Dopisi. Iz Cerkovic na Dravskem polji. (Nesreča za nesrečo — potreba brizgalnic, nepotreba novešole.) Še le 7. jul. je prihrulii iz bližnjega Poborja nesrečna toča, ki je zraven drugib tudi našo faro močno zadela ter mnogim polovico pridelkov vzela in že nastane druga nesreča v nedeljo 17. jul. Ravno smo obhajali po navadnib večernicah še pobožnost sv. Alojzija, ko se zasliši, da gori, in vse hrumi v neredu iz cerkve ter se na žalost niora prepričati, da je res sosedna vas ,,Pongerce" v ognji. Zatrosili so ga, kakor se pravi, nespametni otroci zaknrivši v slamo. Pogorela je bitro ena stran vasi s snopjem ia senom, ki je že bilo sbranjeno, druga stian pa se je zdela že varna, a naenkrat pridrvi od Maiibora sem vibarna burja, ki zanese ogeuj tudi ua drugo stran vasi, ter vpepeli tudi tukaj vse, kar je bilo s slamo pokritega. Tukaj se je pač videlo, koliko bolj pametno bi bilo, ko bi dotični krogi skrbeli in pomagali, da bi si pripravili potrebne brizgalnice — dozdaj imeli smo samo eno malo za 11 vasi pa se tista se je pri tem ognji strla, druzega pa nič — in drugo potrebno orodje, brez kterega se ne da ogenj labko ustaviti, kakor da priganjajo k zidanju se druge nepotrebne šole, ki se hoče staviti komaj V2 a^ U ure daleč od farne iole v vasi ,,Šikole", česar se je tudi labko prepričal za po nesreči zadete kmete, kakor se vidi, res očetovsko skrbni novi okrajni glavar Ptujski, ki je koj drugi dan osebno prišel ogledovat po toči kakor po ognji učinjeno škodo. Ali če se še ni prepričal, se še pa b'o, če blagovoli tudi ogledovati resno daljavo onih vasi, ki se imajo pridružiti novej šoli. Kajti, da bi se vsaj nekterim zakrila uepotrebnost nove šole in se pokazala postaTna daljava in se spravilo postavno število otrok vkup, meri se daljava le po zemljevidu in se bitro nameri eno do 5/4 ure in se dela na to, da bi se morale tej novej šoli pridružiti dve vasi, kteri pa ne bote imele t. j. nikakor bliže, če ne dalje, kakor v farno šolo pač pa veliko slabeji pot. Iz ene, iz Starošinec" bodo si morali po zimi otroci sami preiivati sneg in si delati tir, kajti odrasčeni nimajo v Sikole v zimskem času po kaj hoditi, pač pa hodijo vsaki dan več ali manj v cerkev, kjer je tudi farna sola. Iz druge vasi, t. j. niz Pongerc", ki so, kakor rečeno 17. tega pogorele, morali pa bodo hoditi otroci v Šikolsko solo prek železuiške ceste in prek potoka, ki v deževji močno naraste in še odraščenim Ijudem pot zapira, ko pa imajo v farno šolo komaj Yi ure hoda po varni, samo, se ve da v deževji tudi blatni cesti. Dotične vasi so sicer nasprotovale in še ^menda bodo, da bi se odcepile od farne šole. Ceprav bi bilo to eisto nespametno, kar navedeni razlogi svedočijo, a okrajni šolski svet je odgovoril: mi hočemo šolo v Šikolab. V poletnem ča8u se navadno ne najde v 3. razredu sedanje šole za vsako klop eden učenec in v 2. razredu ne dva, na kteri je pa še, zraven večeno, nekaj tisočakov dolga. Ker pa šola v ,,Šikolah" mora biti, a samo zavolj nekterih menda od neke surnljive, Slovencev ne ljubeče, strani za solo spodbujenih in svojo deco ,,razcartlajočib" ondotnih in Stergonjskih očetov, zato morajo pa tudi otroci omenjenih 2 vasi v isto šolo, da ne bi čisto prazna ostala. No, pa le bitro na delo, da se zavoljo odlašanja v veliki potrebi ne bo škoda trpela pri omiki otrok, ker je še dolgov premalo. Iz Ljutomera. (Volkmarjevasvečanost.) Mariborski gimnazijci napravijo v našej čitalnici dne 21. avgusta ,,bcsedo" na čast Lavoslava Volkmarja, starega slovenskega pesnika. Volkmar je rojen Ljutomeičan. deloval je kot kaplan pri sv. Urbani pri Ptuji; njegove pesni so v naši okolici med kmeti razširjene in se še dozdaj prepevajo. Svečanost bila je nastavljena za 14. aug. Toda zavoljo raznih uzrokov je se odložila na nedeljo 21. augusta. Obbajala se bode v gostilnici gosp. Vaupotiča. Nadejamo^se, da se nabere obilo naroda k tej slavnosti! Crtež je dobro sestavljen in obsega sledeče točke: A. Beseda. 1. Dijaška (zbor) od A. Lebana. 2. Pozdrav. 3. a) Mornar (zbor z bariton-solotn) od A. Lebana. 6) Namen mojib pesni (čveterospev) od G. Ipavica. 4. Deklamovanje. 5. Molitev (zbor). 6. Slavnostni govor. 7. a) Hercegovska (zbor s čveterospevom) od A. Hajdriba. b) Sanja (čveterospev) od K. Mašeka. 8. Deklamovanje. 6. Sirota (zbor z tenor-solom) od A. Hajdriha. 10. Kdo je mar? (1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.) od B. Ipavica. Od sv. Petra pri Radgoni. (Letina, toča nevihta.) Kakor se kaže, bodemo še tukaj pri nas z letino precej zadovoljni. Sena se je nakosilo precej in lepega, ker je ves čas kositve ugajalo lepo vreme, da je vsak zamogel prav suho pod streho spraviti. Tudi ozimine so ob lepem vremenu cvetele in dozorele, dalje je bil ves čas vesele žetve lep, da ženjic na polji prav nič ni mudil dež, ali kaka druga vremenska nezgoda; kakor se to marsiktero leto pripeti suho so toraj poželi in suho pod streho spravili, da bodo mlatiči leži mlatili. Tudi jarine, kakor koruza, krompir, grab, oves, i. t. d. vse lepo kaže, ter obeta obilno pridnemu kmetovalcu povrniti njegov trud. Vinogradi kažejo precej lepega grozdja, iz kterega smemo zaradi ugodnega vremena pričakovati dobre vinske kapljice, ako nam le Vsemogočni naše vinograde pred toča obvaruje. Tudi sadja bodemo nekoliko imeli, največ bo menda sliv in grušek. Neviht in viharjev še ni bilo takib, kakor je od drugib krajib slišati. Samo v petek 22. t. m. popoldne nas je obiskala precejšnja burja. Veter je tako močno pihal, da je cele voze, s snopjem naložene, premetaval, mnogo koruze po njivah podrl, slamnatih streh raztrgal, i. t. d. Celi oblaki peska in prabu so se na cesti vzdignoli, da ni bilo par korakov dalje videti. Kmalu potem se vlije dež, ter vsnje toča, ktera je neusmiljeno preko Prekmurskega polja sekala koruzo, krompir oves; mlado ajdo je tako zmlatila, da jo sedaj drugokrat sejajo, tudi vinograde je na mestih precej zadela. Hvala Bogu! na široko ravno ni segnola, ter še ni tolike škode učinila, kakor se to od drugod pritožuje. Dal Bog, da bi bila to slednja nevibta in toča ! Iv. Dub. Iz Brašlovc. (Kako je koroški ,,Volkermarkt" dobro brcodobil.) Od dne 31. marca nam dojde dopis iz Viilkermarkt na Koroškem 0 pristojnosti neke Hedvige Kolšek. Mi jim na dotična zahtevanja in pojasnila odpišemo, se ve da slovenski. Dne 21. maja nam odpišejo, da jim moramo v postavnem in uradnem jeziku dopisovati. Mi jim na to odpišemo, naj blagovolijo navcsti postavo, po kateri je nemško uradovanje zapovedano. Zdaj v zadregi ooc postave niso mogli najti, obrnejo se na c. k. okrajno glavarstvo, naj bi nas ono prisililo nemški dopisovati. Ali c. k. okr. glavarstvo v Celji, vselej pravično tako tndi v narodnem oziru, jim odpiše, kakor se tukaj v slovenskem prevodu glasi: nBroj 13.702. Dopis slavnema c. k. okrajnemu glavarstvu Volkertnarkt v blagovoljno dalejšnje poslovanje oziroma v poizvedbo pristojnosti HedvigeKolšek s službno uljudno opazko pripodaja, da je slovenski uradni jezik tržke občine Brašlovce slovenski in da se zabtevanju raestnega občinskega urada Volkermaikt, da bi se rešitev tega predmeta v nemškem jeziku pouzročila, zaradi pomanjkanja postavnih vtemeljevanj, ne zamore ustreči. Celje 6. juoija 1881. C. k. namest. svetovalec in okrajni glavar Haas." Toraj slovenski žapani bojazljivci začnite slovenski uradovati! Ne bojte se nemškutarjev in sovražuikov naše narodnosti. V lice jim povemo, da jim je zastonj misliti, če nas niso ob času absolutizma ponemčili, nas sedaj tudi ne bodo. Kajti ,,Duh slovanski se je vzbudil, — Slovan čuti, kaj da je, — Pred nemškutarsko glavico — Noče več uklanjat se". Opombica! Volkermarkt je ponemčeni Velikovec. Kedar hočejo tamošnji ,,purgarji" od Slovencev kaj denarjev zaslužiti ali kedarjih za netnčurske kandidate lovijo, tedaj znajo vsi in dobro slovenski, sicer pa ne marajo nič za nje. Okolica je vsa slovenska in bi toraj se v Velikovci splob moralo uradovati slovenski, kamo-li še od slovenskib štajerskih občin zabtevati nemških odpisov! —n—. Od Savinje. (Celjskemu tiskarju Rakuschu) in njegovemn koruedijantu se precej buda godi, ker jima ščuvarsko ,,Cillier-Zeitung" žaljeni Savinjčanje nazaj pošiljajo. Tako je prav. Kdo bo se pa od teh možakarjev dražiti dal in še plačeval. Najbolj se jezi na vrlega našega rSlov. Gosp.'' in ker stvarno niti pičice mu ne more odvrnoti, napada osobno velezaslužnega urednika. Vendar temu bodi v tolažbo rečeuo: da smatramo to v največjo čast, ako je kateri slovenski duhovnik v ,,Celjanki" grajan, a v največjo sramoto, če ona katerega bvali. Ta list piše za freimavrerje in ti jo tudi podpirajo. Patron frcimavrerjev dr. Foregger je njej krušni otec. Zato pa ona tudi marljivo duhovnike obira, smeši cerkvene obrede, napada poglavarja sv. Cerkve, trosi laži o nunah in menihih pa nikoli ničesar ne popravi, se norčuje iz pobiranja milih darov okolo altarja, smeši roniarje in je nedavno celo slovanske romarje nesramno žalila. Sploh freimaurerskega volka prav dobro poznamo. Tem bolje smo se smejali, ko je v štev. 59. se zavil v velik ovčji kožub ter začel lepo ^kršSanski-* naprej moliti in slovenskim kmetom priporočati potrebo slovenskega liberalnega lističa. (Čudno, pri volitvah in zapeljevanji Slovencev vidijo potrebo slovenščine, drugače pa ne). Toda ubogi komedijant je pozabil volku odrezati dolgi rep, kosmata ušesa in ostre kremplje iu si tako vse skazil. Uvidevši namreč, da on in Rakuscb ne zamoreta izdavati ,,liberalnega lista za kmete" prosita in upijeta, naj bi njuni glas slišal graški ,,Volk8bildangsvereinu in se ve da pri g. Raku8cbu tiskati dal svoj grdi nDorfbote" v slovenski obleki! Pisatelj teh vrstic je uže več ,,DorfbotovL prebral in mora reči, da ni kmalu čital toliko nesramnih napadov na Slovence, zlasti pa na sv. vero in čestito duhovščino. In s taksno berso boče g. Rakusch vračati dobroto, da so dubovniki in slovenski župani tohko denarjev za tiskovine pri njem plačali. Ob konci omenim še, da je nesrečni celjski profesor ali suplent, ki je z deklicami grdo ravnal, po krivici v rCillier-Zeit." Slovencem vrinjen, kajti ovi grdan ima nemško ime, je vpisal pri številjenji nUmgangsspracbe: deutscb", je bil zvest ud nDeutscher Kasino-Verein", a nikoli ud čitalnice. Zato ga naj nCeljanka" lepo poveže in v svojo maubo skrije! Sekač. Iz Koroškega. Kder ni bilo kakšne uime, toče, ondi vse lepo kaže in ljudje veselo žanjejo. Za deželni zbor volijo veliki posestniki dva no?a poslanca, ker sta Stokert in Edelman poslanstvo odložila. Da bi konservativci v tej skupini se enkrat zmezili, o tem ni čuti. Odločnosti in poguma raanjka. — Fužine Huttenberške ia vsa posestva pridejo v last velikega denarstvenega zavoda pLanderbank". Do sedaj so uradniki Htittenberške zadruge na Slovence nemilo uplivali, posebno ob volitvab. Pritiskali so na uboge kmete, da so ti češ nečea volili nemčurje in liberalce. To utegae sedaj prenebati. Koroški Slovenci dobijo odduška. Iz Doberlevasi so okrajnega sodnika, če se ne motimo, zopet dalje prestavili. — Katoliško društvo v Celovci je sv. očetu Leonu izjavilo svojo nevoljo zastran neredo?, ki so se godili pri pogrebu Pija IX.