Štev. 3. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne števlike dinar. 15. januara 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsake nedeljo. Cena t doma na sküpni naslov, če se do 31. marca plača cela naročnina, 25 D., na posameznoga 30 D., če se do 31. marca ne plača cela naročnina, je cena Novin na sküpni naslov 30 D., na posameznoga 35 D. Amerikanci plačajo za Novine štiri dolare i dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema uredništvo, opravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1, 5O D., v »Poslanom« 2, 50 D. Takse za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Sobota i stanovanja naši dijakov. V krajaj, gde obstojajo že od nigda gimnazije, so znane iz dijaškoga živlenja takzvane dijaške mamice. To So ženske, štere majo svojo hišo i tam po dve ali tri sobe samo za dijake. Kak vam té dijaške mamice znajo ponosno pripovedávati, kelko méšnikov so že one izšolale, kelko doktorov, kelko profesorov, sodnikov i tak dale. Povejo tüdi rade, kak se je eden ali drügi prí njoj oponášao, šteri se je ráj včio i nazádnje, kak so jo vsi radi meli i kak, so se na konci šol težko ločili od nje i jo ešče zdaj tü pa tam šteri indašnji njéni dijak, zdaj že velki gospod rad obišče. Nazádnje pa te té dobre dijaške mamice nikelko skregajo svoje dijake i njim povejo, da či se nedo tak radi včili, kak so se včili pri njoj prlé tej gospodje, ne gráta ž njij niti eden nigdar nikaj. Kak pa té dijaške mamice znájo tüdi na skrbi meti svoje dijáke! Iz tiste hiše, gde se včijo nesmi čüti nigdár nikšega guča. Či čüje kakši nemir notri, včasi pride med njé. Znáte, té mamice vam ne poznajo nikši špajsov! Pri njoj mora biti pri dijákaj mér i réd i dijáki jo morajo bogati, niti nájmenje njoj nesmi niti eden proti gučati. Večér morajo vsi vküp lepo Bogá moliti i iti spát. Potepati se nesmi niti eden. Zajtra je sama zbüdi cveli, da morajo lepo ponoviti vse ka so se večér včilij; zato, ka so tisti, šteri so zdaj že gospodje tüdi tak delali. Vsakša právi, da je ona mela vsigdár nájbogše dijáke i to ščé tüdi za naprej meti. Tak so se dijaki dostakrát takši dijaški mamic rávno tak bojali kak profesorov, gda so pa že svoje šole zvršili, so v istini radi včási k njoj prišli i toga so se one strašno razveselile. Pri nas pa mámo malo dijaški mamic. Istina, da v Soboti nemamo ešče zdaj, Bog zná kak stároga dijaškoga živlenja. Tomi je ešče nej dugo, da se je zozidala tü meščanska šola, štera je zdaj povzdignjena v gimnazijo, i malo je mamic, štera bi lehko pravila, tisti dijak, šteri je bio pri meni, je zdaj takši i takši gospod. Povedati pa moramo, da mámo zdaj vnogo dijakov i jako malo dobri dijaški mamic. Dijaške mamice po drügi krájaj majo dijake pri sebi iz lübézni i ne zahtevlejo od njij nigdár prekrédnoga plačila. Poleg toga njim pa dájo vse ka njim je potrebno, da lehko svoje šolske dužnosti v nájvékšoj meri spunijo. Pri nas pa glédajo v nájveči mestaj samo na to, da od dijakov kak nájveč dobijo, i ž njimi kak nájmenje potrošov i posla májó. Tak vidimo, da je včasi kakša ščista mala soba nabito puna dijakov, notri pa kričanje i dirimdáj. Vért i Vertinja se pa s tém ešče poštimata, kak so vam prej naši dijáki veseli, kakše živlenja je notri v sobi! Kem več dijakov spravi v edno sobo, tem bogše se njemi vidi, telkokrat dobi po štiri ali pétsto rajnški več. Samo s tém računa kelko njemi edna takša soba napunjena z dijaki nájveč na mesec prinesé. Z dijaški penez si mislijo poplačati vse duge i zozidati lepe nove hrame i te več nedo meli dijakov pri sebi nego gospode, šteri plačajo od edne sobe šeststo rajnški, i bodo samo spát hodili v njo. Na žalost je takšega mišlenja jako dosta v našoj Soboti. Dijakov májó v ednoj sobi po šést ali osem; po dvá velkiva spita na ednoj vozkoj posteli. Za tihočo, mér i réd se malo skrbij. Samo dvá ali tri dijáke v edno sobo gde bi vsakši na svojoj posteli spao, skoro níšče nešče vzéti. To se ne spláča! Zgodi se cilo, da majo dijaka v sobi, gde so različni inaši, delavci i drügi, od šteri ne dá nigdár níšče nikšega méra, i diják naj se zdaj tam med njimi včij. Istina, so tüdi jako dobre hiše, gde dijakóm tak podvorijo i njim dájo telko prilike za včenjé, da je to vse hvale vredno. Nego či bi dali na vágo dobre i slabe dijaške vérte, bi slabi vágo tak potežili, da bi se komaj opazilo, da so dobri tüdi na vági. Vse to se pa zná za Sobočance jako bridko prevrnoti. Zdaj je dána lepa prilika vnogim lüdem da si lehko vsakši mesec na ne ravno teški način ništerni dinar pridobijo. Nego pri tom pa tüdi vsakši mora znati nikelko poštenjá i nikšo pravično mero. Ne mislimo si, da na to na sveti níšče ne gléda! Ali ne vidimo, da se za gimnazijo teško Vojsküjemo? Pokažejo pa pri tom tüdi na naša dijaška stanovanja i znalo bi se tüdi zavolo toga zgoditi, da Sobočanci nemo meli davati več nej dijakom i nej drügim gospodom svoji sob za dráge pláče! Skrbimo, da bo v vsakšem dijaškom stanovanji réd i mér vérte pa náj vodi lübezen, poštenost i pravičnost i te se z našov Sobotov lehko pokažemo pred svetom. Cena Novin če se te do 31. marca plačajo je na sküpni naslov 25— Din. na posameznoga 30—Din. Po 31. marci je cena Novin: na sküpni naslov 30 — Din., na posameznoga 35 — Din- Sirote, štere širitelje za takše spoznajo, pa plačajo samo 25 Din. i si še to šumico lehko na štiri rate delijo. Gda naj se ženim? V ništerni krájaj naše krajine májó ešče itak tisto navádo, da posebno mláde deklice, jako radi kak náj ranej vprežejo v zákonski jarem. Večkrat vzememo pri nás že šestnajst ali sedemnajst let staroj deklici lepo i slobodno živlenje. Človek obstoji, gda vidi samo naednok pred seov mlado žensko, štera je bila pred kratkim časom ešče črstva i zdrava v obrazi, bistri veseli oči i rdéči, puni vüstnic, zdaj jo pa gléda i vidi, da trüdno obrača i poveša pogléd, iz oči i lic je preminolo mladostno brezskrbno živlenje, obraz i vűsta so obledela. Či pa pitamo, ka je vzrok toj spremembi, nam kratko povejo, da je gratala že zákonska žena. Ravno to se zgodi pogosto pri dečkaj. Osemnajst ali devetnajst let star dečkec ne vej, ali bi šou s svojov sedemnajst let starov ženov v nedelo k svétoj meši med starimi moškami i ženskami, ali pa med mládimi ledičnimi deklinami i dečkami. Ne počuti se dobro ne med ednimi i ne med drügimi. Sama hodita gde ob stráni z ne vesélimi obrazi i si malo gučita. Ka je vzrok? Vzroki, da se prí nas lüdje v veči mestaj tak rano ženijo, so različni. Povemo pa, da nega nigdar i nindri nikšega právoga i poštenoga vzroka, da bi edna šestnajst let stara deklica morala postáti Zakonska žena. Pri nas se to zgodi največkrát iz nekše trepetláve perovnosti za imanjom, včási tüdi iz bojéčnosti, da deklina nè pride več do moža, či prestopi svoje dvajseto leto. Tak kak, da bi to nájvékše blaženstvo bilo za deklino, da si kém prlé nakople zakonske skrbi. Dostakrát se zgodi, da stariši vidijo, da má nikši dečkec v vési malo več imánja kak drügi, i že so krédi s svojov dekličkov, štera je komaj iz šole prišla. Nigdár več prej nede mela takše sreče kak je tá či to zamüdi. Kak, da bi oni že naprej znali, da njüve čeri po njenom dvajsetom leti mogoče ne čáka dosta vékša sréča, kak imánje toga nezreloga dečkeca. Skrátka največkrát so vzrok ráne ženitvi svoje decé njuvi starši sami. Či se pa že tü pa tam zgodi, da se morata mládi dečko i mlada deklina vzéti zavolo sramote, štera bi ovači nastanola, bi se to tüdi redko zgodilo, či bi bila vzgoja staršov bogša. Iz rane ženitvi sledi, kak smo prle povedali. Deklica se ne čüti več za deklico, zato ka je želena, za mater pa vidi, da je ešče premláda i zavolo svoje mladosti vejne pod težinov preranoga zakonskoga bremena. Dečko je grátao mož i je spoznao rávno tó, da bi si za to morao nabrati ešče vnogo, vnogo telovni i düševni sil. Tüdi narava ščé meti svoje. Istina je, da človekovo telovno razvijanje dobiva prí deklicaj po štirinajstom leti, pri dečkaj pa po šestnajstom leti edno gotovo zrelost. V tom časi začne gračüvati človek telovno zreli, zato tüdi cerkveni zakonik dovoli, da smejo deklice po štirinajstom leti, dečki pa po šestnajstom leti skleniti valáni zakon. Pravili smo pa, da človek po tej letaj samo gračüje zreli i da Cérkev samo dovoli, da se se iz važni zrokov sklene že po tej letaj zakon. Potrebno je pa zato posébno dovoljenje tüdi od svetske oblasti. Iz vsega toga pa vidimo, da je to ešče nikak nej priméren čas za ženitev, záto ka tüdi naravi moramo dati to, ka je dober Bog v njo položo. Vsakša rastlina má svoj čas, gda cveté. V toj dobi je nájlepša. I komaj te, gda té svoj čas v méri precveté, začne počási roditi sád. Tüdi človek, ki je korona vsega božega stvárstva, má čas svojega cveta. To je Čas njegove mladosti, to je njegova nájlepša doba, gda je že prestopo dečinska leta. Ta doba se sledi nigdár več ne povrne, zato pazimo, da je ne vničimo prerano i preveč lehkomiselno. Gda teda gráta človek telovno popunoma zreli ? Po izjávaj slávni i modri doktorov je človekovo telo v istini sposobno, da brez škode prenesé težine zakonskoga živlenja, pri ženski med 22. i 25. letom, pri moškom pá med 25. i 30 letom. V tom časi grata človek telovno zreli i po tej letaj komaj je brez vsakše škode sposoben za Ženitev. Narava je dobra mati. Dober Bog je dao naravi različna svojstva, štera moramo vsi «pošto- vati. Či živimo po tisti zakonaj, Štere je dober Bog položo v vse razvijanje t naravi, nas tá dobra mati narava obilno obdan. Narava pa zna tüdi ostro kaštigati tistoga, šteri greši proti njenim zakonom. Či deklica počaka i stopi v zakonsko živlenje po tisti letaj, štera njoj je narava določila za njéno zrelost, vidi, da jo je materinski blagoslov telovno i düševno ne oslabo nego okrepo. Vse njéno telo se s tem blagoslovom okrepi, ona postane zdrava mati, zdravoj deci. Ravno to je pri dečkaj. Kom duže počivlejo v njem očinsko sile, tam krepkejše gratajo njegove telovne ji düševne zmožnosti. Ta vzdržnost je tebi ne v Škodo, nego samo v hasek. Méteke ali metüle! vsi poznamo. Ednoga pa ne vemo od njij. Či na priliko šteri metül samec nema prilike, da bi si najšao samico, te tisti metül preživi zimo i na drügo sprotoletja začne znova letati. Vsi drügi v jesén poginejo. I takši primerov je jako dosta. Človek s tem, da ostane kem duže ledičen, ne zgübi nikaj, nego samo pridobi tak na zdravji kak na düševnoj bistrosti. I či že mámo v našoj krajini dosta drügi nevol, je resan nej potrebno, da bi si z ranimi ženitvami nakápali ešče vékše brige. Ne zapravlajmo najlepše dobe svojega življenja, ne krajšajmo svoje lepe i že itak kratke mladosti ! Raj Ostanem celo življenje v brezskrbnom ledičnom živlenji, kak pa, da bi s prečnov ženidbov vničo svojo mladost i celi svoj žitek ! 2 NOVINE 15. januara 1928. Premalo naročnikov. Naše Novine so stopile v petnajsto leto, ali z žalostjov moramo povedati, da pri nás nega več tisti čtevcov kak so bili pred leti. Istina, da med lüdmi nega jako penez, ali v velkoj meri je vzrok našemi siromaštvi to, da smo premalo podvčeni. Znati moramo, da so zdaj ščista inačiši časi kak ■so inda bili. Pod Vogrskov Te jo níšče nej pitao či kaj dosta znaš. Či si meo kakše opravke, si šou k notaruši, si njemi dobro plačao i se je te tak napravilo kak je bila rávno notarušova dobra vola. Či je bilo tisto dobro ali nej, si nej smeo dosta spitavati. Dnes vidimo, da notarušov nega več, županje majo takše posle, da mora moti ze preci različnoga znanja, či ščé vse dobro opraviti, pa H vidimo fil pa tam, da v veči mestaj niti naši Županje nemajo naročeni Novin. So v našoj krajini cele, ne ravno male vesnice, gde so samo edne ali dvoje Novine, ali pa nemajo sploj niti edni Novin. I ravno iz toj vesnic hodijo nájveč okoli sodnije i okoli fiškališov ali se pa cilo vozijo v Maribor spitavat kaj takšega, ka bi sami lehko brez vsej stroškov napravili, či bi čteli Novine. Ka je naša dužnost ? Dužnost nás vsej je, da zdaj v začétki leta vsakši po svojoj moči včinij vso, da se Novine kem bole razširilo. Širiteli bi morali iti od hiše do hiše i vsakšemi priporočati, náj si naroči edine krščanske slovensko novine v našoj krajini, štere so tüdi od vsej novin v našoj držávi najfalejšo. To delo bi náj prevzeli naši dečki. Istina da je zdaj rávno tisti nesrečen čas, gda se vse ženi, nego za kaj takšega kak je dobro čtenjé, se tüdi moramo nikelko potrüditi. Od čtenja je pa tüdi v velkoj meri odvisno naše bogástvo ali naše siromaštvo. Či si nemo znali preskrbeti potrebnoga znánja, bodo vsigdár ravnali drügi nad nami, tožiti se pa nemo smeli. Záto ka tisti, šteri nika nevej, je tüdi nej pripraven za zapovidavanje, nego samo za boganje tak, kak njemi drügi zapovej. NEDELA. Evangelija, pravijo ništerni, da nega več v naši Novinaj. Mi pa pravimo to: Naše Novine so krščanski list. Vsakša reč v njoj mora glasiti božo diko mod lüdi pa sejati mér, lü- bezen i pravico. So lüdje v našoj krajini, šteri prečtéjo vsakšo številko naši novin od krája do konca. I to je tüdi edino prav, záto, ar se Novine tiskajo za to, da je vsakši cele prečté. So pa tüdi lüdje, šteri čtejo samo ništerne dele v novinaj. Tak so ništerni prečteli cele Novine, samo „Nedelo“ so vö nihali, drügi so pa pá prečteli samo „Nedele“, vse drügo so pa vrgli v kot. Tisti, šteri čtéjo cele Novine, tisti so vsigdár najšli tüdi nikaj takšega, ka se je nanášalo na vážnejši cerkveni Spomin tiste nedele. Tisti pa, šteri so iskali samo naslov „Nedela„ v Novinaj, i so ga naj najšli, so začnoli gučati: »Ali so to ešče izdak krščanske novine, da niti »Nedele« več nemajo ?« Vidite, lüdje smo takši, da či idemo po poli med lepim siljom, med rožicami i prepevanjom vtičic i si zdehnemo: „Dober Bog, kak si Ti velki, zmožen, lübeznivi i pun dobrotivnosti! Kelko lepote si poslao na té svejt, naj bi mi po tom mogli bole spoznati Tebe i priti s toga sveta k Tebi, gde je brezmejna lepota, bogástvo i vesélje !" Či si to zdehnemo, so ne spomnimo, da je to tüdi molitev, da ja to hválodávanje našemi najvekšom! Gospodari za njegove obilno dobrote. Ravnotak sa ne spomnimo, či jo v Novinaj napisano na priliko za misijonsko nedelo: »Najlepša Slavonija« ali za svétek Kristuša Krala: »Mi vsi se Njemi klanjamo« i tak dale, no vemo, da je to tüdi evangelij. Mislimo, da či noga napisano odzgora ,,Nedela“ ali „Evangelij“, da te v Novinaj nega nikaj pobožnoga. Takši smo ništerni, da v sekrištiji pred praznov monštranca pokleknemo, to pa ne poglédnemo, či je Najsvetejše notri ali ne. Nam se močno tak vidi, da tej lüdje, Šteri pravijo, da v Novinaj nega več evangelija i kakše krščanske novine so te zdaj to, da tej lüdje sploj tüdi evangelija ne čtéjo dosta. V božični številki Novin je bio na priliko na prvoj strani kak prvi članek od reči do reči evangelij, štori se čté na Svéti dén. Nego toj lüdjé so odzgora ne vidli napisano »Nedele« i so evangelija ne več spoznali. Radovedni smo, či najdejo v danešnjoj številki evangelij, štori jo tak očivesno, napisani, da bo ešče tisti šo mimo njega, šteri je nigdar ne čteo »Nedelo«. Moč Matere. V časi, gda se sklene nájveč zakonov, obhaja svéta Cérkev Spomin jako pomembnoga dogodka v začetki Zveličarovoga delovanja. Dober Odrešenik je sam obiskao s svojov materjov gostüvanje i na dve njénivi reči je včino prvo čüdo. Mi vsi smo deca svoji starišov. Mater lűbimo, očo spoštüjemo pa se tüdi bojimo. Dobro dete vse rado včini, do poplača starišom njüvo skrb i lübezen. Vsakšo zapoved starišov rado zvrši. Večkrat stariši niti nej trbej nikaj povedati; dete že naprej včinij, ar ▼idi, da stariši želijo da dete tak dela. Či je oči kaj nej po voli, povejo trdo, da prevzame dete straj. Či se mati kregajo, ségne deteti do srca i se močno trüdi, da v bodoče to popravi. So pa tüdi deca, šterim ne pridejo do srca ne materine ne očove prošnje za zapovedi se pa sploj ne brigajo. Tej nevejo, da bodo davali za to velki račun i da bodo njüva deca ešče v dosta vekšoj meri grešila nad njimi, kak so sami grešili nad svojimi starši. Boža mati je povedala svojemi sini na gostüvanji samo dvej reči: »Vina nemajo." Neskončno dober sin je vido v tej rečaj vso materinsko skrb, želo i prošnjo. Na dvej materini reči, s šterimi je sini nikaj drügo nej povedala, kak to, da nemajo vina, je včino Odrešenik svojo prvo čüdo i spremeno vodo v vino. To je moč materine reči proti dobromi sini. Da bi se mi večkrat obračali k tem lepim poldam i meli konči senco tistoga spoštüvanja do svoji starišov, šfero je meo božanski Zveličar do svoje matere — menje žalostni reči bi čüle naše sodnije proti paragraf štrte bože zapovedi ! Po Pr. Lovstiki. Martin Krpan. Krpani se je to jako zamalo vidlo ; ročko vina takšemi junaki; pa je tiho bio, ka je velko čüdo. Ka je pa šteo? Vej je teka že čüo, da so gospoda vsa maloga stroška, záto ka jejo {da šteri ščé i kelko ščé samo dobri jejstvin. Nego kméčki človek kak je bio Krpan, má drügo za bregom. Zato je vse to, ka so njemi prinesli pojo v ednom megnjenji i je vstano. Casar je vse vido i ar je bio premeteni človek, je tüdi včasi spoznao, da se morajo takšemi teli vekše porcije meriti, zato so njemi davali od toga časa naprej dén na dén, dokeč je bio v Béči: dvej šunki, tri purane, šést piščanec i ešče, ár je mékoče nej jo, skorice od štiri velki beli pogač, štere so bile omošene z bilicami i zmočajom; pri vini so njemi pa dali na volo, kelko njemi je lübilo. Gda prideta v orožnico, to je v tisto shrambo gde majo orožje kakti: sáble, meče, ocelne oklepa za prsi, čelade, i kok se ešče vse to zové; Krpan zbéra pa zbéra, nego vse ka prime semele v rokaj zato ka je bio silen človek. Casari ide skoro Škráb po teli, gda vse to vidi, nego napravi se srčnoga i pita: No si že skoro kaj zeberéš ?“ „Od koj si pa náj zaberém?" odgovori Krpan. »To je sama zmejna; to je nej za velikaša šteromi pravite Brdauvs ali Brdus kak njemi mi pravimo, pa tüdi za moné je nej, ka mi pravite Krpan. Gda máta kaj bogšega ?« Casar se čüdiva pa pravi: „Či to nede za tebé, to sam ne vem, ka bi? Vékšega i bogšega nemamo." Na to pa právi oni: »Znáte ka? Pokažite mi, gde je štera kovačnica !" Pela ga ročno sam casar v kovačnico, štore je bila tüdi na dvori; zato, ka takši majo vso pripravo pa tüdi kovačnico, da je vse včasi pri roki, či konj obosi, ali či trbej kaj drügo da se podstavi ali prekové. Krpan vzeme falat železa i nájžmetnejši hamer šteroga je kovač vsigdar z dvema rokama sükao; njemi je pa v ednoj roki Šlo, tak kak či bi koso klepao. ,,Žeréči sin !" pravijo vsi, gda to vidijo; ešče casari se je imenitno vidlo, da má takšega talébaša pri hiši. Krpan kové pa kové goni mej na vse više i napravi velko rejč, štera je ne bila podobna nikšemi orožji; bilo je nikaj takšega kak kakša velka mesnica. Gda to napravi, ide v casarske ograde i poseka mlado košnáto lipo nad mratnornatim stolom, kama so se gospoda v leti hodila hladit. Casar, šteri njemi je bio vsigdar za petami, včasi pribeži i zakrči. »Krpan ! Ka pa delaš? Da bi te šment osmodo do ! Ne veš, da casarica ráj da vse konje od hiše, kak pa to lipo od toga stola? Pa si jo posekao? Ka bo pa zdaj?« Krpan z Vreja pa, ne da bi se bojao, odgovori. »Ka je, to je. Zakaj ste mi pa nej drüge pokázali, či se Vam tá tak mili ? Ka náj zdaj bo ? Drevo je drevo ! Jaz morata meti les ravno takši, kakšega mi v boji trbej." Casar ne právi nikaj, zato ka vidi, da ne pomága zvoniti, gda je toča že pobila; malo ga je pa li skrbelo kak se zguči pred casarica. Krpan napravi najprle štil za tisto mesarico, nato pa obseka tak pou klaftra dugi J na ednom kraji jako debeli bot, pa ide pred casara : »Orožje mam, ali konja nemam. Vej se pa znamkar neva peški gjustala ?" Casar zavolo lipe ešče izdak nikelko čemeren, pravi: »Idi pa vzemi konja, šteroga ščéš. Vej znam, da se samo čoberiš. Zndš gda bom jaz rimski pápa? Te, gda ti velikán« obvladaš. Či misliš, primi ga, pa njemi odbrüsi glavo, či si zakoj, da bo mela moja držáva mér pred njim, ti pa velko čast i slávo za njim!« Krpana je to malo vjelo pa li požré čemére i právi: »Zavolo Br- dusa, to je na zmojna kak da bi što z grata stirao vrabla, Šteri se boji vsakšega bátička ali kamna. Kelko junakov pa máte, da bi vüpali nad njega? Zapomnite si casarost, ka sam obečao, to včinim, čitüdi popokajo od čeméror vsi ogrízávd, šteri me grizejo pri Vas. Da bi li vsi lüdje vsigdar držali svojo reč tak, kak jo mislim jes držati, či ma Bog no vdári prlé, pa bi níšče nej znao, ka so pravi mi na zemli! Nego svet jo lagoji i ne pomisli, da je Bog velki, človek pa máli Zdaj pa samo hodte, ideva, da zberéva konja. Neščem takšega, da bi se pod molov zméčavov poküčo na vse štiri nogé, Vam v sramoto, meni pa v neprilike. Bečka gospoda bi s« Smejala, Vi bi pa pravili, glejte ga, ešče konja mi je na nikoj spravo !« Casar j« vse vedrou glédao, gda je poslüšao to Martinovo modrost i je šou ž njim. Oda prideta v konják ga pita: „Po kom boš pa poznao, či je konj dober ali nej?" Krpan odgovori. „Po tom, da se mi nede dao potégnoti za rép prek praga." Casar pravi: ,,Samo probaj! Či tüdi si mi nepodiš grdi, včino dosta neprilik pred casaticov, ti povem, čuvaj se, da te šteri vréd ne dene; konji so bistri.“ (Dale.) 15. januara 1928. N O V IN E 3. Volilni imeniki. Župani i zavüpniki SLS! Od 1. do 31.januara je čas uradno ga popravlanja volilni imenikov. Zdaj se morajo vpisati vsi tisti, Šteri majo volilno pravico, .zbrisati pa vsi tisti, šteri so mrli, ali so pa na kakši drügi način zgűbili volilno pravico. Vpisani morajo biti uradno vsi moški, stari najmenje 20 let, naši državlani ali pa po jeziki i plemeni Slovani i prebivlejo že 6 mesecov v tistoj občini. Za državlanske i občinske volitvi je zdaj samo eden imenik. V té imenik se vpišejo tüdi vojaki, šteri so do 31. januara odslüžili. svoj rok i tüdi vsi tisti, šteri ešče bodo odslüžili do 31. decembra 1828. Takše pa, Šteri že več kak 6 mesecov ne prebivlejo v občini, morajo župani brigati iz imenika. Kak se izvršijo poprave ?. Popravlanja nesmi izvršiti župan sam, nego posebna komisija, Štera je sestavlena iz župana i najmenje dvej odbornikov. Sklenjene poprave ali izprememba se vpišejo tam naprej, gde je zadnja Uradna potrditev imenika od okrožnoga sodišča i se mora pisati v tistom redi naprej, kak prlé. Napisati se mora sklepna tekoča številka, dén vpisanja število volilcov pa napisano tüdi z rečami. Podpisani mora biti župan i konči eden odbornik. od tiste seje gde se je sklenila poprava ali sprememba volilnoga imenika, mora biti poseben Zapisnik, podpisani od župana i dvej odbornikov. Imenik i te; zapisnik pošle župan uradno od 1. do 5. februara okrožnomi sodišči v Maribor. K uradnim popravam ne trbej prinesti nikši dokumentov. Opozarjamo vse naše zavüpnike S.L.S., zastopnike klubov občinski odborov i župane, naj natánčno izvrši popravo Volilni imenikov. Na dén volitev smo videli, da je ešče dosta neréda. Či je župan mogoče nasproten našoj stranki, i bi ne šteo napraviti kakši popravkov v nam v korist, nam to včasi javite. Po členi 15. zakona o volilnih imenikih se ostro kaštiga z večmesečnim zaporom tisti, šteri namenoma ne bi šteo popraviti- Volilni imenikov, Tajništvo SLS v Soboti i Maribori, Murska Sobota. — Na gimnazijo sta imenovanja dva noviva profesora i to g. Stanko Petelin od Lokalnoga šolskoga odbora, šteri je svojo slüžbo že nastopo i g. Marijan Hvala. —Sedmošolci so se vrnili iz drügi gimnazij nazaj v našo Soboto i za toga volo se je drügi razred preselo v evangeličansko šolo. — Skupna obrtna zadruga v M. Soboti naznanja svojim članom, da je g. Veliki župan potrdo zadružna pravila (O. br. 1119/1 po § 11. h). Obrtniki, šteri opravlajo svojo obrt samí, smejo zaposliti enega Vajenca (inaša), tisti obrtniki pa, šteri majo zaposlene pomočnika (detiče), lehko majo po ednoga Vajenca več. Poštni auto je v preminočem letí, kak se nam sporoča šestkrat nej vozo, to pa za toga volo, ar so bile včasi ceste tak slabe, da je nikak ne mogao voziti, parkrat se pa bili defekti v motori. Povemo pa, da bi poštni automobil občinstvo bole rabilo, če bi bio nikelko vekši. V té auto kak zdaj vozi se stisnejo komaj štirje i či šteri ednok ali dvakrat vidi, da nemre priti na njega, drugič ide ráj peški kak bi pa čakao na anto. Slovenska Krajina. — Več šolski stolcov je že küpilo velke slike našega dr. Ivancczyja za svoje šole. Želeli bi, da bi si naročilo te slika kem več šol pa tüdi drüžtva i posamezniki. To so velke fotografije i stane edna 100 din dobijo se pa tüdi menša slike po 10 Din, vse v uredništvi Novin v Soboti. — Romanje na Brezje, štero napravi naše lüdstvo v meseci avgusti k Mariji pomagaj, bo poleg drügoga Obenem tüdi zahvala za vse prejete dobrot v deseti letaj po nesrečnoj bojni. To bo po bojni edno nájvékše remenje iz cele náše krajine. — Bogojina. Orlovsko drüštvo jo driredilo na den Sveti trej Kralov lepo vesélo igro „Dímnikar". Pri toj prilik se je oprvim lepo videlo, da tüdi najbole pri prosta igra napravi dosta bogši vtis, či je oder topi i dobro razsvetleni, kak pa na slabom odri. — Turnišče. Strokovna zadruga čevlarski mojstrov ma svoj redni občni zbor i Obračun za leto 1927 v meseci januari toga leta. Šteri dén bo te ešče naznanimo. — LITROP. — Sreski poglavar v M. Soboti ma urádne dnéve vsako sredo i petek do poldnéva. Poleg toga sa pa vršijo uradni dnevi v meseci januari v Križevci. 14., v Gornji Lendavi 21., v Cankovi pa 31. januara vsešérom na orožniški postajaj i se začne ob 9 vöri pred poldnevom. — Dr. Kamniker v Radgonji pri našem lüdstvi jako poznani Zdravnik je nenadoma mro. Pri operaciji se je lekaj v roko nikelko zastrupo, nato so ga prepelali v Gradec, gde bi morao biti opererani, nego smrt njemi je pretrgala nit živlenja. — Rojstni den kralice Marije je obhajala preminoči pondelek cela držáva. Té dni pa čáka naša kralica, da pride na svet novo človeče živlenje v kraleskoj rodbini. Po staroj navadi se naznani to v Belgradi s strelanjom iz štüka. Či bo dete moško, strelijo 101. krát, čí bo pa žensko pa 21 krát. Mí pa Želimo v tistoj vön našoj kralica božo pomoč. Pri nas se té dogodek naznani z zvonenjom. — Či želete biti zdravi, či želete občuvati mladosti svežost, poslüžila se dnevno za svoje zdravje l.) Fellerove Elsa-žajfe za zdravje i lepoto (Elsa žajfa lilijastac mlečna, glicerinova, boraksova, katranova i Elsa žajfa za briti); 2.) Fellerove Elsa pomade za čuvanje lica, i kože, štera hitro odstrani sunčene pege, pokanje kože i piščajce; 3.) Fellerove močne Elsa pomade za rast vlasi, štera brani pred izpadanjom vlasi i napravi iz trdi vlasi mehke i gibke. Za probo 5 falatov Elsa žájfe 52 Din; 2 lončeka edne ali pa po 1 lonček vsake Elsa pomade 38 Din. Razpošila lekarnar (apotekar) Eugen V. Feller v Stubici Donjoj Centrala 146. Hrvatska. — Mladoženci. Naša dobra naváda do zdaj je bila, da so se skoro na vsakšem gostüvanji spomniti tüdi našega Martinišča. Vüpamo, da tüdi letos ne zaostanemo za preminočimi leti. Poštüvani starešina náj napravi lepi govor na zbrane goste i naznanijo, da pride drüžban ali pozvačin ali sakačice ali po eden, šteri se na to najbole razmi, pobérat za zidanje novoga Martinišča. Mislimo, da se to gotovo na vsakšem gostüvanji zgodi i mi bi radi vse te objavili v Novinaj, vsem se pa že zdaj lepo zahvalimo za dobrote, štere naklonijo našemi Martinišči i s tem našim dijakom. — Zahvala. Najlepša hvala vsem Amerikancom, ki so mi prišli na pomoč z svojmi bogatimi darili, da sami si nazaj postavo hížo, štero mi je povadno vničila l. 1925. Darüvali so v dolaraj sledeči: Marko Vouri in žena Mačkovci 5, Ivan Kavaš Melinci 5, Marko Zelko Črensovci 5, Matjaš Krampač Trnje 2, Martin Hozjan Črensovci 2, Ana Halaš Črensovci (Članica Društvo Sv. Anna) 2, Barbara Horvath Črensovci John Horvath Črensovci 1, Verona Žalig Črensovci 1 dol., Marija Fraos Medjimurje 15 cent., Ilona Vuk Žižki 1 dol., Roza Zalig Žižki 25, Anna Špilak Nedelica 50, Katá Zapčič, Polana 25, Verona- Kolenko Črensovci 50, Kata Ray Gornja Bistrica 25, Anna Frank Črensovci 50, Jozepi Farkaš Črensovci 25, Klara Foys Žižki 25, Treza Haklin Žižki 25, Antonia Denša Brezuvica 25, Gizela Peteric Trnje 25, Katá Perša Trnje 25 cent., Horvat Ivan Črensovci 1 dol., Člani Društva Sv. Ivana, Chicago, ILL 6 dol. i 51 cent., Člani Društva Sv. Martina, Chicago, ILL 7 dol. Sküpno 43 dol. 41 centov. — ŠPICLIN JANOŠA drüžina Črensovci. — Rekord proizvajanja vör po- meni prilika, da se prava švicarska žepna vöra. Anker, Romontoir, Roskopf lehko dobi že za 49 Din 60 par švicarska budilnica Anker z triletno v garancijov že za 64 Din 20 par. Za to ceno lehko dobite vöre iz lastne švicarske tvornice vör pri H. Suttner Ljubljana št. 945. Zahtevajte brezplačno velki krasni cenik s slikami, v šterom mate veliko izbiranje vör, zlatnine, srebrnine, pripravne predmete za darila po najnižišoj ceni. — Gozdni sadike se bodo oddajalo v letošnjem sprotoletji iz državni gozdni drevasnic v mariborskoj oblasti. Cene so za 1000 komadov: 3-letni jaliči (smreke) semenke po 90 Din ; 4-letni jaliči presajenke po 110 Din ;r dveleten čaren bor po 80 Din; 2-leten beli bor po 80 Din; 2-leten macesen po 140 Din; 1-letne akacije po 100 Din ; 2-leten jesen po 170 Din; 1 leten hrast po 130 Din; 2-leten hrast po 150 Din; 1-leten gostan, pravi po 180 Din; 3-leten gostan pravi 220 Din ; 1-leten kanadski topol (sajenke) po 250 Din. To ceno valajo brez potni stroškov. Naročiti so mora do konca januara 1928. leta pri županstvi sreskom šumarskom referenti ali okrajnom gozdári. Pri naročili se mora navesti natančen naslov pa tüdi zadnja železniška postája. — Mohorske knjige so ešče izdak vse premalo razširjeno v našoj krajini. Ništerno fare májó hválovredno število naročnikov, iz toga se vidi, da bí se v drügi faraj tüdi lehko nikelko dvignolo število naročnikov teh lepi knjig. Zdaj je čas, da se nabirajo novi naročniki i skrbimo, da naša krajina nede v tom poglédi na zadnjom mesti. — Turnišče Naš novi župan je pri prvoj seji novoizvolenoga občinskoga sveta predlagao, naj bi občina küpila stari farov zato, da bi ga prevzele častite šolske sestre i ustanovile otroški Vrtec. Ta hiša bi s tem obenem slüžila tüdi izobrazbi našim deklina sestre bi pa poleg vsega mele na skrbi tüdi kapelo i cérkev. Nego ništernim starim odbornikom je to nej po voli. Dobro bi pa bilo, da bi se ednok tüdi naša občina začnola ni- kelko gibati i bi tü pa tam tüdi kaj v istni hasnovitoga naprávila, škodilo nam to gotovo ne bo. — Novi odbornik. — Zavüpniški sestanki. V našoj krajini sta se vršila jako dobro obiskanja sestanka naši zavüpnikov i to v Soboti 5. januara, gde je predavao g. posanec Ivan Jerič o političnom položaji v našoj državi, na konci pa g. oblastne poslanec iz Maribora o proračuni mariborske oblasti. Malo neprijetno je bilo tü, da je nej bio navzoči niti eden naš oblasti poslanec sobočkoga okraja. V Črensovci, 7. januara so govorili na jako dobro obiskanom sestanki g. poslanec Josip Klekl i našiva oblastniva poslanca za lendavski okraj gg. Litrop i Osterc. Na konci se jo sestavila resolucija za Maribor i Belgrad. Od obej sestankov bomo ešče pisali. — Dari za Martinišče. Matjašec Matjaš vojak, Lipa, 50 din., Dajč Karol od Sebeščana zdaj v Slavoniji 100, N, N. Beltinci 100, N. N. Bakovci 80, Maučec Jula Gančani 50, N. N. Markovci 30, Pertoci M. Tropovci 10, N. N. M. Soboota 10, Cigüt Bara Nedelica 5, g. Hartner ml. vreče bele mele za Božič, več sotrüdnic iz Dokležovja vsefelé dare za Mikloša. Vsem Bog plačaj. Tjedenske novine — Živi pod vodo zakopani V Ameriki so meli vojaki na morji, probe s podmorskimi ladjam. Edna Velka bojna ládja je, po nepriliki vdárila v edno podmorsko, štera se je včasi z .vsemi lüdmi potopila. Ar je pa bilo morje samo okoli 30 metrov globoko, so poslali včasi v gumi. oblečene lüdi, takzvane potoplače na dno morja, tej so začnoli tučti po potoplenoj ladji i dobili so iz notranjosti ravnotak s tučenjom odgovor, da ji ešče od 55 lüdi žive šest v potoplenoj ládji. Zavolo velki vihérov so potoplene ladje nej mogli vzdignoti i nesrečni potoplenci so ešče 74 vör davali, s tučenjom male znake, da živijo, potom je pa vse tiho gratalo. Ar šo nej meli več zráka so se zadüšili. Mali oglasi. K odaji je debelo borovje, za vsakovački nüc, za kumpe tüdi. Dovolo v prerezi od 16 colov do 22 colov. Što šče küpiti, se lehko vsaki den zglasi pri BUKOVEC FRANCI Kobilje št 151. PAVEL FLISAR flnomehanična in urarska delavnica, komisijska zaloga meh. in tehn. potrebščin Murska Sobota. Popravla nažigače (feuerzeuge), gramofone in vse v to stroko spadajoča popravila. Sprejemajo se tüdi vsakovrstne vöre na popravilo z 1 letnov garancijov. Nujna in manjša popravila se lahko počakajo. Popravla se dobro, hitro i po ceni. Probajte enkrat in bodete zadovoljni, 4. novine 15. januara 1928. Pošta upravništva. Major A. Satahovci. Dobili naročilo za 24 M. Listov, ne pa za Novine. Javite nam, keliko Novin naj Vam pošiljemo. — Vogrinčič M. Cankova. Zračunali vö i Vam račun doposlali na dopisnici. — Št. Bunderla, Sp. Žerjavci. Obrnite se na Grad. Ka ie tam plačano, se tam tüdi dobi. Če pa želite, da Vam dopošljemo kalendar, pišite h Gradi, naj nam Vašo tam plačano noročnino sem pošljajo. Na novo bomo Vam vse pošiljali, kak želete. — Kerec št. Prosečkaves. Lani je hodilo v Prosečkoves 10 M. Listov za celo leto i 9 Novin za celo leto, edne pa za frtao leta. Zvün toga smo Deutchi pošiljali v Jagodnjak Novine i M. List. Za to vse sprejeli k ovomi, ka je že bilo prle dano 299 Din. Tak je za l. 1926 i 1927. vse vredi. Tistomi siromaki pa šenkamo. Šest kalendarov, kak si proso, smo poslali i tüdi zapisali, da so plačani. — Mekiš Jožef Trdkova 102. Odgovori zavolo naročitve Novin se davajo samo v : pošti upravništvu Za to ni penez, ni časa, da bi jezerim naročnikom vsakomi, posebi pisati. Novin nikomi nesmo mogoče dati brezplačno, zvün če što plača mesto njega. M. List dobiš brezplačno, če tvoj g. plebanoš potrdijo zahtevano siromaštvo. Na njih se obrni. — Kodila Jožef, Ivanovci. Dec., 10. poslali v Fokovce kalendar. Pozvedite na pošti, šteri fokovski Kodila ga je zdigno s pošte. Jan. 5. smo drügoga poslali. Javite nam, što je zdigno prvi kalendar. Važno za dečke! Veliki župan mariborske oblasti, E. br. 1660/8. RAZGLAS. Kmečki ali vancarski dečki, stari pd, 16 do 24; let se sprejmejo brezplačno v devetmesečno viničarsko šolo prí državni trtni nasadaj i drevosnicaj v 1. Kapeli, pošta Slatina Radenci i 2. Pekrah, Pošta Limbuš. Hrano in stan dobijo tam poleg pa ešče vsakši po 100 din. na mesec ze rázlične potrebščine. Sprejme se v vsakši kraj po 10 dečkov. Včenjé bo v goricaj, sadovnjaki, trtnici, drevesnici i vinskoj kleti za vse znanje, ka je jk tomi, potrebno. Prošnjo mora vsakši Prinesti osebno do 1. februara 1928. upravniku državnega trstnega nasade pri Kapeli ali v Pekrah. Pri prošnji mora meti: 1. krstni list, 2. zdravniške spričevalo, 3. spričevalo obnašanja (nravstveno), 4. obvezo staršer, da prosilca devet mesecov püstijo pd tom včenjej, 5. odpustnico lüdske šole, Po prvom februari se naznani vsakšemi šteri je sprejeti. Na konci šole dobi vsakši posebno spričevalo. Veliki župan dr. SCHAUBACH, s. r. Mali oglasi. Proda se novi harmonium v dobrom stanji za Din 5.000, praktičen za pevski zbor. Što ščé kűpiti, se naj zglasi pri HORVAT L. .MARTINI v Črensovci, Štev. 30. K odaji so dvoje gosli v dobrom stani, što ščé küpiti, se naj zglasi pri ALOJZI OŽBOLTI, trgovci v Črensovci. Proda se Vsled preselitve, po nizkoj ceni lepo posestvo nova zidana hiša i gospodarsko poslopje, 6 plügov njiv, travnikov i loga. Več se Zvedi pri ANTONI KRIŽANIČ v Borecih, 13., p. Križevci pri Ljutomeru. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 304 Din., žita 290 Din., ovsa 240 Din. kukorice 215 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 200 Din. Živina : Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci 12— Din., svinje 15—17 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 50 Din 50 par, Schiling T D 95 p. Čehoslovaška krona 1 D. 65 p., Nemška zlata marka 18 D. 50 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 93 Taljanska lira 2-95 D. E 1133/27 10 Dražbeni oklic. Podpisano sodišče proda na javni prisilni dražbi: 1) dne 3. februarja 1828 ob 1/2 10 uri na licu mesta v Cankovi nepremičnine vl. št. 16, 18, 31, 56, 1/2-ovica vl. št. 74, vl. št. 85, 101, 150, 175, 205, 48 in 228 k. o. Cankova, ki obstoje iz enoaadstropne vile h. št. 22 v Cankovi, prilično bile št. 41 v Cankovi, pripadajoče gospodarskih poslopij in večih vrtnih, poljskih, travniških in gozdnih parcel. Cenilna vrednost s pritiklinami vred znaša 271.106 Din 87 p, najmanjši ponudek pa 180.742 Din 09 p. Nepremičnine se bodo prodajale najpreje v 11 skupinah, končno pa vse skupaj. 2) dne 4. februarja 1928 ob 8 uri na licu mesta v Pucincih nepremičnine vl. št. 285, 375, 395, 394, 416, 431, 442, 492 in 496 k. o. Pucinci, ki obstoj iz: a) parne opekarne in žage z enonadstropno stanovanjsko hišo in gospodarskimi poslopji b) eksportna klavnice c) večih poljskih parcel. Cenilna vrednost znaša ad a) 613.333 Din 33 p, ad b) 65.150 Din, ad c) 27.682 Din 25 p, najmanjši ponudek pa ad a) 408.889 Din, ad b) 43.434 Din, ad c) 18.455 Din. Nepremičnine se bodo prodajale najpreje v označenih treh skupinah, končno pa se izkličejo vse nepremičnine skupaj. Dražbeni pogoji in na nepremičnine se nanašajoče listine (zemljeknjižni izvlečki, cenilni Zapisnik itd.) se morejo vpogledati pri podpisanem sodišču tekom uradnih ur. Okrajno sodišče v M. Soboti. odd. IV., dne 30 dec. 1927. Kajšteč rabite za sebe za svojo rodbino, za svoj dom, za poklon, najdete v najbokšoj vrsti i za najfalejše ceniki s slikami, šteroga lehko dobite ščista brezplačno. V tom ceniki najdete vöre, zlatnine i srebrnino, jedilno orodje, žepne nože, škarje, šker, potrebščina za briti, glavnike, kefe, kühinjsko predmete, posode, itd. — Posebni oddelek je za odevko perilo, nogavice, rokavice, obüteo za moške, ženske, deco. — — Nadale štopi tkanine i oddeljenje za toaletne predmete. — Posebno oddeljenje za glasbene instrumente. — Zahtevajte te cenik brezplačno od svetovne izvozne hiše. H. SUTTNER, Ljubljana št. 945. K ODAJI je en čevljarski singer mašin malo nücani, Zavolo preselitvi v Ameriko se po fal coni oda pri PILO JANEZU v Čikečkojvasi poleg Fokovec. HRANILNICA in posojilnica v Črensovcih, naznanja vsem, ki imajo vloge in vzeta posojila, da od 8. jan. 1928. naprej ima svoje uradne vöre vsakši tork i četrtek celi den, t nedelo pa od 8 do 10 vöre i popodne od 3 do 6 vöre. Načelstvo. Reumatizem, Bolečine kosti, Bolečine glave, Bolečine zob, Bolečine želodca odstrani najbole INKA vinovica 1 glažek 10 Din. Dobi se v lekarni pri Sv. TROJICI v Dolnjoj Lendavi. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Preveč rdeči obraz, rdeči nos, razpokano kožo i roke odstrani najbole mást za obraz i roke „CREME MaJALA“ lice dobi lepo Čisto farbo. Odstranite za vsigdar rdečico z obraza. Creme Majala 12 Din. Žaifa Majala 8 Din. v lekarni pri Sv. TROJICI D. Lendavi. KREDITNA ZADRUGA za TRGOVINO in OBRT v Murski Soboti r. z. z o. z. naznanja, da bode od l. 1928 naprej vsako leto dvakrat i. s. 30. junija in 31. decembra pripisala intereš k glavnici pri vseh hranilnih vlogah. (Intereš od prvega polleta od 1. julija naprej nosi intereš.) Naročnina ino oglasi če Sprejemajo za „Novine“ prí I. HAHN trgovina s papirom, s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. K ODAJI so edna nova kola, nikaj nej nücana. Zavolo prcselitvi v Ameriko se odájo dri FILO JANEZU v Čikečkojvasi poleg Fokovec. So li to členki?... roke ? noge? oči? vüha ? nos ? zobje ? glava ? šteri Vam pozročájo bolečine, ali Vas pa mantra ceIo telo? Či Vas draži v grli, či čütite mrzloto v nogah, te je tüdi Vam dana prilika, da se prepričate, kak hitro Vam to nevoló odpravi staro, prilübleno narodno sredstvo i kozmetikum, Šteroga so že naši predniki rabili to je pravi, lepo dišeči „Elsafluid“. Či ete večkrat dühovno ali telovno trüdni, prehlajeni, zamuknjeni če mate nášast, i Vas večkrat obiščejo reumatične bolezni i občütite pogosto slabost, se ognete tem nevolam s pomočjov ribanja, mazanja i pranja z Elzafluidom. N kelko kaplic pa moramo tüdi povžiti ! To hasni prebavljanji i odstrani želodčne tegobe. V apotekah i drügih trgovinah prosite Fellerov pravi Elsafluid v mali poskusni glažkecih po 6 din, v dvojni glažkeca po 9 din. ali pa v špecijalni kanticaj po 26 din. Či naročite naravnost po pošti, te stane z zavijanjem i s poštov 9 mali (pokusni) ali 6 dvojni ali 2 špecijalni 62 din. Nasprotno pa 27 poküsnl ali 18 dvojni 6 špecialni kantic samo 139 din. Naslov napišite; Lekarnar EUGEN V. FELLER v Stubici Donjoj Centralo 146. Hrvatska. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.