Hem in tje ™cd rečnimi "Cena! Cena! Ali ne veste cene?" čitali smo proti delov za obnov lokalnega odbora št. 25, Cla- ona kliče, je to glas naše skup-ridge, Pa., mu je poslal vsoto 1 ne matere, ki prosi za vse one, $300. ; ki se borijo in umirajo za nas. Skupna blagajna slovenske iCas Je> da vsi delamo, Vsi žrt-sekcije JPO je bila dne 28. fe-ivu'emo in vsi dajemo, bruarja 1943—$42,934.80. i Darujmo in prispevajmo vsi To je že lepa vsota, toda bi- za Ameriški rdeči križ! la bi lahko še večja, če bi se vsi ---- zavedali neznosnega položaja Shod V prid kampanje naših bratov i.la. da v,top,jo v avstnj- West Allisu. kjer so šli na bi-¡"Chicago". Prejšnja s tem ime- ^biazi in poslušal melodije, ki Je monarnije m pa opombo, sko legijo. 1 1 so valovile v višino in nižino. Ra .fedfracii° "Gre torej 7. HM H I II I. Slišal je, k ^Zatorej vas vprašujem," je rajt tcda \ odvrnil Keave. "Toda zakaj kefanj ste tako j><>biti? Ali s ceno ni vse v redu?" rdet -i _ , , bini pekla. Neaa-j^ "¡kakršnim princom. pa jevati se v okolnostih, ki jih To ie res , D vsota, za obe Od -kar ste jo v, imeli, je doma je zaijfra!a _.(>(1i,a naj bo nemški, italijanski, ka- politično spominjajo na avl ]Vl^b\m (V bi i ntlll i cena steklenic, zelo padla, go- Kem: "Hiki-ao-ao," to je bila radžorževski ali pa kak nov stro-ogr. ko cesarstvo, katere- na napravila ta^ pesem, ki sta jo pela s Kokuo, ki Ka po zadnji sve- Ka uničenje je bilo eden izmed i kampanje potem bi imeli ve in pri teh zvokih ga je obšel tovni vo-'ITi "rinili zmagoviti največjih uspehov demokracijliko sku | blajfajni TK>gum in mislil ni je: zavezniki maji Albaniji. Je v pni svetovni vojni. Hvala lepa vsem. ki so bili za- dejal mladi vpod Keave," je mož oklevaje. "No prav, bom pa tem manj plačal zanjo." je dejal Keave. "Koliko ste plačali zanjo?" Mladi mož je bil bel kot prt, bro. <0 je dejal: "Dva centa." "Zdaj se je zgodilo in z zlim j jp Pr»*lo na dan, da se bom še enkrat vzel tudi do- v Otonovo "avstrijsko" divizi- |jo poriva tudi nedržavljane In zgodilo se je. da se jt» s • Jugoslovane in člane MV .,„ . ... , . Prvim parnikom odpeljal na drugih narodov, ki so nekoč ži- Kaj ? je zaklical Keave, Havaj, in takoj ko je prišel, so'vel1 P°d Habsburžani, je pro-dva centa? Potem jo pa la- poročili * Kokuo in privo-testiral ¿ehoslovaiki narodni hko prodate samo za en cent. j del jo je v Svetlo hišo na In kdor jo bo kupil — ( bočju. Besede so Keaveju obtičale z njima pa je b|-,0 na jeziku: kdor bi jo kupil, bi Cc sta bila skupaj, je . . ralci in nabiralke od hiše do ; »om je bila v tej vojni potop- za moštvo, ki je nat»irat denarne prispev- Ijena. Sodelujejo v tej kampanji razne narodnosti, tako tudi Slovenci. Slovenski shod se bo vršil v soboto 27. marca v dvorani šole sv. Štefana na 22. cesti. Nastopil bo govornik v imenu vlade, vrh tega bo tudi glasbeni spored, v katerem nastopijo pevski zbori in solisti. Vstopnina prosta. postno u pravit'« no ¡en¡ mmm trudili je to za oni del tega moštva v tej t ... .. HP, kampanji. Nan d vam bo hva- veliko večino prizadetih «luč«- ,ežen v domovini, ¡„ naselbini — k> «o ze v posest, tako- Milwaukee in West Allis sta zvanih um papers m imajo (ioka7aii, da iutiu z zasužnje-torej ,„:men postat, amer.ik. „¡m narodom onkraj morja' državljani. Dobili smo celo po je nikoli več ne mogel prodati. Steklenica in hudič v steklenici bi morala ostati pri njem do njegove smrti. In kadar bi umrl, bi se moral podati v rdečo globino pekla. 0 Mladi mož z Britanske ceste je padel na kolena in kričal: vejevo )sko. V čo zemljo. Vstopnico v predprodoji SOc, pri blagajni ^0c. Joiko Oven na tej priredbi oznani u«peh klubove akcije za ru»ki relif, — Prebitek priredbe same gre vet v tiskovni •klad Proletarca. Sporni onkrhi dramski odsrk, v katcrrm so JOŠKO OVEN JOHN k Ah in FRANK ZA1TZ. Sodelujte z nami pri razpečevanju vstopnic. Pomagajmo ur samo k zmagi zaveznikov, rtrpo tudi k zmagi :a PRAVIČEN MIR: :a ofmitev ENSKEGA in VSE/I o drugih ¡podjarmijenih narodov. V nedeljo 28. marca pridite v dvorono SNPJ. Prireditelj: KLUB ST. 1 JSZ. r i § - ^ a i rt 11 ♦< MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • • KOVIIMAItJI Angleški kralj dela vsak večer po par ur v munkijski tovarni. Koliko je njegovo delo vredno, tega niti njegov "boss" ne pme izdati. A že to, da dela kralj tako mogočnega imperija v tovarni magari le v reklamo za vojne ni*T>ore, je ntkii' vredno. Kaj pa ubežni vladarji? čemu ne bi ¿el kam delati tudi Peter K^radždorže, na-i.tf*sto da p."); okrog ; d milijona dolarjev na leto za svoj iful, ki si g i ni še n zaslužil? Ali pa njegov stric kralj Kari, ki veseljači v Mehiki? In kle»z Pavle ter njegova Ohga, ki sta tudi med "ubežniki" in živita razkošno kakor icnlj Pete"4* tFai so k.t»i*-ia 11» d za demokracijo in :o j h optuvičuje, da se smaVMjo za naše "zaveznike**. V Moskvi deluje takozvani z m. in aa preuredbo ¿lovaélce ¡ dru*ih veljakov, ki »o drutb«. v ¿platno dobro, Z*¡daj v An»M- v Amenki ' odpravo kapitalizma pa med njimi samo diktator So-vjet ke unije, zato pa so tolikšna ne oglas j a med zavezniki, ki jih nekateri skušajo prikriti s sušljanjem, da je to le Hitlerjevo propagandno maslo. Dober prijatelj SANSa je V ftekcm zaupnem pismu takole povedal, približno rečeno: Naj gredo ven Kristan, Zaje in Rogelj. pa tudi Adamič, pa bo 4cga. Ali je dotični res dober prijatelj SANSa? Zavezniki zalagajo Španijo toliko, da je iz tega nastal že kar škandal, saj kar se Moskve tiče. čemu ji pomagate, vprašujejo v Rusiji, Če ste res za vre sorte svobodščine? Pa ji odgovarjajo: "Damo ji le to- in mladoletni Peter z njunim sorodstvom, in pa da je bežalo začno z njima s pomočjo domačih in angleških letal pred nemško nevarnostjo kakih par se-in v da so • j Egiptu. Zanimivo je, | ' med temi ubežniki tudi neka- vses-lovanski odbor tako ognje- liko kot potrebuje, in še tisto vito kaker še nikoli, od kar jemaiveč iz južnoameriških de-Ruslja ped boljševiki. Niti ni žel Uverjeni smo, da materi-bil pan»lavizem v Rusiji tako jal, ki ga ji pošiljamo, ne pri-mečan niti ped carji kot je se- hai« v Nemčijo." — A na dru-daj. Proletarec, kot drugi slo- gi strani pa general Franco iranski listi, prejemajo iz Mo-1 zatrjuje Nemčiji, da ji bo po- skve brzojavna poročila o delovanju tega odbora. Njegov temeljni apel je na slovanska ljudstva v Evropi, da naj se u- magal do kraja svojih moči poraziti Rusijo. Ko se je šlo za rešitev španske republike, teri vodilni člani tistega kabineta, ki so prodajali Jugoslavijo Hitlerju in Mussoliniju, in da še tudi sedaj Žive v palačah na stroške jugoslovanskega ljudstva, ali pa na stroške Anglije, ki protežira jugoslovansko ubežno vlado. General Mihajlovic baje kolje partizane da je veselje. Tako trdita Berlin in Rim, a tudi druga poročila dokazujejo, da je kuga beogradske čaršije razlezena v tej grozni tragediji Slovencev, Srbov in Hrvatov po vsi Jugoslaviji. % čaršiji se gre za ohranitev članstva pod masko velesrbstva, klerikalcem za obvarovanje privilegijev hierarhije, in birokratom | ter drugim izkoriščevalcem pa • za pogrnjeno mizo, na kateri je bilo izobilje. Kmet in delavec pa naj garata. Nekateri so sedaj sledili vzgledom uporni- i kov pod Matijem Gubcem in *o med hostarji. Drugi jih pobijajo z orožjem, ki ga jim je i pogodila Italija, v "koroški provinci" pa Nemčija. Dr. Ivan Subaik j«/ bil po- pirajo, da naj rušijo, da naj vtralni toliko, da ji ničesar ne smo rekli, da naj bomo kar ne- Zvan v London, da raztolmači, store karkoli bi utegnilo škoditi nacijski Nemčiji.' Propaganda iz Vatikana pa to stališča pobija, češ, čemu naj trpi tisoče nedolžnih ljudi zato, ker kak posameznik ubije nacij-skega uradnika, ali poruši most, ali pa če partizani napadejo nemško, ali pa italljan ko vojaško četo? Razen Srbov, Bolgarov in Rusov, in Ru4nov, so ostali slovanski narodi katoliške vere. To tudi pojasni bra tomerno borbo med Paveliče-vtoni "ustaši" in Srbi. In pa borbo med partjzani in enimi, ki so se prodali za skledo leč? Italiji. Haro'd J. Laski, slovit teoretik, dolgo vpliven y angleški delavski stranki, pravi v reviji "Nation", da najboljše kar zavezniki morejo -tor it i za vsó-glašenje med sabo je izreči načelo, da bo lahko vsak narod sam odločal o svoji usodi. Harold Laski nedvomno ve, da se to ne bo zgodilo. In Wilson, če bi se živel, bi ga poučil, da je tudi on tako mislil, pa so ga o-goljufali za vseh njegovih 14 točk. ki so šinile kakor elektrika med ljudstva zmagovitih in premaganih narodov.' Atlanski carter prav tako lahko pc'tane zgolj krpa papirja kot Wilsono vi h 14 točk, če ne bodo Roosevelt, Churchill in Stalin, pa Čiang Kai-šek skupno določno izjavili, da so po tej vojni za nov svet. To se pravi, za odpravo kapitale pošljefno. Francu pa sta pomagala Hitler in Mussolini, mi pa hlinili nevtralnost. Se še spominjate? In vzrok, da ji nismo pomagali pa je bil strah, ia pc stane Španija socialistični» drži-.ra. Demokracija ni imela pri tem nikakega opravka. Kc jo sen« kiujtkc«. «laeaaja Kai-ioka bil» n* obi.ku v Beli kUi, je Roo.eveltu in drufim poudaril«, 4a Kitsjska vatraja v voj«» ia »edino lato. OmanUa je ob enem, da ni • pomočjo savesnikov nji kaj aadpvoljna. Vendar pa •> Zad. driave prisadevajo, da Kitajtki pomagajo kolike r največ morejo. Na fornji sliki »ta Roo.a-velt in |»a mad»ma feu-iak, ki •• tu »drari in ob «nem pa deluje, da bi dobila Kitajska od ameriške lend-lease več pomoči kakor jo j« doslej. ki civilni vojni nevtralne, ni-bile n*5 kaj pri volji pomagati, zato, ker se bi s tem zamerile Francu. To apizarstvo je sedaj še bolj očividno kot takrat, ko je načeljeval angleški vladi marelarski premier. Milan Medvesek je nekje ne- čemu je v Ameriki napadal ju-_____ ________ goslovansko vlado in se k on- . čno ločil od nje ter potem še vprašujejo v Angliji in v Ame- so pustili jugoslovanski mini-1 krog 600,000 Srbov. Ako jtfi bolj udrihal po nji. Subašič, riki. Posebno v Ameriki. A v stri Cehe na cedilu, ali po do- Srt>i še enkrat vzamejo medse, ban Hrvatske, se je vabilu od-j Moskvi enako ognjevito vpra- mače, odobrili so marelarski bodo v bodoče še večja žrtev, zval s pojasnilom, da ga je v šujejo. pa še s posebnim pou- monakovski pakt in zapasli s Tako piše Peyovich. London pozval njegov kralj darkom, čemu ni še druge tem ne samo Cehe nego tudi In tako gre U "balkanski sebe. Preklicavati tisti pakt boj" brez konca in kraja, če sedaj nič ne pomenu bi moje priporočilo kaj zale- SANS je v politični krizi. Bi- glo, bi srbskim in hrvatskim io bi nespametno, če bi to U- voditeljem priporočal, dS naj se sporazumejo. A ta nasvet bo menda toliko zalegel kakor moj predlog glede mirovne krnference. Lahko pa si vsi trije "bratski" narodi zapomnijo, da če je združenje nemogoče, potem Je v organizacijah cbKaj, da P» n*> we ^kuPaj Pozabimo, njegov Peter U., kajti če bi ga tja po- fronte? Sedaj, pravi Moskva, vabil le premier, bi mu poka- je samo ena in vse vojno breme zal figo. Tako se govori za je na sovjetskih ramah. To si-Okrog tri sto tisoč španskih vnanjost. Kralj ga je res po- cer ni pravilno tolmačeno, a z republikancev je po padcu zval v Lcndon, toda ne po svo- ruskega stališča je razumljivo. • J i 1 i. Ni pa v taki krizi, da se - španske republike pribežalo v j jem nagnjenju. Pozval ga je . Devet milijonov življenj, ki jih delo v skupen namen ne bo - Francijo. Naša sosedna repu- j premier v kraljevem imenu. | je Rusija pri>i>evala. je vseka- moglo nadaljevati. To je do-blika Mehika je bila priprav-1 Tja je bil ob enem povabljen kor veliko več. kot pa materi- bro. Ijena vse sprejeti. A demokra- tudi minister Franc Snoj, in pa . al, ki smo ja ji poslali, tične velesile, ki so bile v špan- poslanik Fotjč, ki je vse sku- \ Mešanja pojmov glede voj- paj prehitel s tem, da je pni dobil sedež v letalu. Jugoslovanske zadeve so čudne reči in nih namenov je propaganda reakcije proti "četrtemu terminu". Roosevelt bo imel še MALO DR0BI2A Chicago, III. — V tej deželi Ijcnja v "tujini". "Izvrstno," sem mu odigo-vocvl. "Ako bi se bil takrat zavedal prirodne krasote slovenske zemlje, ko sem jo zapuatil — bilo mi je kakih 1B let ~ mogoče bi Amerike nikdar ne videl. A ni mi žal. V Sloveniji je naravna krasota, vljudni ljudje, inteligenten narod. Tudi v Ameriki je tega v izobilju. Najbolj pa tu pogrešam kom-forta, ki smo ga vajeni v ameriških mestih." "Ivan, poznal sem te, ko si še krave pasel in prepeval na pašniku. Se še spominjaš?" "O, dobro, gospod Berce. ,, Upam, da je še živ, in da mu je Še tako ime, razen ako so mu Nemci ukazali, da si ga mora spremeniti. Vprašal je dalje: "Se spominjaš kako sta ti in tvoj prijatelj sosed, Ignac Iiainrihar potegnila za nos vso vas? Ne samo kmete, ampak tudi takratnega župana liberalca Franca Slibarja?" "Seveda!" Nato je sam obujal spomine, kako sva Nace in jaz ležala med grobovi in v temnih večerih strašila ljudi; kako sva v poznem mraku, ko so se dekleta vračala z dela, čepela skrita na pečini ob cesti ter brnela, da jih je bilo strah. m Cerkev je tudi tik hriba, zadaj in ob straneh pa pokopališče. Zupan je pravil naprej, da je vzelo skoro teden dni najinega "strašenja", predno je naju zasačila stara Martinova mati. Zadaj za pokopališčem na hribu je imela revno bajto. Namesto da bi šla po cesti v ŠHbarjevo prodajalno, je navadno hodila po stezah in Čez pokopališče, ker ji je bila to najkrajša pot. Ko je zaslutila, da se nekaj giblje med grobovi, je bežala in pravila o vstajanju mrtvecev. S tem je preplašila vso selško vas. Nekega večera pa se je zbrala gruča drznih selških fantov in kmetov z županom šlibarjem na čelu in se vstopili ono kraj obzidja, ki je bilo zidano iz skal. ae po v ameriškem državnem de-j veliko otepanja, predno mine ¿vpisnik prejšnje seje. Bilo bi " partmentu jim še vednoH otvoritvi vsake seje čita ker"e **> ne ^Ue", Na pokopaJi^ si ni nihče u- j ne ^"neodvisne Hrvatske", ne pravijo balkanska godlja. Ban Sufcj&c je za federativno, demokratično Jugoslavijo. davno zapisal, da morda pride Pravijo, da je on za tako ured čas. ko bo vsakdo, ki je kdaj bo, v kateri ne bo monarhija njegov tretji termin. Tudi general Giraud, poveljnik francoske cblasti v severni Afriki, ki je pod ameriško o-kupačijo, je poelal pozdrav Draži Mihajloviču. Pred njim dobro to navado prenesti tudi na prihodnjo mirovno konfe-. ... ril , . • renco, na kateri se bi Pl^tUll^ zapisnik "prejšnje mirovne konference". Morda bi se diplomati na prihodnji iz njegt Opisal prijateljsko aa Sovjetsko nikakršen problem. Ako je to • pa ameriški vrhovni poveljnik kaj naučili. Torej ali kdo pod-unijo, pozvan na zatožno klop. ¡res, bo Peter izgubil službo, v Afriki. To niso bile sicer 1 pira ta moj predlog? To ni nikakršna nova ugotovi- j Fotic pa je proti temu na vse stitke Draži, nego klofute Mo-tev, nego je kot Demoklejev I viže in se v ameriškem držav- *kvi. meč. Visi ti nad glavo in pričakuješ, da ti vsak hip pade nanjo. Jugoslovanska vlada je v kronični krizi. Taka je od kar je umrl Nikola Pašič. Kakršna je zbežala v London, ni bila predstavnica ljudstva. Večina jugoslovanskega ljudstva niti ne ve, kdo so njeni člani. Znano ji je le, da rta se med prvimi spustila v beg knez Pavle — -j— c-i I S 2057 pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET j ČLANOV(IC) JE TRtBA ZA NOVO DRUŠTVO S Naslov zo list in tajništvo je: % . , . S Lntvndale Avenne ^ Chicago, Illinois jj naročite si dnevnik PROSVETA 99 Naročnina sa Združene driave (ima Chicafa) In Kanado $«.00 ■a lat«) $3.00 sa pol letat $1.50 ta ¿etrt leta; sa Ckicago in Cicero $7.50 sa calo leto» $3.75 aa pol lota i ca iaosemHvo $9.00. nem departmentu trudi, da naj se po zmagi zaveznikov v Evropi ohrani stari red, s starimi dinastijami in s staro birokracijo ter zaeno z njo s starim izkoriščanjem. A ljudstvo tam se upira že sedaj, ko je upiranje tako nevarno, da vsakdo vsak hip tvega svoje življenje. Letalec Rickenbacker, ki je ob enem kapitalist ter se kot tak toliko zgraža nad delavci, bi moral biti pred par tedni v Bear Creeku v Montani. Tam se je namreč dne 27. februarja dogodila eksplozija, ki je vzela življenje 74 ljudem. Tudi oni so delali v "peklenskih luknjah". Riskirali so vse in dali so vse, kar so imeli. Življenje. Med njimi je bilo sedemnajst Slovencev in Hrvatov. Izmed slovenskih žrtev je bil. John Koprivšek, ki ga bo Proletarec pogrešal, ker je bil njegov naročnik. Žrtve, ki jih dajemo na račun dela v rovih, so omenjene na prvi strani v tej številki. V CIcveLandu so delavci re-belirali proti dohodninskemu davku. Tako zatrjuje največja ameriška časniška agencija Associated (Press v depeši z dne 12. marca. Poročilo davčnega urada omenjega datuma se je glasilo, da je izpolnil d davčne pole do omenjenega dne 277,365 oseb. ali 119,106 manj kot leto prej. To se je kajpada v naslednjih treh dneh lahko izravnalo, a namig je bil dan, priobčen v Ustih ši-rom dežele in "hint" pa je bil ta: "Cleveland spada v okrožje unij CIO." Cemu Rusija ne da svojih prerij v Sibiriji ameriškim letalcem za bazo, s katerih bi napadali Japonsko? čemu Rusija sploh ne gre v vojno z Japonsko? To in še marsikaj Kapitalizem se boji in boji se za svojo usodo in svoj sistem Sovjetska unija. In boje se vsi narodi v Evropi in drugje, da se ta vojna vrši ne za njihovo dobro, nego vsled sporov med imperialists Zato bi bilo več kot dobro tole: Roosevelt, Churchill, Stalin in Kai-šek naj se zedinijo, kaj hočejo po zmagi, če so za nov red, bi r^kli: Nič več imperializma; 'voboda ljudstev, delitev pri-rodnih bogastev v skupno dobro. A pod kapitalizmom in imperializmom pa tega nikdar ne bo. Ali ni čudno, da morajo demokratični tnjerodci protestirati proti demokratičnemu državnemu departmentu, k^r gradi pretrdemokratični bataljon v prid ambicij Otona Habsburškega? In gradi ga na stro:ke ljudstva te dežele! Le kako «i v državnem oddelku zamišljajo demokracijo, to bi radi vedeli milijoni tistih, ki verujejo vanjo. Tudi to je čudno: Največja žrtev intrig zavezniške diplomacije v Evropi so poleg fcidov španski republikanci. Niti London, ne Washington, se nočeta zavzeti zanje," čeprav je kakih tri tisoč teh jetnikov v Franciji in v francoski Afriki že tako izstradanih, da so le še o-kostnjaki. Pa se jih Franco vseeno boji. In da se mu ne zamerimo, naj jetniki ostanejo še nadalje v ujetništvu. Kakih 100.000 jih je bilo poslanih do nemški okupaciji Francije nazaj v Španijo. Kaj se je z njimi zgodilo, «i lahko le predstav lamo. Jugoslovanska vlada je zavrgla monakovski pakt. Ampak to šele nedavno. Ko se je vršila na Hlodu leta 19*8 zadnja konferenca male antanle, moj predlog * Iz poročil ameriških novinarjev v francoski Afriki je razvidno, da je tam še vedno tisoče demokratov v jetniških taborih, med njimi borbeni Francozi, ki so pomagali zaveznikom vseskozi pod vodstvom de Gaullea, dalje Židov, francoskih liberalcev-, komunistov. socialistov in pa španskih republikancev, ki so po porazu čpanske republike pri-bežali v Francijo. Sedaj, ko je francoska Afrika razeu Tunizije zasedena od ameriških čet. ali ne bi bilo pravično te jetnike »»pustiti? Pravijo, da je sedanja taktika potrebna radi Vojnih koristi a merice armade, češ, ako sj zamerimo francoski reakciji, ki je na vladi, in Španiji, bi se morda obrnili oboji proti nam. Mnogi poročevalci pravijo, da ta argument več ne drži. * Zadnjih par mesecev opa-jt žam, da se v ameriških dnevnikih čezdalje bolj prekljajo srbski in hrvatski "voditelji". Hudo je čitati take balkanske argumente, posebno,ker so ti fanatiki na obeh straneh oba naroda tako ponižali in osmešili. Uredniki in doiii.yiiki a- zihuržene Slovenije". Potem ne bo drugega izhoda kot da in srbskega naroda, ki sedaj trdijo. da jim je nemogoče živeti drug z drugim, poberejo svoja Šila in kopita in se prostovoljno vrnejo vsak v "svojo državo". Potem bo domovina rešena in mirna Rosna. Mislim, da je temu položaju med Hrvati in Si bi največ kriva bivša jugoslovanska vlada. Bila je nesposobna, koruptna, diktaUfrska in gnila na znotraj in zunaj. * Vsi tisti, ki so se udeležili leta 1930 izleta v stari kraj, ki /a je aranžirala SNPJ, se lahko se dobro spomnijajo — in jaz med njimi, da je bilo treba zapustiti Jugoslavijo sedem dni DEeil ukrvanjt-m iia par-nik, ki nas je peljal nazaj v Ameriko. Dan predno sem za pustil mej rojstni dom v Selcah in krajino "Gorenjsko, je prišel pal — toliko niso bili pogumni. Župan je tako zastražen začel s ponižnim, pobožnim glasem in vprašal, "kaj vi mrtvi, v zemlji zakopani, zahtevate?" "S tihim glasom mu je eden vaju od-govoril," je nadaljeval Berce, da želite maše. Nato je dru^i ponovil, "maše, maše..." "Pivi sem to storil jaz, Nace je nadaljeval," sem rekel, Seičani so bili prepričani, z liberalnim županom vred, .da mrtvi prosijo pomoči. Midva sva umolknila, župan pa je že kar tu začel nabirati darove za maše. "Počakajva malo, da ce razidejo,'" sem rekel Načelu. Med tem pa je s>pet pri-krevsala po bližnjici stara Martinova mati ivPreino io-..........liko zaposleni kakor sedaj wi delavnik je znašal v industriji marsikje od 10 do 12 ur, pa tudi v nekaterih rudnikih so dela* več kot osem ur, n. pr, v železnih rudnikih v Minne-ioti 60 ur na teden. Osemurnik m> dobili dele leta 1913. Bilo pa je ona leta med ljudstvom vse več mladostnega ognja, . ' ' I ¡{navdušenja in upov v bodoč-na. se je zanjo zavzelo precej noH> v socializem itd., in za agitatorjev Proletarca in Pro-! MVoja društva in liste so agiti- predni In nesebični rojaki vlo-¿ili veliko truda in od katere- ki jih navaja uprava Cankarjeve ustanove v Clevelandu, uo za — tepce. Enough said at thli tirne." Odbor C. u. ima o tem brez Niti svete. K tem se je pridružilo več drugih, ki so se skupno lotili nabiranja naročnikov. Za . ____r_ urednika reviji je odbor Can- ran, v katerih m danes naha-1 karjeve ustanove povabil Et-jamo, pa je .bilo nemogoče no- bina Kristana v Cleveland, ki ^¿^in £ sit, breme, ki je v zvezi z izda- je nalogo sprejel. Tudi v dram-! J J J tTl janjem leposlovnega mesečni- ,kih in drugih aktivnostih na ? ^ w«I ka, mali skupini preprostih de- prosvetnem polju je pomagal. d* A **>°rJe t! »Ju "I. ral imeti svoje vzroke, drugače P*a je uvodnike kakor J>h .e bi bil ekM tiho kikor je. zna le on. Kadar ni bilo dovolj »otrudnikov je tudi ostale strani sam napolnil. lavcev, ki je zaposlena mnogo ur v tovarni, poleg tega pa vrši še mnogo drugega dela v na-¿e-m javnem življenju. Cankarjeva ustanova se je rodila pred šestimi leti ii golega idealizma slovenskih delavcev in delavk v Clevelandu. Idealizem teh» delavcev je bil skozi vsa leta tako iskren in močan, da je premagal vse zapreke in tako smo z velikim trudom izdali v teh letih nič manj kot 66 leposlovnih mesečnikov, katere je izborno u-rejeval starosta naših književnikov Etbin Kristan, zadnje leto pa Ivan Jontez. Naročnina in oglasi niso niti z daleč krili stroškov revije, zato smo si pomagali a kulturnimi priredbami. Te so znaša- rali, prirejali igre in koncerte, shode itd., vse dokler niso prišla razočaranja drugo za drugim in pa — staranje. Studenec novih priseljencev pa je u- (Ta dopii zakasnel vsled pomanjkanja prostora.) De troti, Mich. — Nekako pred dobrim mesecem sem a-peliral v dopfau v Proletarcu na rojake, da se udeleže naše zabave (pevakega druš. Svoboda), ker čisti prebitek je na- kvarjal save ? Naši listi, razen nekaterih, so le navadna pratHca. ki sta- flal neglede na zamere v glasilo, ki ga je urejeval tako kakor mu je prepričanje narekovalo. Zamer se ni bal. Njegov nejo naá narod veliko vsoto de- če zmerom živi. A potre- narja za prazen nič. Namesto da bi pisari o naporih za bodočnost, polnijo kolone z vsakdanjostmi. Kaj naj potemtakem pišejo dopisniki, menjen za siromake v Slovani- ako ured™ki sami ne piáejo in bovali bi na njegovem menu bojev n:ka, ki bi nadaljeval kar si je on zamislil. John Filipič. F. 2. Včasi so vsled tega nastale UDARNA SILA NEMČIJE « le vsako leto nad tisoč dolarjev čistega dobička, s katerimi bila vseskozi soglasja. Prvi u- smo pokrili primanjkljaj. Teh priredb ne bomo mogli več prirejati v toliki meri in s tolikim uspehom v bodočnosti, zato je nastal zrf Cankarjevo ustanovo kritičen problem, kje dobiti dovolj denarja za kritje stroškov revije?" SILOVITA ZATO, KER IMA LE ENO "FRONTO (Nadaljevanje t 1. strani.) pomaga rilo materi jalno ne da bi to hotela priznati. Ali so sumnje upravičene? Ko je Hitler napadel Rusijo, so kapitalistični krogi v Amt-__riki in v Angliji kar vriskali v^Vi^u^ i eei:A<*a * H5tler leta postal urednik C. g. Ivan T S*hn " druig drugega. Jontez, Kristan pa še dalje pi- * k?..pa Je z sal članke in dr**e stvari, ka- ^ezmitvo n ko so dar je utegnil JI Zed> države obljubile mate- i,i ** rijalno podporo in ji jo tudi t™1**^ niso dajejo, pa 8e je ^^ menil v toliko, da so se ugne- raka-nitve in pa kritike, kar dobremu razpoloženju ni pomagalo. Ker se je Kristan potem vrnil v Micbigan, je odbor menil, da bi naj on C. g. urejeval tam, ostalo uredniško delo v Clevelandu pa bi izvrševal Ivan Jontez. Kristan je menil, da je najboljše, ako ima j vse uredniško delo v področju ena caoba, obljubil pa je ostati sotrudnik Cankarjeve ustano- pravnik je bil Louis Zorko, in drugi pa Ludvik Medvedek. Sotrudnike ni lahko dobiti. Se za plačilo ne, zato je med nami tako, da msra urednik veliko dopUo\ati z onimi, od zdila &umničeuja na obeh straneh. V Moskvi menijo, da če bi ji po vojni. Sedaj vam lahko poročam, da nam je priredba nepričakovano dobro izpadla, posebno ako upoštevamo sedanji čas in razmere. Naše pevsko društvo v številu članstva ni posebno močno, čeprav obstoji nad 25 let. Kljub temu, ako se zavzame nekaj delovnih Članov za kako stvar, se pa še vse da napraviti. Seveda, odvisno je, da se tudi publika odzove. Priznati moram, da so bile priredJbe Svobode do sedaj še vse dobro obiskane. Tako tudi ta. Dekleta, ki so vprizorile itgro, so dobro napravrle in režiser A>u*gust Platt se ni za-«ntonj trudil.* Kolikor sem v splošnem slišal, so bili navzoči i programom zadovoljni. Natančnejše c* bo iporda kdo drugi opisal. Po programu je biio pa v spodnjih prostorih vse zaposleno in udeleženci dobro razpoloženi. Žal. da nam je nekaterih ctvari primanjkovalo, ker prvič se jih v sedanjih čaaih težiko dobi, poleg tega pa tolikšnega obiska nismo pričakovali. Torej hvala vsem. ki ste nas posetili, posebno pa Še delavcem, ker nekateri so «e res žrtvovali in pomagali skozi ves čas zabave. Napravili smo okrog dve sto copakov čistega za siromake v starem kraju po vojni. Pomoči so potrebni sedaj, a v takih razmerah jim je ne bi bilo mogoče podati. Izvedljivo pa bo to, ko bo krvave tragedije konec. Pomoč bo tedaj tako nuj- ne vedo pri čem so? Vrh- tega svojina" so primerno plačani, a o neka- Svoboda je "privatna t*jrih bi rekel, da za svoje delo in talente celo preveč. "NTaša dolžnost ni samo u-posliti vse sile za zmago, nego Večina njih sploh ne spada m<>rarno v»° moč priza-med urednike. Za naš narod da obvarujemo evobo- bi bil blagoslov, ako izginejo.1 uo Xl1 ka in pa »v°*>odo privat^ Včasrt mislim na preteklost naše javnosti, pa se mi zdi tako klaverna in bleda, da lahko zardečiš od sramu. Silne reči se gode po svetu, a naša javnost pa se ukvarja z malenkostmi. Gode se čudne stvari tudi v našem naprednem tisku. Namesto, da bi se še borili za ljudski program, kot so ga oznanjali nekoč, se pa postali fa-kirji. Razum so pogazili in za-gazili v propagando in čuv-stva. Kaj naj ljudstvo stori, in kako naj sledi? Zdaj je v javnosti »pet tudi zagonetka patra Zakrajška. On je najzvitejši klerikalec, kar so čitatelji lahko sami spoznali iz njegovih člankov v Prosveti, kjer sem jih jaz či-tal, in pravijo, da so bili pri-občeni tudi v nekaterih drugih slovenskih listih. On je napravil s tem veliko škode posebno našim naprednim listom in društvom, ker so člani postali cinični in pravijo: "Trideset let ste nas drugače učili, sedaj pa taka sprememba!" P. Zakrajšek pravi, da mu je za narod. A čemu je prišel sera, če mu je zanj? Revežem tu ne more pomagati, tam bi jim sicer tudi ne mogel, a tolažil bi jih lahko. Tu smo vzlic vojni še v izobilju. Tam je bila revščina ko še ni bilo vojne. nih pod vzeti j", je dejal Cyrua C. Willmore. ko je govoril v Chicagu na konvenciji trgovcev z nepremičninami. On pravi, da je "free enterprise", ki jc doeedaj nudil vsakemu v A-meriki "vse priložnosti napredovati" (obogateti) in uiivati sadove svojih uspehov (©bogatenja) v nevarnosti, ker so prišli v vladne oddelke tudi taki ljudje, ki ne verujejo v "a-meriške tradicije" in nam hočejo naprtiti s tujimi "izmi" reguliranje človekovega življenja od rojstva do groba. Po VVillmorovem mnenju je torej demokracija res to za kar se jo označuje le ako ae prizna privatnemu biznieu svobodo kakor jo je imel do leta 1940 in vso dobo poprej, če pa se privatnim interesom stopa na prste z zakoni, in če se unijam da zaščito s postavami, tedaj to, bogme, ni več demokracija! Te razlike v mišljenjih bodo ostale, dokler bodo na qni stranj bogataši, in na drugi pa garaiči. ki jim kupičijo premoženja. Habsburžani nočejo odnehati Avstrijski monarh isti so imeli taj*en shod in poslušali vičeraj tajen shod in poslušali . . . . - govor svojeja voditelja, nad- na. da si mi se predstavljati ne Zato pa tudi toliko ljudi želi, vojvode Otona Habsburškega moremo. Sicer Uka vsotica ne priti sem. , ki je 2ahteval povratek onega pomaga dosti, toda če hočemo Nekoč je imela SNPJ moža«dela Tirolske, ki je zaseden od zavezniki hoteli Rusiji v res- vai rojaki v tej deieli zbirati kremenitega značaja in je pi- Italijanov — to vest je dobila niči pomagati, bi bila lahko ta- na en ali drug način in se saj ' • _ Čilo, da so o tem na občnem zboru dolgo razpravljali. Velika veČina je bila mnenja, da se bo položaj za vzdržavanjo C, g. v bodoče rajše poslabšal kakor pa izboljšal. Iz teh razlogov so navzoči člani z veliko veČino glasovali za resolucijo, ki določa: 1.) Cankarjev glasnik preneha s februarsko številko; 2.) Vsi, ki imajo naročnino plačano v naprej, lahko dobe vsote povrnjene, ako vprašajo zanjo bodisi pismeno ali ustmeno. 3.) Cankarjeva ustanova bo obstojala dalje in delovala na kulturnem polju »bodisi s predavanji, priredbami itd. 4.) V času, ko C. g. ne bo izhajal, lahko ustanova izda kako primerno knjigo, ako bo dovolj finančnih sredstev. 6.) Te naloge izvršuje novi odbor Cankarjeve ustanove. Nedvomno se je občni «bor tetko odločil za prenehanje revije, a položaj je bil tak, da je agitacijsko in drugo delo odpadlo na čezdalje manjši krožek. Prosveta z dne 9. marca pravi o tem: "Cankarjev glasnik, kozvana druga fronta že dav- nekoliko žrtvovati, pa bo ne- ». __, . , . . no ustanovljena. A je nočejo kaj le pomagalo. Sicer ne ve- ^^^^«f*'^™}*' bas radi tega. ker ne žele. da mo. koliko naših ljudi bo še oetiulo pri življenju, a tisti, ki bodo ostali, pa bodo veseli naše podpore. * " ki da; bi USSR iz*,a zmagovita iz te Dalje pravi odborovo poro- je publikaciji pestrost in med čitatelji pa zanimanje. vojne. Slovenski ameriški narodni svet Poročilo o finančnem itanju I. marca 1943 Ne Mino Kristanovi članki, ' V L«"«10"" ,t»kim argumen . . . . . , tudi ¿ru*o gradivo v C. g. je tom ujf0v»rj»j° ,n Pf»P°vedu- .Ln*ko ^ebno da I bik, dobro. Vendar pa s* revi- da 80 b,h, v zoper P^amo po itaSno akejo v pod- ja ni nobenkrat lotila one svo- H,tler^. csam|Jeni * dolgo ročju SA^NSa. Ce bo u*petaa. Prejemki do 1. marca 1943: Nabrano na kongresu....... je naloge, ki jo je v začetku o-betala vršiti, nafhreč ¡zbirati zgodovinsko gradivo o življenju in delovanju ameriških Slovencev bodisi na tem ali o- potem, ko je imela Moskva e njim zvezo, in ko so bile Zed. države saj na papirju nevtralne. Vse to je res, v kolikor je. nem polju. Bilo je sicer nekaj Bil? Pa m vme« intrige, v ka- takih spisov, urednik Jontez je začel tudi z opisi delovanja slovenskih kulturnih društev v Clevelandu, a vse to so bili — z izjemo nekaterih člankov*, ki so bili celota sami na sebi— zgolj poskusa. S takimi spisi je namreč izredno veliko dela. Največ časa vzame iskanje podatkov. Ze ko misliš da imaš spis dogotovljen, pa se «pomniš Še na koga, pa ga vprašaš o tem in onem. Kmalu uvidiŠ, da bo treba stvar znova predelati. V Cankarjevo ustanovo so nekateri resnično vložili ne samo veliko dela nego imeli s tem tudi znatne stroške, posebno s poti v druge naselbine, s priredbami in z agitacijo. > i _ SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. Lawndale Ave., Chicago terih se je šlo edino «ato, ali naj bo bodoči svet kapitalističen, ali pa se mu naj pomaga v socialno revolucijo. Namreč v socializem. Sklep je bil, da mora ostati v starih mejah. Rusija ni hotela sodelovati v tem eaključku. Posledica teh nesoglasij so spori, ki jih niti cenzorji ne bi mogli skriti. Vprašanje samejnih vlad * Eno najzanimivejših vprašanj v teh spletkah so takozva-ne zamejne oziroma ubežne vlade. Vse so sedaj edino pod vodstvom in vplivom Anglije, deloma pa pod vplivom Zed. držav. Oehoslovaška vlada je edina, ki noče ne angleškega, ne ameriškega pokroviteljstva, niti ne ruskega, zato je ona sama, ki uživa zaupanje Moskve. Režim v Kremlinu je že namignil, da lahko IMM»MU»»MM»»MM# ¡♦MM.................. Skupaj....................................................$3,048.32 izdatki do 1. marca 1943: Najemnina urada v Chicagu.................................. $ 100.00 Tiskovine ........................................................................................................................................37.36 Brzojavke in telefon (kongres)................................................................38.84 Brzojavke in telefon (SANS)................................ ... 20.01 Oprema pisarne.............:................................................................................140.87 StroSki urada v Washingt6nu (gl. dohodke)....................150.00 Plača nameščenca v uradu do 27. febr. 1043....................16&.25 Pisalni stroj ................................................................50.00 Napisi urada ...................................................................................................50.00 Jam&čina za elektriko............................................— 1^.00 Ci«enje urada...........................................................: 3.70 Pofttnina .........................................................-....................10.88 Pisalne in pisarniške potrebščine................................12.73 Z. Novak, nagrada v priznanje dela za kongres............100.00 Potni stroški predsednika in tajnika.................(............223.00 Skupni izdatki ...................... Ročna blagajna........................ Bilanca na banki 2. 27........ $1,123 74 5.0S . 1,910.55 $S,048.82 JOSEPH ŽALAH, blagajnik. MIRKO G. KUHEL. pomožni tajnik. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI i PODPORNI JEDNOT1 ! NAROČITE SI DNEVNIK | i«I9UII%:I/I;t m »t Stana aa celo lato $6.00, pol lata $3.00 Ustanszijajte nova družtva. < Deset Članov (ic) je treba sa \ novo družtvo. Naslov za list in • sa tajništvo je: 2657 S. Lawnda!e Ave. ! CHICAGO, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet T*t. Crawford St IS OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) 6:30 to 6:30 P. M (Except Wed., Sat and Sun.) f j Re. 2219 So. Ridfawaj Ave. * Tal. Crawford 6440 4 If •• answer — Ca| Austin 5700 : BARETINCIC & SON S POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 flm 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ♦MMIMMMMMMM» A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And It* Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1853. Published Weekly «I 2301 Se. Lewadele Ave. CHICAGO, ILL., March 17, 1943. VOL. XXXVIII. ABSENTEEISM It'« u new word !>ut not a now condition. "Absenteeism" w*» coined lo describe the action to worker» who remain away from work when they i re physically fit. Sine« the nation*» war need» require the full productive ability of every worker, it i» now viewed as a «in for a man or woman to c,ecide to take a rest. We used the word "decide" because it it en important word. What we »ay now U that the right or wrong of absenteeism depend» upen who make* tke decision. Only recently a shipbuilder firm laid a lange number of men off for • •lie day a* a punishment for quitting woik a minute early. Th.it action was taken upon the decision of the bosses, and nothing much was »aid about it by lawmakers who tire talking loudest about the danger of absenteeism. Only a few years ago millions and millions of able workers were ab* sent from the nation'» industries for years and years upon end. That, too, | was by the decision of industrial moguls, not *>f workers who wanted job* ami desperately needed the things their labor t'ould have created. So, because the decision came from the proper soure««, the word "absenteeism" wus not even thought of. And we may as well recall the times when workers refused to be "absentees"—when, despite the fact that they were striking, they remained at their posts in the industries. That was the reverse of absenteeism. It was called a "sit-down" strike and the very devil was raised by the people j who now talk most seriously about "absenteeism". Yes, circumstances alter the degree of the crime. One of the circumstances is who makes the decision and whose interests are served thereby. Another is the difference in the evil to overcome. Today the evil Is a hideous monster called by many names, all of which ran be bulked together under the heading of fascism—meaning the control of society by State authority to the end that workers and exploiters will be held in proper relation to Qach other. When the owner» of industry forced unwelcome absenteeism u|>on millions of American», the enemy wis hunger, dissolation of the family life and a weakened nutional morale. ( Some of the people who shout now when a worker takes a day off to rest hi» bones or to get gloriously drunk didn't care about absenteeism during the depression. Hunger was no menace to the mastery of the owning class. So then the absentees were only "people who never did work and wouldn't work if they had u chance to work"—a charge which, when re- * called today, reveals the reality of class conflict and suggests a rather gloomy picture of what the post-war world will be like unless the class society of capitalism is replaced by democratic Socialism.—Heading Iaibor Advocate. THE MARCH OF LABOR REFLECTIONS Adm' $tanrley's Blunder WORK OR FIGHT If the nation's lawmakers enact a law which makes useful service in the war effort compulsor, we hope it's a good one. What we have in mind now is the fact that, all through the capitalist era there have been aad still are two kinds of loafers. There were the poor hiafers who were not permitted to work or whose morale wax shattered to a degree which made them unwilling to work. And there were also the rich loafers who were pictured in the winter issue» of the Sunday papers enjoying Florida's winter sunshine. We'd almost be willing to approve a work-or-fight law if it would give us the opportunity to see a scion of the monied aristocracy pushing a truck or shoveling sand in a foundry. However, w^suspect that, rather than go that far, many of our lawmakers would be willing to drop the whole idea. Speaking seriously, we think the "must work" idea is not so bad in it »elf. Everybody is a consumer; therefore everybody should produce. That's the idea we've always had. Moreover, one of our chief gripes against the private-profit economy has been that it makes working a privilege to be confen ed upon the many by and at the convenience of the few. We think that work—and we mean socially-useful work—should be an obligation. But there is something to be added before our story is complete' It's this: We believe that people should work for the good of the whole of ?>ociety (which is a civilised way of saying "for themselves") and not for the profit and power of a class. Still seriously, when industry is socialized and when the products of labor are distributed altogether on the basis of service and not at all on the basis of either ownership, craftness or power, we'll go farther than work or fight. Under that proviso we'd be willing to say "work or die." Out until that provision is met—and while one class is forced to work for the profit of another class—work or fight will be an extension of the old slave system which has been functioning under various names for many centuries.—Reading Labor Advocate. Rickenbacker Is Now in the Open The Captain Plays Game of Fascist-Minded Americans; Hopes To Use Soldiers to Smash Unions, Says Dorothy Thompson Thank heaven». Captain "Eddie Rickenbacker is at last out in the^operi, v.here even the most of us can recognise him for what he i»— the tool of those Fascist-minded American», men like Adlcr anil Sulzberger of the New Yoik "Time»," who are seeking to take advantage of this war to crusK American labor unions. * ♦ * * As Dorothy Thompson put» it: "Although he denies it in word», he at-tata* the very basis of organized labor; those laws which seek to bring some order and stability to the rights of workers, organized or unorganized; and the whole structure which makes labor organization possible. "AnJ for all the faults in our war production, he blames the workers and blr.rr.es tK«m exclusively. "While our men are fighting in Africa ami the Pacific, Captain Ricken-i»acker is onranizinj: their lives for them on their return. He is planning that they shall be u^dto break the trade union system. "The men in the h«^uile* doing the fighting aie not largely corporation executives. They arc^mistly sons of American workers. "Certainly, when the sold>r come* back to the nation, which he ha> risked his life to protect, he will demand a share in the wealth of that r ation. And he certainly won't get it if he is aligned against the workers ho were kept at home." * ♦ * In a word. Captain Rickenbacker is pursuing the tactics of Benito Mus.-olini and Adolf Hitler. Those two worthies were financed by the financiers and industrialists of Itnly and Germany. We do not know who i» financing Captain Rickenbacker'» "crusade," but we do know.that the element» which are boosting Rickenbacker in this country are the elements which made it possible for Mussolini and Hitler to wipe out the last vestige of democracy in Italy and Germany, and thus pave the way for the most devastating of all wars. Standing,by himself, the captain would not be a menace. He is dangerous because of his backers. — Labor, Washington, P. C. SUPREME GALL OF MORTGAGE SHYL0CKS When Mr. Hoover went out of the presidency in March, 1933, practically all the mortgage companies in this country were on the ragged edge of bankruptcy. Just one more push and they would have tumbled into the bottomless abyss. Instead of giving them that push, the "New Deal" came to their rescue. Government agencies took good and bad — principally bad — mortgages by the armful and paid the jittery Shylocks cold, hard cash. At the time LABOR denounced the deal, hut it went through, and soon the money-lenders, Instead of being driven out of the temple, wcro once more on Easy Street. Now they ate back in Washington again. This time they nre suggesting that the government turn over to them all the good mortgages it is holding. Otherwise, they say, Uncle Sam will be competing with "free enterprise." We submit that for monumental gall ft would be difficult to match that exhibit. But they have another card up their sleeve. They opened a "War and Post-War Clinic" in Chicago last week. The president of a mortgage bankers' association demanded that "the bureaucrats be liquidated." It developed that tys Idea of a "bureaucrat" was someone who believed the government should clean up slums and construct decent housing for its citizens. That would be revolutionary, he insisted. Housing should be left to "private initiative." Well, for a good many years we have left housing to private initiative, and look where we are I So far as the people art concerned, they favor housing reform, but if the Shylocks have their way, the people won't get what they desire and housing will continue to be'the happy hunting ground of grafters and usurers.—Labor. SLOVAKIAN- POOH-BAH Slovakia is a satellite state of Germany's New Order, but its little fuehrers seem to take after Mussolini more than Hitler. Hitler is a prophet, a deity, a soul apart, thinking with his blood, brooding with the clouds and lightning over Berchtes-gaden. Mussolini is human—in fa t, a whole pack of humans* He heads various departments of government simultaneously. He is a one-man hand. In a recent number of the Slovak-ian newspaper Gardinta, we rend :.s follows: "The Minister of the Interior has decreed that, effective Much I, 1043, the Minister tof the Interior is to be the supreme commander of the Gen-«'crmcrie. The supreme commander of the Germanic»ie will be directly responsible to the Minister of the Interior." It would be pleasant, would it not, to have been present when the Police Chief received from himself his first orders, and ma le to himself his first report as Minister of the Interior?— The Chicago Daily News. Reserve Sunday, March 28-Branch No. 1 JSF to Sponsor Colorful Program CHICAGO, ILL. — Since almost gram. A. beautiful lace tablecloth, everything nowaday«* is being ration- j donatad by Mary Jelcnr will be giv-ed. even cultural program, becauae en *•» u lirwe to dome lucky of the war, we urge our frien.I. and OUr •ympathiiera to take advantage of 2? Br»n Hf"'"e what Sunday. March 2K,h ha. to ^"'¿'-■J' "V"0"1' of*. On that day at the SNPJ Hall * ** T *?Ur ",nl""in; tlrkrt a program for the benefit of Prole- T°r """ °f 50 C«"K*' tarec will be held. The program will Committee, he ono that you'should not miss. We ~~ ' ■ will h.ve with us Anton Shubel, bari-! Good ¿¿^ tone singer from the New York Met- f(>). money, ! with it.—Aughey. is sometimes hut never bought CLARK TO MAKE IT HOT FOR WAR CHISELERS Cheater* and cliiselers on military contracts will be shown no quarter by Tom G. Clark, chief of the Justice Department's war fraud unit, he Warned rcccntly. "We not only h ve t» take the dollar profit out of war fraud»" he «aid. "but we have to make it so hot for those who attempt it that otVr» will not dare attempt similar schemes. Clark said that more than 2,000 complaints of cheating hnve been scheduled for Investigation. More than 17fl individuals and 29 corporations have been indicted and mlllioas of dollars of Illegal profits have been recovered, Clark revealod. topolitan Opera Co. Anotker guest artist ta participate is Anna Zaret ____ sky Elvove, soprano. These two num-' . . . __ 4, ... 1 envy no man who knOws more bers alone aw worth year arlmiss on, ' . . u .. ... kA» i * ii vn «.it. than myself, but prty them that but that U nrt all. Nicholas Kom/.r- L. » » ,.Kll. u__. , , . ... 1 know less.—Sir Thomas Browne. chuk, a Kipst:n violinist will render! .cveral selections. There will be a piano duet by M ly an.l Mitzio Oven, a shoit *Mt pojt{.i,\in.r the gigantic battle '*n tho Russian Front, songs sinking society Ravi, a reitation and two short speeches. Nothing is' being } pared to mike th s one of the outstanding affairs of the session. You will enjoy Sl.u'jel in his songs as only Shubd can sing them. You will ii Ik i he dellghtei by our guest nrtists Ann,i /.aretsky Elvove and Nicholas Komtmhuk in their res-1 pecUvo^ tatonu. floth are newcomers and appear For the first time here on the West Hi !e. Our cultural aetiv- j ilies nre getting more scarce due to the wur, so be sure te rescue Sun-1 day, March 2«, for a pleasant afte r- [ noon. In the evening there will be •lancing with musi furnished by the (ii dishek-Omerza orchestra.. Another feature of our program is the Russian War Relief Fund. Jo-Ovta In charge of the drive reports that oVei $400 has already 1 been ralaed and expects to reach our { goal of $500 on the day of our pro- waawia ' U, 1. • Day after day Important war production planli In occupied Europe are destroyed by explosions, by ft re. "Spontaneous combus tion," say the worttera with their tonguea in their cheeks. The Nazis know better. They rave and ahoot mora hostage«; »end more prisoners to work cam pa. The destruc- tion ruins even the people's chancc to earn food from their military masters. They are faced with starvation—but the demolition continues. Be thankful you may work peacefully at your task and put your' earnings into Unit«* States War Bonds aad Stampe By the Editor of the Reading Labor Advocate Conservative people are finding unholy satisfaction in an urtlclo by Arthur Koe»tler, author, revolutionary and ex-Communist, which was published u few weeks agv> by the New York Times. Mi. Koestler's story was captioned "A Challenge to Knights in Itusty Armor." The "knights" are the left wing Sociali»t clement», those who envisioned and strove for an interdictions! of workers and who raised clenched fists to sing "The Interna tlonal Party Will He the Human Itace." What Mr. Kocstlcr sees is that, »omehow, the workers of the world have been sidetracked and shunted away from the international idea. He a»sert» his considered opinion that the war has oriented the view-|M*int* of people more in the direction of nationalism than before Hitler's rise to power, that what the Inhabitants of the warring countries want is not a United State» of Europe, but the restoration of their own countries. He says that after the war ends the strongest probability will be a return to the pre-Hitlerian society which will differ from the past only in the social controls that will be imposed to malar nationalism work. * I describe the conservative reaction to Koestler's conclusions as "unholy satisfaction" because, if true, it promise» another and a more ' bloody war to the children of this generation. Even Mr. Koestler announces I.is i opinion sorrowfully and appears to | find his greatest satisfaction in the hope that humanity will get a breath ' ing space of perhaps twenty years \ to prepare for the next daughter, j Surely, there must be something sadistic in the conservative mind to enable it to receive smugly, and even gleefully, such a message. Certainly there is nothing in the rejection of international Socblism to warrant ordinary people in gloating—except it be good sen»e to ridi-«tlle the doctor when one neglects his advice and achives recurrent attacks of bolls. * • If Socialists have been wrong in their estimates of mass intelligence and human reaction, it has ncver been more apparent than today that j they were right in their diagnosis | of the social disease which today-threatens the existence of democracy everywhere in the world and, for the ^ second time in a generation, is maiming and killing millions of people and wasting untold billions of | material resources which might be 1 used for human welfare. We have today's sorry conditions, not because Socialists were heeded, but because they were ignored. Bluntly, and without any satisfaction whatever, the "knighU" whose armor has grown rusty from humanity's neglect can look Into the eyes of the maimed, bereaved and enslaved of this generation and say: "We Told You So." And twenty or thirty years hence, If Mr. Koestler's gloomy realism proves true, he can haul out the manuscript of his article and say the same thing. What we have today is tho fruit of the capitalist wsy of life—the way which divided mankind into competing and predatory groups. Nor should Socialists neglect the op-poitunity to make it plain, now that the gruesome hirvest is being gathered, that saying "Socialist failed" is just another way of emphasising the fact that 'anti-Socialists succeeded" ... And that we are now reaping the friuts of that "success." Socialists need not apologise for today's blood-smeared world. For the doctor can only diagnose the Illness and write the prescription; ho cannot compel the patient to follow directions. And, above all, he cannot save the disobedient sufferer from the full results of disobedience and error. So it was in the past thnt the peo« pie of all nations rejected the cure offered by Socialists—and poverty, inse. uiity, crime and two world wars wracked the world. And so it will be if Koestler is right and If nationillsm, human exploitation, class rule and private pen-fits sgiin are woven together to rn&ke the pattern of life. I^augh, corfrervatlves, laugh! You nre not laughing at the "knights" of internal ioml brotherhood whose armor is rusty; your ribtld glee Is turned against * the children for whom you most make some kind of world. Laugh—hut remembei* that a generation hence, just as today, the wages of sin will be—DEATH! Adm. William H. SUndley's press conference remarks In Moscow Mo«i-u»y raise serious doubt a» to hi» fitnc»» to «erve a» our ambisMsdor in UiisMia. ' The Soviet government, Adm. Standley complained, ha» not told ks people about American aid to Itu»»ia. Then he hinted that Congress may be disinclined to continue Lend-Lease aid uuless the Russian people are told what we are doing for them. "The American pe«ple are giving aid out of a friendly feeling for the Russians," he declared; but—"the American Congress is rather »ensitive. It is generous and big-hearted as lonjt us it feels it is helping someone, llut give it the ides it i» not Helping, snd it might be a different story." Why, or to what extent, the Soviet government ha» neglected to acknowledge our aid i» a moot point. Until Edward R. Stettinius m ule his iccent report there was good ground for keeping details a military secret, ljite in January the New York Times carried this headline over a Moscow dispatch: "Russians Told of Our Aid—Prsvda Gives Public the First Details Showing Great Bulk." In any-esse, the whole matter seems to us (latently irrelevsnt. The important thing is that Russia is getting help and using it against the Nazis. What the "Russian man-in-the-street thinks about that help is largely out ot our control; but what we ourselves think of it is important and crucial. Adm. Standley'» remarks prejudice clear thinking about Lend-Leaae at ¿i time when Lend-Lease extension is up for debate; and they make more difficult on our side the creation of the RussoAmerican understanding which is St# essential to the war and the peace to come. The simple fact is that we help Russia, not out of the goodness of our hearts, but because Russians are fighting and killing our enemies. It is ridiculous to suggest that continuance of aid will depend upon whether Stalin behave» according to Adm. Standlcy's ideas of decorum. The military neceasity which impels us to give aid will remain until victory is won. We hope that Congress and all Americans will weigh Adm. Standlcy's ill-chosen and ill-timed words against the splendid speech which Vice-President Wallace mode in Ohio Monday. As Mr. Wallace said: "we shall decide some time in 1943 snd 1944 whether to plant the »eeds for World War No. 3." A major factor in that decision will be the relations we build up with Russia. If our reluctance to reach an understanding with her drives Russia into the arms of a postwar Germany, if our hostility and failure to solve out* economic problems encourage her to embark on a course of international revolution, then the »eed will be planted. We need mutual confidence with Russia in wartime to hasten victory; we need it thereafter to prevent the rise of a new internationl struggle which will end in another war. We injure our own readiness to reach an understanding by trying to mske an issue out of Russia's public gratitude —or lack of it—for Lend-Lease aid.—The Chicago Sun. Child Labor in Wartime Recent reports from governmental and social agencies indicate an alarming increase in child labor throughout the country. Using the war emergency as an excuse, exploiting employers are all loo sager to let down the bars of state and federal laws. Child labor laws already have been relaxed in some states. Last November, the Secretary of kabor issued an order permitting girls of 16 and 17 years to work in war industries under the Walsh-Hesley Act in the entire country. In 1941, 1)0,000 youths of 14 snd 15 years secured work permits, an increase of 80 per cent over the previous year. In 1942, there was another increase of per cent. This takes no account of children employed illegally. Organized labor has played a large part in enacting state and federal laws which have almost eliminsted child labor in industry. Labor is as itrenuously opposed todsy to any relaxing of child labor standsrds. Children should not be employed in industry until thorough research has proved that all other sources of man and womanpower have been completely exhausted. Experience has proved that child labor increases juvenile delinquency The children of today sre the citizens of tomorrow. Young people must be prepsred y> take up the vital responsibilities which will be theirs in the post-war world. They need full education. To warp this development Into mature and sound-thinking adults is to endanger the nation's future as a democracy.—Justice. HERE 'TIS AGAIN !£T0S SAVE SPANIARDS, - Hi there. How's chanccs of seeing you on March 28th? Oh, say around five o'clock. It's a Sunday, you know, and I promise you'll have a ^ood time. What's cookin'! Oh, I forgot, you didn't know, did you? It's Zaija's Spring Concert. And what a concert I The chorus songs include "Kam si 41s"; "Pttfka"; "Juttanja"; "Ru-damka" and one of the little groups of old-time Sloven; m folk songs which Zarjj is noted for. And the Ladies' Choi-us really has two splendid songs — "Moja zvezda" and "Mraiek." You'll like 'em. What, you're soil on the concert already? Well, that's swell, but let me tell >ou what else. We're putting on one of our skits, isn't thnt grand news? Solos 'n duets stuff by the membeis, an I what's more, we're finally putting on some* of the songs which you've J1 heard Zarja sing when they let down their hair—the kind In which all the bystanders join. Johnny Pecan's orchestra is playing for the dincc, and you knew what a rwell time you have whin these forces—Zarja and Pecon's Orchestra—join forces for the dance. So. we'll bo seeing you, you enn get tickets from any Zarja member, we'll be only too hippy to serve you. Admission is fifty cents st all times for the conccrt and dance, ani for the dance alone, forty cent*. 'Bye now. Aliee Vidmar, Scc'y. 48-HOUR WEEK LIMIT URGED BY AFL CHIEF Keep America's work-week at not over 48 hours That pies was vofrcd by President William Green of the A. F. of L. "I^ast year's unparalleled production of ships, plunes, tanks snd other equipment was secomplished on what Was practically a 48-hour standard," X» reen as id. "We cannot get more by simply lengthening hours. Flesh and blood accumulate fatigue, which slows nerve» and brain—and output de-cllnes," If it is America's policy to protect the economic life*of Spain, we ought to take an equal interest in protecting the lives of Spaniards. For that reason Secretary of State Hull should act at onif in behalf of Spanish Loyalist exiles about to be returned from France. The Vichy government, it is reported, plans to send back to Spain some 100,000 Loyalist« who fled when Faacism took over their country. If General Franco's government follows precedent, many of thepe enemies of Fascism will be executed, others perse-cutej and harassed. By vigorous and sincere representations in time. Ameri a might prevent that from h:.ppching. If theie is no way to save Franco's old enemies from being delivered into his hands, then the State Department c,u»fht to make it clear to him that he will be held strictly accountable for every life so placed at his disposal. The economic measures taken to bolster his regime, and the honeyed words which our nmbassa dor addresses to him, have made Gen. Franco a peculiar sort of responsibility of our State Depsrtment. If he is permitted to liquidste Loyalists returned to him by Vichy, the stain will lie on our government, as on his. 8c rotary Hull should therefore make it clear that a nation which is fighting Fssclsm all over the world will not stand idly by when those who fought Fascism first are in danger.—-The Chicago Run. RAILROADS REDUCE DEBT AND CHARGES Thirty-five selected Class I rail roads I educed their outstanding debt hy $340,7*5,471 in 1042 and will save thereby more than $li, 100,000 on interest charges for4194ft. accord •ng to figures complied by the Interstate Com m er: e Commiwkm from Information submitted by the car-rien». He is not only idle who does noth-m*. hut he is idle who might be better employed—Socrates.