GLASfLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA
KOPER — 10. AVGUSTA 1962
Poštnina plačana v gotovini
LETO XI. — ŠTEV. 33
OB POLLETNEM IZPOLNJEVANJU DRUŽBENEGA PLANA
Epa


V maju in juniju se je stanje sicer precej izboljšalo, vendar je v industrijski proizvodnji izpolnjenega komaj 39 %> predvidenega letnega plana — Težave zaradi pomanjkanja repro dukcijskega materiala in vremena pa tudi zaradi subjektivnih slabosti v nekaterih podjetjih — Precejšnje neravnovesje med osebnimi dohodki in proizvodnjo
Polletna bilanca o izpolnjeva-	Od celotnega letnega plana 1962
nju družbenega plana nI najbolj	pa je izpolnila komaj 39 odstot-
zadovoljiva. V zadnjih dveh me-	kov. Za lanskim polletjem še ved-
secih (maj in junij) je bila sicer	no občutneje zaostaja proizvodnja
celotna gospodarska dejavnost v koprskem okraju precej živahna. Ali prvi štirje meseci, zlasti april, so bili v mnogih gospodarskih panogah precej šibki, v nekaterih panogah celo daleč pod lanskim povprečjem. Podrobna analiza sicer jasno kaže, da izpada niso v vsem subjektivno krivi delovni kolektivi, pač pa so v nekaterih gospodarskih panogah odločilno vplivali tudi objektivni vzroki — kot pomanjkanje reprodukcijskega materiala, kasna in prekasna nakazila nujno potrebnih deviznih sredstev. V nekaterih panogah je proizvodnjo močno zavrlo tudi neugodno vreme, kar velja zlasti za industrijo gradbenega materiala. Sodeč po razmeroma dobrem izpolnjevanju proizvodnega plana v maju in juniju (a tudi za julij so poročila ugodna), je mogoče računati na to, da bo večina gospodarskih organizacij izpolnila svoje letne proizvodne naloge. Vendar bo treba v proizvodnji še krepko potegniti z zavihanimi rokavi!
Izplačani osebni dohodki pa. tudi brez tega dovolj očitno pričajo o tem. da v industriji, kmetijstvu ter deloma v gradbeništvu in tr-
vem sorazmerju oziroma ravnovesju s produktivnostjo. To velja zlasti za industrijo, kjer so izplačani osebni dohodki v primerjavi
v električni, kovinski, tekstilni in govini osebni dohodki niso v pra-lesni industriji pa v industriji gradbenega materiala. Slabo vreme je precej oviralo žagarsko in industrijo gradbenega materiala. Pomanjkanje reprodukcijskega materiala zaradi deviznih težav je znatno zavrlo proizvodnjo v kovinski in deloma kemični industriji, pri čemer ima občuten izpad zlasti Tomos. V lesni industriji se je v polletju občutilo, da je bil ilirskobistriški Lesonit v rekonstrukciji ter je šele sedaj v polnem obratovanju. V celotni industrijski proizvodnji so posamezne panoge do polletja izpolnile letni plan naslednje: proizvodnja premoga 47,6 %>, industrija nekovin 28 °/o, kovinska industrija 33,6 °/o, ladjedelništvo 46,3 odstotka, elektroindustrija 31.8 odstotka, kemična industrija 43,3 odstotka, industrija gradbenega materiala 22,1 %>, lesna industriia 43,4 °/o, tekstilna 37,1% in živilska industrija 44,4 %. Iz indeksov proizvodnje po posameznih letošnjih mesecih pa je razvidno, da
z lanskim prvim polletjem porasli kar za približno 60 odstotkov. Ali 7; drugimi besedami: skrajni čas je, da si v vseh gospodarskih panogah začno na vso moč prizadevati, da bi kar najbolj dvignili proizvodnost ter edino na ta način začeli realno vsklajevati osebne dohodke s proizvodnostjo.
jkrog 50 vagonov izdelkov v Italijo, Kanado in nekatere afriške in azijske države
Po letošnjem velesejmu v Trstu je tudi koprska industrija plastičnih mas in umetnih smol »Iplas« začela intenzivneje iskati na mednarodnem trgu prostor za nekatere svoje izdelke. Razmeroma močan izbor izdelkov, s katerim je »Iplas« nastopil na tržaškem velesejmu, je vzbudil med obiskovavci in tujimi trgovinskimi predstavniki lep in izdaten odziv. Prav posebno zanimanje ,jc na velesejmu veljalo ploščam iz penaste mase v najrazličnejših debelinah od 2 do 250 milimetrov, a tudi najrazno-vrstnejšim ščetkarskim izdelkom iz žime in najlona.
Po splošni oceni že ti prvi stiki z mednarodnim trgom zagotavljajo »Iplasu« letos okoli 50 vagonov izvoza, v glavnem izdelkov iz penaste mase. Izvoz po.ide deloma v Italijo, deloma pa v nekatere afriške in azijske države, kot n. pr. v Gano, Maroko in Kambodžo. Razen za izdelke iz penaste mase pa se tujina v znatni meri zanima za vini! acetatne emulzije (umetne smole za lepilo in kot dodatek za obstojnost raznih barv). Za ta izdelek se v prvi vrsti javljajo kot odjemavci nekatere afriške države. Iz Kanade pa se prijavljajo interesenti za nakup različnih konfekcijskih izdelkov iz penaste mase.
Prav gotovo pa se bo »Iplas« še bolj uveljavil na zunanjem trgu s svojo udeležbo na velesejmu v Celovcu, ki ga bodo odprli v bližnjih dneh in na katerem bo »Iplas« sodeloval, kakor v Trstu, z malone celotnim izborom svoje proizvodnje. Medtem ko se pri tujih kupcih kaže čedalje večje zanimanje za izdelke, pa je treba hkrati tudi povedati, da pot na mednarodni trg le ni tako preprosta. Na svetovnem trgu so namreč cene za vse vrste teh izdelkov razmeroma nizke. Zato si zdaj v »Iplasu« na vso moč prizadevajo, da bi kar najbolj izpopolnili tehnološki postopek v proizvodnji, še bolj racionalizirali proizvodnjo nekaterih izdelkov ter potlej mogli nastopati na svetovnem trgu kot konkurenčni partner v tovrstni proizvodnji izdelkov iz plastičnih mas in umetnih smol. (ž)
temeljno v bilanca, da je bila za 3 odstotke manjša kot v lanskem polletju.
„.,..., . . . , , proizvodnja v zadnjih dveh. treh 2ja industrijsko proizvodnjo kot £ jh ^ .	ter se di_
" _oklLa^	namika v izpolnjevanju plana
precej izboljšuje.
In kako je z osebnimi dohodki? Po podatkih Narodne banke se je plačni sklad v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim dvignil v družbenem sektorju gospodarstva za približno 33 %>. To-Tej neprimerno več, kakor je bilo predvideno v znani resoluciji o politiki gospodarskega razvoja v okraju. V resoluciji je bila namreč postavljena zahteva oziroma načelo, da je treba vskladiti naraščanje osebnih dohodkov s produktivnostjo. Ker še niso na razpolago vsi finančni pokazatelji o doseženem dohodku v gospodarskih organizacijah, je trenutno težko popolnoma točno oceniti, kako in koliko hitreje naraščajo osebni dohodki od proizvodnosti.
Z zaključnega nastopa treh najboljših jugoslovanskih folklornih skupin minulo soboto na Titovem trgu v Kopru: med drugimi visokimi gosti, ki so obiskali to prireditev, so bili tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko s soprogo, predsed niča Ljudske skupščine Slovenije Vida Tomšičeva, sekretar Izvršnega sveta LRS za kulturo in prosveto Beno Zupančič, predsodnik OLO Koper Davorin Ferligoj s soprogo, generalni konzul Italije v Kopru dr. Guido Zecchin s so-....	______ proco in številni drugi, ki so docela napolnili prostrani trg pred Ložo
V sredo je bila v Kopru, v četrtek pa v Portorožu modna revija, ki jo je v okviru VI. letnih iger 'organiziral Zavod primorskih prireditev. Na reviji so nastopili zagrebški in reški manekeni in prikazali letošnje modne novosti ter številne vzorce domače tekstilne industrije. Sodelovali so tudi pevci zabavne glasbe, med njimi Marko Novosel in znani ansambel lahke glasbe Kalogjera iz Zagreba.
stGBOTB®
V soboto zvečer je bil na Tito- njem sedmih amaterskih in treh vem trgu slavnostni zaključek profesionalnih ansamblov. Skup-
ili. jugoslovanskega festivala, ki je trajal ves teden s sodelova-
no je nastopilo 400 plesavcev in plesavk v bogatih narodnih no-
SPET NAS JE ZAČELA GLODATI STARA SKRB
šah s prikazom izvirne in umet-	slovanska folklora sodi med naj-
niško obdelane folklore naših na-	bogatejše na svetu,
rodov. Več kot 10 tisoč domačih	Prihodnji, IV. festival bo v Ko-
in tujih obiskovavcev je presene-	pru, kjer ima stalen sedež, pri-
til program folklorne tematike	hodnje leto med 29. julijem in 3.
same in predvsem zaradi njihove	avgustom. Njegova značilnost pa
mojstrske izvedbe. Zato je ra-	bo jasnejša stilizacija programa
zumljivo, da je tudi letošnji za-	s prikazom izvirne folklore dolo-
Kljub rekonstrukciji rižanskega vodovoda, ki je zagotavljala obalnemu področju dovolj vode vsaj do leta 1965, smo se že to poletje znašli v stiski — Nujno bo zatorej treba zbrati sredstva za zgraditev vodovoda v Sečovljah, ki nas bo rešil
iz stiske za nadaljnjih 7 do 10 let
Med skrbmi, ki tarejo dobršen	skega vodovoda za vsako ceno. del koprskega okraja, zlasti obal-	Rekonstrukcija, ki je bila v ceno področje, je brez dvoma ena	loti opravljena do letošnje po-izmed najhujših zastran vode.	mladi in je veljala 220 milijonov, Dokler sicer voda teče v stano-	je obetala precej več vode, koli-vanja, v industrijo, v obrate, v	kor jo je zmogel v letu 1936 zgra-gostinstvo in turizem, smo nekam	jeni rižanski vodovod. Po rekon-mirni, morda celo nekoliko brez-	strukciji se je namreč zmoglji-
skrbni, Ko pa začne voda usihati, ko je začne primanjkovati, ko radio in tisk začneta oddajati opozorila za skrajno varčevanje z vodo, takrat nas boleče zaskeli »stara rana«. Tako živimo v obalnem področju že vsa zadnja leta. In popolnoma jasno je, da bo vsako leto teže, zakaj vode potrebujemo čedalje več. Čedalje več za osebno rabo, za industrijo, za gostinstvo, za turizem — skratka za naglo razvijajoče se gospodarstvo ob obali.
Krpanja, s katerimi mašimo vrzeli in začasno lajšamo stisko po vodi, so pač krpanja, kakor da bi breme prekladali z ene na drugo
vost dvignila od 7000 na 12.000 kubikov vode dnevno. Po statistični oceni o porabi vode smo računali, da bo ta dnevna zmogljivost vodovoda zadoščala vsaj do leta 1965.
Toda komaj je bila rekonstrukcija rižanskega vodovoda dodobra zaključena, že so se jeli kazati prvi znaki, da smo se v statističnem ocenjevanju krepko ušteli. Modernizacija industrije- in novi tehnološki postopki, nqvi obrati, porast gostinstva in turizma, zlasti pa nagel razvoj pristanišča, vse to je začelo tako slastno požirati vodo, da je je že v prvem poletju po rekonstrukciji vodovo-
možnosti ne poti. Nemudoma se bo treba lotiti te- investicije, pa če bi bilo treba zanjo izkopati sredstva od koderkoli! Za sečo-veljski vodovod je doslej zagotovljenih že 190 milijonov. Manjkajočih 262 milijonov pa bo treba leto mora biti vode dovolj. Tve n'ajti, četudi bi se morali odpo- gati pa pomanjkanje vode, pome' vedati marsičemu drugemu, še ni neogibno tako hude posledice, tako nujnemu in potrebnemu. Ta da jih v trenutku niti ni mogoče investicija nam zagotavlja zadost- presoditi, (ž)
no preskrbo z vodo za nadaljnjih 7 ali morda celo 10 let. Odveč in nesmiselno bi bilo zdaj o stvari še nekaj mesecev debatirati ali oklevati. Sredstva je treba najti takoj, nemudoma, kajti prihodnje
ključek festivala, na katerem so sodelovali ansambli Kolo iz Beograda, Lado iz Zagreba in Tanec iz Skopja, prenašala evrovizija in posredovala državam zahodne Evrope in Skandinavije neposreden prenos.
Zaključna prireditev je navdušila številne gledavce, med katerimi so bili tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko, predsednica Ljudske skupščine LRS Vida Tomšič, predsednik sveta za kulturo in prosveto LRS Beno Zupančič, italijanski generalni konzul dr. Guido Zecchin in številni kulturni ter politični delavci koprskega okraja. Ob zaključku je predsednik OLO Davorin Ferligoj omenil velik pomen jugoslovanskega folklornega festivala za afirmacijo naših narodnih plesov doma in v tujini, posebno še, ker jugo-
čenega področja države pod skrbno izbiro republiških narodopisnih inštitutov, in nastop amaterskih skupin, ki jih bo zbral kulturno prosvetni svet FLRJ. Za zaključek bodo zopet nastopili naši svetovno znani profesionalni ansambli Kolo. Lado in Tanec pred večtisočglavo publiko ter ekrani evrovizije.
Po zaključku festivala so koprsko nebo osvetlile tisočere rakete v neštetih barvah, nato pa je bila tradicionalna koprska festivalna noč, ki je mesto spremenila v eno samo plesišče ob zvokih številnih godb ter ob obilni postrežbi gostišč.
ramo. Ko nas je leta 1952 zadelo da začelo občutno primanjkovati, prvo hujše pomanjkanje vode, Tistih 12.000 kubikov dnevno se-smo si pomagali z nekaterimi daj ne zadošča več. In tudi jasno ukrepi. Načrtno in intenzivno je, da bo z vsakim dnem teže. vzdrževanje vodovodnih naprav Vsako omejevanje v porabi vode je prineslo tolikšen prihranek in pa bi občutno prizadelo nadaljnji tako smotrno porabo vode, da razvoj našega obalnega področja, smo nekako vzdržali in se pre- kjer zdaj na široko odpiramo
tolkli do leta 1956. Tisto leto pa nas je poleti spet zadelo: na vseh koncih in krajih pomanjkanje vode.
Ze v letih 1959/60 pa se je očitno pokazalo, da niti z varčevanjem ne z ukrepi in sankcijami problemu ni moč več zadovoljivo ustreči, ne da bi se prav zastran pomanjkanja vode zaustavil toliko obetajoči razvoj. Treba ise je bilo lotiti rekonstrukcije rižan-
PIHSBpr'
vrata zlasti turizmu. In kakor ni drugih stvari brez vode, tako kajpada tudi turizem ne more biti. Iluzorne bi zatorej bile vse ogromne turistične investicije, če hkrati tudi ne zagotovimo temu razvoju dovolj vode.
V perspektivnem načrtu glede preskrbe z vodo je v tem položaju že DODolnoma dogorel O gr;!- Minulo sohnto jc bila v koprski lukl huda gneča. V rekordnem času se Jo zvrstilo na navezlh pet po l(>.000-tonskih ..r - , j	^ « .i .	ladij, In sicer: jugoslovanske »Sumadija« in »Baška«, ki sta pripeljali 8000 Ion soje in sojinega olja iti limon, ladja
aitvi voaovoaa V seco\ljan, te »Slovenija« je naložila generalni tovor, »Biokovo« je pripeljala D tisoč ton sladkorja, Izraelska ladja »Palyail« pa Je si še tako taremo glavo^ni druge vkrcala 300 kubičnih, metrov lesa. Posebno pohvalo zasluži kolektiv Luko, ki Je v rekordnem času pretovoril blago
PRED IZIDOM SLOVENSKEGA POMORSKEGA ZBORNIKA
Dolgo pripravljam Slovenski pomorski zbornik je končno v tisku in bo do septembra že v prodaji. Pripravila ga je skupina publicistov in strokovnjakov na pobudo koprskega kluba pomorščakov, ki je tudi založnik. Na več kot 200 straneh četrtinskega formata, z lepim ovojnim listom in vezavo v polplatnu bo prva publikacija te vrste v zgodovini slovenskega pomorstva. Dokazal bo, da Slovenci le nismo bili tako stran od pomorskega udejstvovanja, kakor mislijo nepoučeni. Dalje bo prikazal razvoj panog, ki so v zvezi z morjem, odkar smo svobodni gospodarji na obali severnega dela Istre, pa deloma tudi perspektive za bodoči razvoj. Z zbornikom bomo Slovenci tudi publicistično proslavili 20-letnico ustanovitve naše socialistične vojne mornarice.
ŠE ENA ZMAGA TOMOSOVEGA COLIBRIJA
Na lil. motorni dirki za prvenstvo Slovenije, ki je bila minulo nedeljo v Murski Soboti, je v kategoriji motorjev SO ccm zmagal Koprčan Berne-tič s Tomosovim Colibrijem-speclal. Povprečna hitrost je bila 72,5 km na uro. Bcrnetič pa Je zasedel tudi častno tretje mesto v tekmovanju z motorji do 125 ccm.
naši turistični in gostinski problemi
m@rn
O W

Pred šestimi desetletji je začel pot pesniškega spoznanja. Res je, da je bil v tistih za-
. četkih kar nekam otipljivo viden vpliv Moderne in še koga. .Toda pesnik je zorel s človekom brez nestrpnega prehite-. vanja in hlastanja,' kot človek,
(Ob 80-letnici Alojza Gradnika)
ki si je v svesti neizbežnega poslanstva, poti in cilja. Življenje je doseglo vrh in se prevesilo v zaton. Izpolnjeno je z nenehnim snovanjem in zorenjem težkih plodov.
Gradnikove pesmi, ki jih je navdihnilo ljubezensko doživetje, predstavljajo nemara najmočnejšo in najpomembnejšo stran njegovega obsežnega opusa. Sladkost in grenkoba dajanja in jemanja se prepletata z vdanostjo in izbruhi strasti, izlivata se v trpko spoznanje. Tu se najbolje prikaže pesnikova elementar-nostrastna in razklana narava, ki prihaja na dan tudi v trenutkih popolne vdanosti:
»Kako naj duša vsa se duši daja,
ko pa Še sebi samemu sem tuj
in sam s seboj v nenehajo-čem sporu?«
(Dvogovor, I)
Nedvoumno je Gradnikova ljubezenska pesem nova in izvirna, s svojo samoniklostjo in dognanostjo se uvršča v sam vrh slovenske poezije.
Divji, elementarni strasti in temni bolečini odgovarja težak, nasičen in skop izraz — pristni Gradnikov verz. Ni lahkotni, vihrajoči oblikovavec Župančičeve mere; njegov razgibani, bleščeči artizem, ki te potegne s seboj brez ozira na tehtnost notranje vsebine, mu je že v naravi tuj. Nasprotno: mukoma se bori za pravo podobo svojim izpovedim, le s težavo mu podreja" vsebino, ki sili in kipi izpod nemalokrat grobo skrojenega kalupa. V njegovem ustvarjanju je neka
globoka sorodnost z ustvarjanjem narave.
Razen razmišljujočih pesmi, v katerih tiplje pesnik za poslednjimi spoznanji in rešuje zadnje skrivnosti človeka in sveta, je pomemben tudi listi del njegove poezije, ki mu je pridobil ime pesnika Goriških Brd. Njegova navezanost na zemljo je prvobitna, vedno znova se vrača k njej; zdravi mu rane iskanja., k njej pride s spoznanjem, panteista, da »... vse se vrača: od dnl.jne gore v širno morje reka
in v zemljo samo hrast, ki se poseka,
in v prah trdnjava, mesto in palača.« (Vrnitev, II)
Kmeta doživlja hkrati z zemljo: doumel je njuno usodno povezanost.
V časih narodnostnega po-tujčevanja je njegova pesem pela o narodovi bridki trdo-živosti, vračala se je k tolminskim puntarjem in obetala dan maščevanja in obračuna.
Enajstim pesniškim zbirkam se pridružuje obsežno preva- .1 javsko delo iz slovanskih, germanskih in zlasti romanskih literatur ter pesniških umetnosti Vzhoda.
Bogato, vseskozi plodno in polno je življenje pesnika Alojza Gradnika, ustva.rjavca, iskrenega in resnega do svojega poslanstva. In jesen svojega življenja preživlja ta veliki slovenski poet v zadoščenju, da je bilo to poslanstvo doslej častno izpolnjeno, vendar še nedokončano in zato želimo pesniku Alojzu 'Gradniku na mnoga leta z željo, da čil in zdrav nadaliuie svoje delo. ,	A. Butolo
Pri novih kreditih, ki jih pričakuje koprska občina za nadaljnji razvoj turizma, je omenjena tudi postavka 15 milijonov dinarjev za ureditev izletne gostinske postojanke _ na Markovcu nad Semedelo. Želja, da bi dobili na tem hribu, od koder se nam nudi prelep razgled čez večji del naše obalne Istre, obalo onstran Tržaškega zaliva in ob primernem vremenu vse do Gradeža in celo Benetk, v ozadju pa do Nanosa, Čavna, Julijskih in Karnijskih Alp ter Dolomitov, ni nova. Blizu vrha Markovca je bilo prej že stara zasebna gostilna. O njej-pričajo le še razvaline. Da bi nam bila potrebna posebno še za pre-bivavce Kopra in Izole, ki ljubijo ob prostem času in ob nedeljah nepredolge sprehode, pa tudi za domače in tuje avtomobiliste, prav tako ni dvoma. Gostišče ».Kekec« nad Novo Gorico obišče veliko ljudi, ki pridejo v to mesto, in gostišče na Markovcu bi bilo za Koper nekaj povsem podobnega.
Prvi znesek za to postojanko je torej načelno že določen. Treba bi bilo le še najti investitorja, ki bi kredit prevzel in poskrbel za graditev ter ureditev. Menimo, da ga je na vsak način treba dobiti. Zaradi tega vprašanja načrt ne sme propasti. Treba pa je rešiti tudi vprašanje, kaj naj na Markovcu postavimo. S 15 milijoni ne bi napravili veliko. Postaviti samo okrepčevalnico ali bife, če je komu ta izraz imenitnejši, bi bilo premalo. Misliti je treba tudi na primer dežja, ko bi obiskovavci morali stopiti pod streho. Mimo tega bi imel Markovec obisko-, vavce vse leto, torej tudi v zimskem času, ko posedanje na prostem ni mogoče. Dobiti bi morali vsaj nekaj podobnega, če ne povsem takega, kot je »Kekec« nad Gorico. Za tako rešitev bi morali sredstva povečati.
Dr.ugo je vprašanje dohoda, oziroma dovoza. Na Markovec
vodi več poti in stez, tako s koprske kot z izolske strani. Glede pešcev ne bi bilo težav, če bi vsaj dva dohoda malo uredili. Drugače je glede avtomobilov. Preprosta preureditev podaljška »Markove« ceste zaradi silne strmine v začetku ni mogoča. Tudi še tako urejeno, bi deževje kmalu uni-
čilo. Kaže zato, da bi bilo bolje preurediti pot, ki gre na Markovec z glavne ceste onstran »Slavnikovih« delavnic. Mimo tega bi mogli na tem odcepku postaviti vsem, viden potokaz in reklamo. O vsem tem je treba dobro razmisliti. In ime? Preprosto Markovec in nič drugega.
R. R.
OB LETOŠNJEM OBČNEM ZBORU LOVSKE ZVEZE KOPER
' Koprska lovska zveza ima jutri v Hrpeljah svoj redni letni občni zbor. Letos nekoliko pozneje kot druga leta, in sicer zato, ker letos ni republiškega zbora lovcev, ki je vsaki dve leti, in pa zaradi številnih aktualnih nalog, ki so dozorele prav zdaj pred skorajšnjim začetkom lovne sezone na malo divjad. Prav bo, če se ob tem nekoliko zaustavimo ob nekaterih problemih iz dela in življenja lovske organizacije ter Vprašanjih v zvezi z lovstvom nasploh.
Predvsem je značilno za razvoj lovstva naglo povečanje staleža nekaterih vrst divjadi, predvsem fazanov in srnjadi — prvih na obalnem področju, srnjadi pa povsod, saj. se je ta divjad razširila že prav do morja v loviščih lovskih družin Šmarja in Izole. Pred dnevi se je pripetil nezaslišan dogodek, da je celo gams prihajkal od nekje naravnost v sečoveljske soline, kjer so ga solinarji ujeli z motornim čolnom, ko je zadnjo rešitev poiskal v morju, nato pa lovci spravili nazaj na Nanos, od koder je verjetno hotel »na dopust« ali §»oddih« na morje. Fazani pa so" se zaradi ugodnih podnebnih in terenskih razmer tako zelo razmnožili in jim obalno področje tako prija, da so postali že prava' nadlega za kmetijstvo. O njihovi prenaseljenosti pričajo tudi številna jajca, ki jih fazanke odlagajo kar v gnezda jerebic, zlasti prepričljivo pa govori o tem velika škoda oziroma odškodnina, ki jo morajo posamezne lovske družine plačati kmetij cem.' Prav takšno odškodnino morajo plačevati tudi zaradi škode, ko jo povzročajo divji prašiči in srnjad na zgornjem področju koprskega okraja.
. Spričo dejstva, da so fazani zaščitena divjad in za po njej povzročeno, škodo odgovarjajo lovci kot upravljavci loviš^ in lovski gospodarji, seveda zahteve za odškodnino vedno bolj naraščajo, pa če so škode, res krivi samo fazani ali ne. Zato je lovska organizacija na obalnem področju prišla do zaključka, da je treba stalež fazanov na obali omejiti na minimum, povečati pa do največje možne mere stalež jerebic, ki na posevkih in v nasadih ne povzročajo nobene škode. Sicer pa bo z omejitvijo staleža fazanov že sama po sebi dana možnost za razširitev jerebic, ker je rivalstvo med tema dvema vrstama divjadi kaj znan poiav. V tem smislu bn treba na obalnem področju tudi izdelati načrt za bonitiranje lovišč.
Prav toliko ali še več fazanov imajo tudi v Pomurju, toda tamkaj imajo za njihovo bivanje popolnoma drugačne terenske in življenjske pogoje. Tam nimajo ranih vrtnin in poljedelskih kultur, na katerih bi fazani lahko povzročali škodo. Nasprotno —/
kisa
kot znani obiralci in preganjalci v boju proti divjim prašičem, ki	lic, postavlja pred lovske družine
koloradskega hrošča so za kme- neusmiljeno pustošijo med krom-	zelo zahtevne naloge, hkrati pa
tijstvo izredno koristni. Pri nas pirjem, ovsom in koruzo ter uni-	za njihovo dosledno izvedbo terja
pa zaradi na pol zapuščenih zem- čujejo od poljedelskih posevkov	močnejše angažiranje kot doslej
ljišč spomladi navalijo na obde- pa do sadjarskih nasadov vse, kar	vseh sil v lovski organizaciji, ob-
lana področja in pustošijo zlasti lahko dosežejo.	enem pa tudi večjo in boljšo po-
med klijočim grahom in drugimi Več o tem in o drugih spreje-	vezavo z organi za kmetijstvo in
zgodnjimi pridelki, potem med tih ukrepih pa po občnem zboru,	gozdarstvo pri občinskih ljudskih
paradižnikom in končno med ki tudi v pogledu druge divjadi,	odborih ter povezavo z drugimi
grozdjem v jeseni. Ker ne more- posebno zajcev in kotorn (skalnih	činitelji v kmetijstvu, se pravi, s
mo zahtevati od kmetijstva, naj jerebic), divjih golobov in prepe-	samimi kmetovalci. VaneLovčar fazanom na ljubo spremeni svoje proizvodne načrte, morajo seveda lovci prilagoditi potrebam, terena bonitiranje lovišč in gojitev ustrezne divjadi na določenem področju. Ta naloga narekuje torej akcijo za omejitev staleža fazanov in dvig staleža jerebic.
, ., , Letošnji julij je prinesel cest-	še praske, materialna škoda pa O škodi m ukrepih s tem v zve- no-prometni statistiki kaj nega-	je po prvih ocenah komisij preži na zgornjem področju pa se bo tivno bilanco: 107 prometnih ne-	segla 10 milijonov dinarjev. Vzro-treba pogovoriti v sirsem merilu, sreč, ki so terjale štiri življenja,	ki teh nesreč so v glavnem ne-ob sodelovanju z občinskim ljud- 48 laže ali teže poškodovanih	previdnost in preutrujenost pri skim odborom in vsem prizade-oseb, več desetin potnikov, peš-	upravljanju motornih vozil, ob-tim prebivalstvom, ker lahko le cev, kolesarjev in drugih upo-	jestnost pri prehitevanju, prece-skupna akcija rodi uspeh zlastirabnikov cestišč je dobilo manj-	njevanje vozniških sposobnosti,
ALI SO TO OLAJŠAVE?
Iz leta v leto je vse več tujih turistov, ki obiskujejo naše kraje, a posebno je naš Portorož v zadnjih turističnih sezonah dobil sloves »Meke Sko.ndinavije«, saj se število Skandinaveev - letoviščar-jev slovenske obale vse bolj veča. Med njimi smo letos opazili že stalne obiskovavce,_ se pravi tiste, ki že nekaj let redno prihajajo v Portorož in v bližnje letoviščarske kraje.
Nedavno je začela veljati nova carinska uredba,- ki predvideva olajšave za tuje goste. Namen te nove carinske uredbe je, da bi se tuji turizem tudi pri nas bolj razvil. Toda vse kaže, da v tej uredbi ni razčiščeno vprašanje osebne prtljage tujega gosta. Gre za tisto prtljago, ki jo dobi gost po nekajdnevnem bivanju v naših letoviščih.
Navajam primer Švedinje Hil-degard Belter. Iz Stockholma je poslala dve rabljeni gumijasti blazini za plavanje. Pošiljka je bila naslovljena na njeno ime, da bi jo dobila v času svojega letovanja v Portorožu in da bi ji bilo potovanje udobnejše. Znano pa je, da večina švedskih turistov prihaja v Portorož z letali do Benetk in da je po predpisih letalskih družb dovoljena le določena teža osebne prtljage in zato se nekateri letoviščarji poslužujejo dostave za letalski prevoz odvišne prtljage vreko pošte. Ena izmed teh le.foviščark je bila tudi Svedinja Belter.
No, zelo pa je bila presenečena, ko je dobila obvestilo, da lahko paket dvigne na pošti, ko bo plačala več kot petnajst tisoč din carine. Razumljivo je, da je Svedinja zavrnila paket, ker se je
Čestitka
Štefki. Zadnikovi in Ivanu Rejcu želijo vso srečo na njuni skupni življenjski poti.
Kolegi in kolegice
dobro zavedala, da podobne nove blazine stanejo v naših trgovinah 7 do S tisoč dinarjev.
Miloš Jovanovič
Komisija za razpis mest direktorjev ObLO Sežana razpisuje mesto poslovodje splošnega obrtnega podjetja Sežana
Za razpisano delovno mesto se lahko prijavi:
1.	elektrotehnik, ki ima najmanj tri leta prakse v vodenju obrata, ali
2.	visokokvalificiran elektroinsta-later — elektromehanik, ki ima najmanj pet let prakse v vodenju obrata.
Ponudbe, kolkovane z 280 dinarji upravne takse pošljite ObLO Sežana v 15 dneh po objavi. — Kandidati naj k ponudbi priložijo dokazila o strokovni kvalifikaciji in kratek, opis dosedanjega poklicnega delovanja.
nogomet
smrt preži na cesti
. V tekmah za jugoslovanski no-nogometni pokal nista imela sreče predstavnika Primorske Anhovo in TOMOS. Anhovo se je dolgo upiralo nogometašem Krima-Odreda in izgubilo s častnim rezultatom 5:7. Koprčani pa so izgubili s članom druge zvezne lige ljubljansko Olimpijo z 0:10 (0:5). Rezultat je'resda visok, toda če upoštevamo, da je ljubljanska Olimpija pred dnevi premagala Kladivarja v Celju z 12:0, člana prve zvezne lige Reko z 1:0, potem se nimajo Koprčani za kaj sramovati. Tekma ni bila na posebni višini, kajti Olimpija je bila premočno moštvo za domačine, ki so povrhu vsega nastopili v pomlajeni postavi in so vendarle trikrat presilili vratarja Olimpije na obrambo s streli Furlaniča in Kavaliča. TOMOS je med tekmo izsilil tudi štiri kote. Pričakovali smo več borbenosti od domačinov, med katerimi se je najbolj odlikoval Kavalič v napadu, žal pa ni imel soigravcev.
alkohol in neupoštevanje prometnih znakov.
Velja se zamisliti ob ugotovitvi, da je bilo letošnjega julija kar za 44 odstotkov več prometnih nezgod kakor julija lani, in vsem koristnikom javnega prometa naj lebdi pred očmi, da »Smrt preži na. cesti« in da cesta ni dirkalna steza, na kateri bi preizkušali sposobnosti avtomobilov in voznikov, ki so šele pred kratkim dobili vozniško dovoljenje.
VATERPOLO
Turizem postaja pri nas leto za letom pomembnejša gospodarska dejavnost. Letos smo investirali samo v koprskem okraju v nove turistiCne objekte in naprave milijardo dinarjev; do prihodnje sezone jih bomo še poldrugo milijardo, skupaj torej 2 milijardi In pol. To je velika investicija, od katere pričakujemo okrepitev našega gospodarstva in še posebno pritok tako potrebnih deviz. Vse to je lepo in prav, ni pa ne lepo in ne prav, da ne moremo odstraniti iz našega turističnega gostinstva pomanjkljivosti, ki bi Jih mogli brez dinarja stroškov. Leta in leta govorimo na sejah in sestankih ln pišemo po tisku o teh pomanjkljivostih, pa ostaja vse skupaj boj z mlini na veter ali slovensko — bob ob steno. Ne mislimo danes še govoriti konkretno o posameznih primerih ln podjetjih, vendar bomo morali storiti tudi to, če vse drugo ne bo zaleglo.
Prvo, kar moti gosta že takoj ob vstopu v gostišče, vrt ali kavarno, so zibajoče se mize, na katerih se pijače neizogibno razlivajo. Pa tudi sicer je neprijetno sedeti pri mizi, ki ne stoji trdno. V nekaterih lokalih opažamo že mesece take omajane mize, ne da bi se kdorkoli od osebja za to pozanima-:. Po nekaterih gostinskih vrtovih stoje mize nepogrnjene. Večkrat so brez pepelnikov, In na nekem gostinskem vrtu smo opazili celo to, da stresajo natakarji polne pepelnike preprosto na tla poleg gostov. Čemu potem pepelniki? Drugod moremo opaziti ne-
smotrno porazvrstitev vrtnih miz, ker tudi to, kako so razporejene, ni vseeno. Udobnost Je prvo, kar gost terja.
V večini naših gostinskih obratov se je udomačila negostinska ln neturlstlčna navada, da strežno osebje ne pristopi samo k novemu gostu, da bi ga pozdravilo in vprašalo česa želi, marveč čaka, da ga prične gost sam klicati k svoji mizi. S poskusi smo ugotovili, da more gost čakati tudi po pol ure In še več na to, da ga natakar »opazi«, če ga prej sam ne kliče. Tudi ko ga gost kliče, ga ne sliši ali noče slišati, medtem ko se vrti okoli drugih miz, kjer so gostje bili vsaj enkrat že postre-ženi. Ko pa natakar pristopi, se le slino poredkoma dogodi, da gosta pozdravi, kar terja pač že najpreprostejša vljudnost v vsakdanjem življenju, kaj še v poslovnem. Prav tako je tudi ob gostovem odhodu. Pogostoma se dalje zgodi, da strežno osebje na naročilo pozabi ln je treba spet klicanja in naročanja vdrugič. Pri plačevanju je navadno potreben boj, ki more trajati tudi pol ure in več, preden more gost poravnati račun in oditi. Dogaja se tudi to, da mora gost dobro pregledati račun, če v njem ni »pomot«. Pri serviranju pijač se ponekod redno dogaja, da so steklenice in kozarci mokri in strežno osebje tako že samo polije prt.
Nekatera naša gostišča so brez jedilnih listov ln list pijač. Natakar zadrdra gostu lltanije jedi In
pijač, da si Jih sploh ni mogoče zapomniti.* Mimo tega gost tako ne izve za cene. Ce se to dogaja v kaki krčmi, se s tem pač lahko sprijaznimo, saj izbira tam nI velika, v vsakem srednjem in večjem obratu pa bi moral biti jedilni list obveznost. Bolno poglavje je vprašanje pijač, posebno vin. Tudi v istem lokalu gost le malokdaj ve, kakšno bo vino, ki ga bo naročil. Medtem ko je danes lahko res dobro, more biti jutri že prav slabo ln često ciknjeno. Zakaj je ciknjeno, vedo gostinci prav dobro, in tudi to, kako je temu mogoče odpomočl, le da jim tega nI mar.
Težak je poklic strežnega osebja, a tisti, ki si ga izbere, mora pač vedeti, da njegov posel ne bo lahak. Vedeti mora tudi, da mora biti vljuden ln ustrežljiv t/?r pripravljen »požreti« marsikatero nevšečnost. Na drugi strani pa bi morali to upoštevati tudi gostje, seveda le tam, kjer je strežba v redu. Mimo tega so podjetja dolžna poskrbeti tudi za zadostno število strežnega osebja. Da posamezni natakar ne moro zadovoljivo strečl množici 30, <10, 50 in še več gostom, je vsakomur znano. Varčevanje tu ni na mestu. Co gre za konice, je treba priskrbeti pomožno strežbo.
Navedli smo le nekaj nevšečnosti, ki bi jih mogli odstraniti brez stroškov. Navedli smo jih pavšalno, prihodnjič pa bomo rajši govorili konkretno, z navedbo lokalov. n.
PETNAJSTLETNICA POTUJOČEGA FILMA
Pred dnevi je' minilo 15 let' delovanja potujočega filma v Hrpeljah.- Njegove predstave si je ogledalo okrog 400 tisoč ljudi z vsega območja hrpeljske. dela postojnske in sežanske občine, kjer kroži ta potujoči kino in nudi občanom, kjer nimajo kinematografskih dvoran, kino predstave za prijetno razvedrilo.
KOPER : EENCE 9:6
Prejšnjo soboto in nedeljo so v Renčah na Goriškem slovesno proslavili 15. obletnico domačega društva Partizan in 10. obletnico prve vaterpolo tekme v goriškem okraju. Ob tej priložnosti je biV, na zasilnem plavališču na Vipavi plavalni miting, na katerem je nastopilo preko 100 tekmovavcev iz Renč, Mirna, Prvačine in Nove Gorice. Na večer pred uradnim tekmovanjem je bila prijateljska vaterpolo tekma med Renčami in Koprom. Ob ogromnem zanimanju gledavcev, bilo jih je približno 1500, so mladinci Kopra po ogorčeni borbi premagali požrtvovalne domačine z 9:6. Zmaga Kopra predstavlja uspeh. Po tej tekmi so odpotovali Konrčani v Velenje na mladinsko prvenstvo Slovenije v vaterpolu.
^ * "m
- -i

S prihodom mladinske brigade na «adbišče nove osnovna «„iT",','	T"
splahnela tudi bojazen Semedelčanov zastran	S	Kopru je
Koprska mladinska brigada se je namreS A^n sLLJ, ? "j h"v(- otroke, jekta lotila tudi urejanja nove' p™"¡ez Boni 11 o k"r b'^ inl^n"^' varno, ampak tudi krajšo pot za otroke iz Somedele do	° ,",e le
poslopja. Brigada, lcl jo sodelovala sedem dni ni -i-^i uf* • 5o'ske,ffa vala v LJubljano, kjer se bo združila z novomcšL mladlnsLJ nato sodelovala v okolici Svctoza^pri^	cesfe^Bmstvo
ZAKAJ TAKO VISOKO POVPREČJE BOLNIH
' V^i ■ ' ' '
Ne pretiravamo, če trdimo, da zara-	Posledica voženj z mopedi, kar sini visokega povprečja bolnih odtekajo	ccr pomeni lepo pridobitev za števil-v marsikateri gospodarski organiza-	ne delavce Tomosa, pa ima žal tudi ciji najteže nadomestljlvt milijoni,	svoio senčno stran. Namreč stalež Podatki o izgubljenih delovnih dneh	bolnih motno zvišujejo razni prehla-Visijo prelopljeni v absolutne zneske	dl, revme in podobne bolezni, ki so kakor hudourni oblaki nad proizvod-	najčešče posledica slabo zavarovanih nlmi plani, ogrožajo proizvodnjo in	voznikov mopedov, prepiha itd Nič neizbežno znižujejo osebne dohodke	čudnega torej, če se gnete pred vrati zaposlenih.	Tomosove splošne ambulante dnov-Ugotavljanje vzrokov za ta zaskrb-	no 50 <1° *>° ljudi. Zopet na drugi ljujoč pojav navadno prepuščamo oz-	strani ni moč mimo dejstva, da je kemu krogu ljudi — zdravnikom, per-	mcd ^'ani kolektiva tudi precej »bor-
sonalnim službam in Se komu ___ zato	cev" za bolezenske dopuste zgolj za-
pa je ugotavljanje posledic v širšem	radi osebnih interesov, Lastniki manj-
krogu zaposlenih navadno dokaj pri-	sil1 ali večjih površin obdelovalne
stransko In niha med dvema skraj-	zemlje so namreč povečini v tovarni
nostima: eni — predvserfl tisti, ki se	"z eno nogo« ter jim pomeni do-
lahko postavljajo s čvrstim zdravjem	hodek iz dela v tovarni samo pri-
In s previdnostjo na delovnem mestu	boljiek k hododkom iz posestva alt — govorijo najčešče o »zabušantih«, zopet drugi, ljudje manj čvrstega zdravja in ljudje, ki so jim preventivni ukrepi 7.a varnost na delovnem mestu in interesi kolektiva tuji — onenjujejo navadno pravice zavarovancev zgolj s stališča zagovornikov lepih načel socialističnega humanizma in plačnikov prispevka za socialno zavarovanje.


obratno, krepko zato izkoriščajo ugodnosti iz socialno-zdravstvenega zavarovanja.
Povsem upravičeno razpravljajo torej v Tomosu, da bodo namestili svojega kontrolorja, kajti en sam kontrolor ZSZ v Kopru nikakor ne zmore sam tega zahtevnega terenskega dela.
:

m
Toda očitno je, da zgolj izboljšana nadzorstvena služba ne bo odločilno \ vplivala na zniževanje boleznin, kajti i predvsem kriterij zavarovanca in V zdravnika — prvega, ki .odloča, kdaj in zakaj potrebuje zdravstveno zaščito, ter zdravnika, ki hkrati s svojim strokovnim zdravstvenim ukrepanjem ugotavlja upravičenost zaposlenih do bolezenskega dopusta — naj bo tehtnica socialistične zavesti prolzvajav-cev. Boro Borovič
jpi -r;
■BS«'


tmMM-ggf" ■ -
3 -t \ 9 I * ' ? ?

žtoasažižifc-iH&^Žl ¡£>ii
r^-wKI ...gSšJiBBBlS» r ^ " -'r-
. fm
.....

Takšnate pa se vam kaže Semcdela, čc jo gledate s Tomosovega nebotičnika iz središča Kopra
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »STAVBENIK« V IZOLI BO GRADILO
Vsa ta stanovanja bodo za pro-
no pripravlja na začetek gradnje	obratnih sredstev. V podjetju so V Izoli bi imeli novi bloki 40 sta-stanovanj za tržišče. Pobudo za	že pred časom napravili nekaj novanj, v Luciji pri Portorožu pa tovrstno dejavnost so dala tudi	projektov in ker so bili pomanj- okrog 20 do 30 stanovanj, razna podjetja in ob sodelovanju	kljivi glede na splošno urbanistič-obeinskih ljudskih odborov obal-	no ureditev obalnega pasu in na nih občin so bile te dni zaklju-	možnosti lociranja novih zgradb, čene priprave za bližnji začetek	so sedaj v zaključni fazi novi nadel na terenu.	črti, ki upoštevajo vsa priporo-
Vendar je še vrsta problemov	čila urbanistov,
okrog pravočasne zagotovitve de-	In tako lahko v oktobru priča-
„-¡..-„i! » , - . narnih sredstev, ki bodo v za-	kujemo začetek pospešene stano-
mosu najbolj višajo stalez. Na sliki: * ,, , .. x. , ,	. , , . ' , ' ,
skrb za okrevanje ponesrečenih de- četku skromnejsa, čim pa bo eko-	vanjske gradnje od Kopra do Pi-
lavcev je ena izmed glavnih nalog nomsko dokazano, da je gradnja	rana. V Semedeli pri Kopru je
zdravstvenega osebja Tomosove splo- takšnih stanovanj rentabilna tako	namreč predvidena gradnja sed-
sne ambulante. Tej nalogi spretno	^ ° J
Nesreče na delovnem mestu in nezgode na poti v tovarno tudi v To-
slreže tudi praktikantka Alma Jer-manls, dijakinja 3. letnika šole za medicinske sestre v Pulju
DROBNA GOSPODARSKA KRONIKA IZ POSTOJNE
nom, ki bodo pripravljeni dati določeno denarno soudeležbo, razen tega pa bo moč črpati sredstva iz posojil stanovanjskih skladov občin, na katerem območju bodo gradili nove hiše.
Gostinska podjetja družbenega 2826 na 4513 ali za 60 odstotkov.
Seveda pa nas predvsem zanimajo cene in v podjetju Stavbenik so nam ljubeznivo postregli z njimi. Tako bi stala garsonjera š predsobo milijon 400 tisoč din, dvosobno stanovanje s približno
popravek
kaj nad 5 odstotkov,
V Tomosu je torej povprečje naj-	rasla za 62 odstotkov. V krogih višje, zato je tudi . zaskrblienost zara- ,. , , .	. ...
di tega upravičeno največja.	gostinskih delavcev pojasnjujejo
Podatki kažejo, da je bilo v Tomo-	te spremembe s stagnacijo obi-
su v prvih Šestih mesecih zaradi bo-	gkov domačih turistov Postojnski
lezenskih izostankov izgubljenin 7.115	. _■ i t ± j- ~ , ,.	-
delovnih dni. Podjetje je v istem raz-	JalTU kot tucil s čedalje moenej-
dobju izplačalo nadomestilo zavaro-	Šim vplivom, ki ga ima na po-
vancem v znesku 5,251.000 dinarjev,	trošnjo alkoholnih Zavod za socialno zavarovanje pa . .
Kakšna bi bila	motorizacije.
pijač razvoj
okrog 14 milijonov. Kakšna bi bila šele številka zaradi izpada proizvodnje spričo tako visokega povprečja staleža, se ni težko zamišljati, če navedemo še podatek, da je od 1392 zaposlenih Izostalo z dela dnevno povprečno 98 oseb.
Nesreče na delovnem mestu in ne-
Glede na čedalje intenzivnejše vključevanje postojnskih gostinskih obratov v turistični promet je zlasti zanimivo tudi gibanje turističnih nočitev, ki ra-
avtomehanicna delavnica in pralnica
ali naj plavalni bazen propade do kraja?
uspel kulturni in zabavni nastop dejavnost občinskega sindikalnega sveta
zgode na poti v tovarno in domov	stejo nezadržno. Dočim- so v lan-	Agilno Avto-moto društvo bo v	novih voznikov, amaterjev in po-najbolj višajo odstotek bolnih tudi v	skem prvem polletju zabeležili v	prihodnjih dneh odprlo dobro	klicnih šoferjev. V letošnjem pr-ki°e?TeUzaPrela''vsLuinsk^poikrbijeno	P°st°inski °b«ni skupno 6236	urejeno avtomehanično delavnico,	vem polletju so usposobili 115 voza varnost delavcev, vsekakor ni	nočitev, jih je bilo v istem času	ob njej pa tudi pralnico za oseb-	znikov vseh vrst motornih vozil, opravičljiv ter kaže na vrzel v vzgoji	letos že 7489 ali 20 odstotkov več.	ne avtomobile. K temu uspehu,	27 poklicnih voznikov pa je opra-zaščite. Številni	Mnnpn hitrpišn Hinnmikn nn m	lri nnmpTii 7nnfnn lrv=,ini>-r\r,' Ir, +n_	xrUn iVr,ifn ™ „lefti^r, ir.roitiii^-,^;^^ osu p tka r
rlaši občini na prvem mestu.
-VAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR
Kolektiv splošnega gradbenega za izvajavca kakor za kupca, je mih stanovanjskih petnadstropnih projektiranja in nadzora, le-ti pa podjetja Stavbenik v Izoli se res- moč pričakovati večji dotok blokov s približno 70 stanovanji, so običajno v višini 8 odstotkov
vrednosti stanovanja.
Zato v splošno gradbenem podjetju Stavbenik v Izoli menijo, da bo tak načrten način gradnje sta-
dajo posameznim državljanom in	novanj cenejši za okrog 20 od-
kolektivom gospodarskih organi-	stotkov od običajnega načina
zacij, ustanov in zavodov, ki bodo	gradnje po različnih projektih, ki
morali dokazati denarno sposob-	marsikdaj zanemarjajo osnovne
nost za nakup stanovanj. Verjet-	funkcije sodobnega stanovanja
no bodo podjetja tudi prispevala	glede udobnosti in praktičnosti, nekaj ednarja tistim svojim čla-
Tovarna čevljev .Jadran iz Mirna rrl , , ,	, ,,	pri Gorici nam je poslala v zvezi z
50 kvadratnih metrov tlorisne po- ilustrirano vestjo, ki je bila objav-vršine okrog 3 milijone 700 tisoč ljena na tretji strani S.J v štev. 32 z
Toda kriterij — kriterij zdravnika in zavarovanca — ter zavest proizva-javca, ki dejansko zaključuje krog, v katerem naj bi bilo več izčrpnih razprav v delovnih kolektivih, sta le malokje upoštevana možnost za zniževanje čestokrat hudo strme krivu-
bolezn!,U poškodb dj n'°u velj a vij a n j a r vr- sektorja gospodarstva postojnske	K tolikšnemu porastu so nedvom-
ste .ugodnosti, ki jih nudi našim lju- občine so zabeležila v prvih še-	no največ doprinesli odprtje no-
daia zdravstvena in socialna zakono- stih mesecih letošnjega leta za	vega motela in Camp hotela pri dinarjev, trosobna "stanovanja s dlle 3- avgusta 1962 pismo, iz katerega
Analiza povprečja bolnih v štirih f ViŠji PI!'onlet,k°t-V jftem času	Piv.ki ^.ami kot, zaznaven po- površino 65 kvadratnih metrov na TzadTnl prav taka, kot Je zapl-
velikih gospodarskih organizacijah — lanl- Za gibanje količinskega pro-	rast inozemskih obiskovavcev približno 4 milijone 600 tisoč din. sano. Dobršno krivdo za položaj, ki Je
v Tomosu, v Delamarisu, pri splošni meta je bilo v tem razdobju zla-	Postojnski jami in Predjamskemu Razumljivo je, da so to le začas- nastal v podjetju, nosi bivše vodstvo,
plovbi in v Javoru — kaže v odstot- ct; 7načilnn mnënn nnnHanip nn-	tzrprlu	no	„r,	5îi nl 0 pravem času pokrenilo vsega,
kih za prvih šest mesecev naslednje , i"'"""**"	>■.	.	se pa ooao verjetno kar je bilo potrebno, da bi se zadeva
številke: v Tomosu g,22 odstotka, v trosnje vina in piva, ki je v pri- V prvem polletju letos je v po- nekoliko znižale s čimvečjo tipi- lokala rešila ugodno za naše podjetje.
Delamarisu 5,36 odstotka, pri splošni meri z lanskim polletjem manjša	stojnskem motelu na Tržaški cesti žarijo ki pa nikakor ne bo smela organi občine ne nosijo zato nobene
Plovbi 3.64 odstotka ter v Javoru ne- za 30 oziroma 19 odstotkov, do-	prenočilo 389 domaČih in 1685 iti na škodo kakovosti stanovanj. da bT^cdanj^sta"^ popïal
čim je potrošnja sadnih sokov po-	inozemskih gostov.	(ma) V teh cenah so že zajeti stroški vilo v našo korist.«
zatrjujejo, da je plavalni bazen izključna zadeva Partizana, pa očitno pozabljajo, da sam Partizan nima sredstev, da bi se lotil temeljite ureditve kopališča. Volivci so jnostavili odločno zahtevo, naj občinski ljudski odbor nemudoma poskrbi za kopališče, ki je tolikim občanom zares neogibno potrebno.
, ,___________ __________ „__„ Na povabilo občinskega odbora
Usfnikf mopedov v Tomosu pa'so žal MnoS° hitrejšo dinamiko pa so ki pomeni znatno krajevno' in tu- vilo izpite za visoko kvalifikacijo. SZDL je gostovalo v Ilirski Bi-že lep čas zastran odstotka nezgod v dosegle v primerjanem razdobju ristično pridobitev, je treba pri- V novi avtomehanični delavnici strici kulturno umetniško društvo
...............	nočitve tujcev, ki so porasle od staviti tudi uspešno usposabljanje bodo svojim članom opravljali >*Ivo Lola Ribar« iz Beograda.,
vsa popravila po lastni ceni, dru- Beograjski gostje so v dvorani gim naročnikom pa z.aračunavali »Svobode« izvajali prijeten kul-storitve po kar najbolj konku- turni in zabavni spored. Sodelo-renčnih cenah.	vali pa so tudi pripadniki ilirsko-
Na zboru volivcev v III. voliv- bistriške garnizije JLA. Občin-ni enoti so občani razpravljali o stvo> kl Mjub slabemu vreme-perspektivnem gospodarskem raz- nu do kra3a napolnilo dvorano, voju ilirskobistriške komune, ka- 8°ste in izvajavce nagradilo kor ga-je bil v glavnih potezah s toplim priznanjem, orisal inž, Ivan Kukovec. Kljub Predsedstvo občinskega sindi-pestri problematiki pa so se ob- kalnega sveta je na svoji zadnji cam najdelj zadržali ob kopali- seji pripravilo dnevni red in gra-scu m plavalnem bazenu, ki se ga divo za plenum občinskega sindi-pred nekaj leti zgradili na pobu- kalnega sveta, ki bo v prihodnjih do in ob pomoči garnizije JLA. dneh razpravljal o delitvi čistega Kopališče vsako leto bolj in bolj dohodka v gospodarskih organi-propada. Letos pa je sanitarna zacijah ter o izpolnjevanju proiz-in.špekcija plavalni bazen sploh vodnih nalog v ilirskobistriški zaprla, ker niso ob njem urejene komuni. Na tej seji so tudi raz-kabine, v samem bazenu pa so rešili dolžnosti dosedanjega pred-nastale že tolikšne razpoke, da sednika občinskega sindikalnega voda vidno odteka v izgubo. Ob- sveta Edvarda Gregorčiča, ki je čam so na zboru poudarjali, da prevzel novo dolžnost pri občin-vsako leto razpravljajo ter opo- skem komiteju ZKS. za novega zarjajo na to stvar, vendar je vse predsednika občinskega sindikal-
□	Pogajanja o skupnem trgu, ki so bila te dni v Bruslju,
so zašla na mrtvi tir, ker baje ni bilo moč doseči sporazuma o politiki cen za kmetijske pridelke v razišrjeni gospodarski skupnosti. Ta vest je snra-vila angleško vlado v precej težak položaj, posebno še ker je komaj 40 odstotkov Angležev za skupni trg in je kaj malo upanja, da se bodo pogajanja uspešno nadaljevala v jeseni.
Razgovori med Indonezijo in Nizozemsko o prenosu oblasti nad Zahodnim Irianom iz nizozemskih rok v indonezijske se bodo začeli v ZDA prihodnji teden. Razgovori,' ki bodo v WashingtonU pod neposrednim nadzorstvom vršiv-ca dolžnosti generalnega sekretarja U Tanta, bodo verjetno zaključeni do 17. avgusta, ko je dan indonezijske osvoboditve.
□	V Tangerju je te dni tretje zasedanje ekonomskega odbora držav podpisnic Afriške listine, ki • so Maroko, Alžir, ZAR, Gana, Gvineja in Mala-ja. Za zasedanju razpravljajo o skupnem afriškem trgu, o afriški plačilni uniji in ustanovitvi banke za gospodarski razvoj afriške celine.
0 Jamaika, ki je bila 'doslej britanska kolonija in je te dni dobila status neodvisne države, je v ponedeljek zaprosila za sprejem v članstvo Organizacije združenih narodov, pa V Tokiju se je zaključila osma mednarodna konferenca za prepoved atomskega in vodikovega orožja v vojne namene. Na tej konferenci so sprejeli poziv vsem narodom in državam, naj se zavzamejo za prenehanje atomskih poskusov in oborožitve in za splošno ter popolno razorožitev. Udeleženci konference so tudi zahtevali razpustitev vojaških blokov in odpravo vojaških oporišč na tujih ozemljih.
03 Predsedstvo začasne alžirske vlade je te . dni sporočilo, da »oblast, ki jo je izvajala začasna alžirska vlada, prehaja sedaj na politični biro . Fronte nacionalne osvoboditve. Začasna vlada bo odslej delovala le kot »institucija revolucije«, in to do volitev v ustavodajno skupščino, ki bodo 2. septembra. Ta ustavodajna skupščina bo štela 196 članov, od teh pa bo 16 predstavnikov evropske manjšin?, {g Britanski znanstvenik Geof-frev Bacon je umrl za pljučno kugo. Njegova smrt je posledica poklicnega dela v vojaškem mikrobiološkem inštitutu. kjer delajo poskuse, ki služijo namenom bakteriološke vojne Ta inštitut je v Angliji znan pod imenom »tovarna smrti«.
S Iz Sovjetske zveze je prispela vest, da bo v kratkem poletel v vesolje tretji sovjetski kozmonavt. Sliši se, da bo ta vesoljski potnik naredil okrog Zemlie več krogov in v skupni dolžini več milijonov kilometrov.
S
lil
Ob koncu lanskega leta, pa do konca maja letos so se obratna sredstva gospodarskih organizacij v koprskem okraju precej dvignila. Toda bolj iz bančnih virov kot pa iz ostalih, v prvi vrsti iz družbenih skladov in iz lastnih virov gospodarskih organizacij. Tako kažejo podatki, da so se krediti za obratna sredstva iz bančnih virov dvignili v našem okraju v prvih petih mesecih za nad dve milijardi, dočim je začetni sklad obratnih sredstev celo nekoliko padel, nekaj več pa krediti in posojila iz družbenih skladov. Konec maja letos so tako dosegli krediti za obratna, sredstva 23.278 milijard, medtem ko so znašali ob koncu lanskega leta 21,307 milijard.
Večji del poviška obratnih sredstev v omenjenem času gre v korist industrije in rudarstva. Ta povišek presega eno milijardo. Sledita mu promet ter trgovina in gostinstvo, torej dejavnosti, ki so značilne za naš okraj — razen kmetijstva, Tudi v kmetijstvo je bilo vloženih nekaj nad 100 milijonov več obratnih sredstev kot lani, toda to ni v nobenem so-
razmerju s pomenom in vlogo te gospodarske panoge za naš okraj. Pri tem je zlasti značilno, da je kmetijstvo dobilo zelo malo sredstev v obratne namene iz družbenih skladov.
Ce primerjamo gornje podatke s podatki o osebnih dohodkih v mesecu maju v koprskem okraju, lahko ugotovimo tudi v tem pogledu določena sorazmerja in skladnost z gornjimi podatki. Največ osebnih dohodkov sta, kar je razumljivo, dala industrija in rudarstvo. Temu sledi promet, medtem ko trgovina in gostinstvo zaostajata. Daleč za vsem pa zaostaja kmetijstvo s komaj 16 milijoni. Ta primerjava je dovolj jasna, da bo potrebno v kmetijstvu marsikaj popraviti in povečati njegovo aku-mulativnost. Pri tem pa ne bi bilo odveč analizirali dejstvo, da je prodaja kmetijskih pridelkov v tem mesecu vrgla po podatkih, ki jih lahko nudi družbeno knjigovodstvo — 236 milijonov.
Podatkov o potrošnji v investicijske namene, to je v osnovna, in obratna sredstva, ne bi analizirali. Ugotovili bi
le vsaj za ta čas ogromne razlike v primerjavi s planom, kakor tudi to, da so največ sredstev v te namene prispevali občinski in ostali družbeni skladi, medtem ko je udeležba zveznih sredstev kljub planu zelo majhna. To seveda zelo vpliva na izpolnjevanje nalog na tem področju.
Končno bi se še dotaknili vprašanja potrošniških kreditov in hranilnih vlog. Oboje je v porastu in medtem ko so hranilne vloge že presegle višino ene milijarde ter dosegle že skoro znesek 1,300 milijonov, se potrošniški krediti postopno približujejo znesku ene milijarde. To je značilno tem bolj, ker je prebivavstvo koprskega okraja doslej zelo zaostajalo glede najemanja potrošniških kreditov> spričo možnosti nakupa preko meje. Izenačenost cen, možnost: nabave mnogih predmetov doma in težave s prenosom prek meje, vse to brez <h>o?na vpliva, da domačini vedno bolj kupujejo blago doma posebno še, ker je s potrošniškimi krediti razmeroma lažje kupiti blago večje vrednosti in daljše dobe trajanja .	. (~dt-)
zaman, ker se nihče ne zavzame nega sveta pa izvolili Lada Škr- ♦ za to, da bi končno uredili kopa- lja, učitelja na ilirskobistriški Z lisče in plavalni bazen. Tisti, ki osemletki.	|
... i ♦
•	; ... v. i .v,-.■. XV'..-,■ -.v • •■■ .'	i
i
Motiv Iz Ilirske Bistrico
O Vrednost vsega jugoslovanskega izvoza v juniju znaša po dosedanjih nejx>polnih po-s datkih okrog 17 milijard din in tako lahko zabeležimo, da smo v prvem polletju letošnjega leta izvozili raznega blaga v vrednosti 86 milijard dinarjev, se pravi za 3,5 odstotka več kakor v obdobju januar—julij lanskega leta. Vendar ta podatek ni zadovoljiv, saj je bila vrednost izvoza za sedem odstotkov manjša od predvidevane, razen tega pa je bil uvoz za 6.7 odstotka večji od lanskoletnega. © V načrtu je, da bomo letos s pšenico posejali več kot dva milijona hektarov. Sejali bomo predvsem rodovitne sorte Jesenice.
© Na področju Istre, Hrvatskem Primorjb in dela Dalmacije bodo do začetka maja prihodnjega leta investirali v graditev gostinskih obratov več kot. 7 milijard dinarjev. Ta investicija je predvsem namenjena gradnii hotelov, motelov in turističnih naselij. © Na kanalu Donava—Tisa— Donava so te dni dogradili 220 m dolg in 16,5 m širok most, nod katerim bodo lahko Plule ladje do 1000 ton nosil- • nosti. Ta mo'st je iz gospodarskega stališča zelo pomemben, saj je najboljša veza med Novim Sadom in vzhodno Bačko.
republiško prvenstvo pionirjev v plavanju
ZA DRŽAVNO IN EVROPSKO PRVENSTVO
Za nami je republiško prvenstvo Slovenije pionirjev v plavanju, ki je bilo pretekle dni v prelepem kamniškem. bazenu, znanem po izredno težki vodi. Rezultati so slabši, kakor smo pričakovali, zmagala pa je premočno ekipa trboveljskega Rudarja in tako osvojila naslov republiškega prvaka Slovenije. Trbovelj-čani so imeli resnega tekmeca le v ekipi Ljubljane, ostale ekipe pa so bile za razred ali celo za dva slabše od prvakov, o čemer nam zgovorno kažejo zbrane točke. Vrstni red je naslednji:
Rudar iz Trbovelj 8835 točk, Ljubljana 6541, Triglav 3021, Koper 2372, Neptun 2184. Ilirija 1553, Bled 1209, Rudar (Velenje) 823, Kamnik ,436.
Novi prvaki Slovenije posamezno pa so naslednji:
M oš k i 50 m prosto: Vošnjak (L) 31.3 200 m prosto: Vošnjak (L) 2,38,5 100 m prsno: Detiček (I) 1.28,7 100 m. metuljček: Vošnjak (L) 1,24,1
lOOm'hrbtno: Lukaš (RT) 1,24.1 200 m mešano: Kuhar (RT) 3,09 4X100 m prosto: Ljubljana 5:31,3
4X100 m mešano: Ljubljana 6:34,2
Ženske 50 m prosto; Vodišek (R) 34,2 200 m prosto: Vodišek (R) 2,56,5 100 m Drsno: Arizanovič (T) 1,42,4
100 m metuljček: Hodnik (L) 1,49,8
100 m hrbtno: Golob (R) 200 m mešano: Vodišek (R) 3,25,4
4X100 m prosto: Rudar 6,01,2 4X100 m mešano: Rudar 6,42,8 Nov pionirski rekord je postavil detiček (Ilirija) na 100 metrov prsno, drugače pa so bili razmeroma najboljši časi v hrbtnem plavanju.
In Koprčani?! Šli so na prvenstvo v upanju, da zasedejo eno izmed prvih štirih mest. Ob m;'i večji sreči, predvsem pa ob boli-ših pogojih za plavanje, bi lahko dosegli častno tretje mesto, kar bi predstavljalo v tako ostri kon-
kurenci devetih najboljših slovenskih klubov več kot navaden uspeh. Toda ob vsem smo lahko zadovoljni tudi s četrtim mestom. Pogoji za plavanje so bili za Koprčane veliko bolj neugodni kot za druge tekmovavce, ki so vajeni sladke in mrzlejše vode. Tekmovanje se je namreč odvijalo v vodi, ki je imela 16 stopinj. Vsekakor je bil to velik minus za koprske plavavcev. Upoštevati moramo tudi to, da mladi koprski plavavci v zasilnem »bazenu« v Zusterni nimajo dobrih pogojev za vajo startov in obratov. Vsakdo pa ve, da na startu in obratu lahko pridobi tekmo-vavec dragocene desetinke, ki so največkrat odločilne za boljše mesto.
Vsak dan razen nedel.ie poročila ob 7,30, 13,30, glasba za dobro jutro ob 7,15, 735, radijski dnevnik ob 15. uri.
NEDELJA. 12. avgusta: 8,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Naša reportaža: »Naš zdravstveni dinar« — 3,15 »Barve in zvoki moje domovine« — posnetki II. dela koncerta zbora JLA iz Beograda dne 13. junija v Kopru p, v. Mladena Jagušta, recltator Janez Eohaček — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje zbor iz Barkovelj p. v, Milana Perto-ta — 15.?0 Igrajo veliki zabavni orkestri.
PONEDELJEK, 13. avgusta: 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Od ansambla do orkestra — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi.
TOREK, 14. avgusta: 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Dve fantazije na slovenske narodne pesmi Karla Hoffmeistra in Antona Trosta — igra Marijan Lipovšek — 14.45 Pojo mladinski zbori iz Kobarida, Kopra ln Idrije — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — ;5,30 Poskočne in okrogle.
SREDA, 15. avgusta:
13,40 Zabavni ritmi — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije — 14,30 Za oddih in razvedrilo igrajo in pojo I-Iorst Wende, The Füller Bros, Medaillon Strings. Frank Sinatra in The Hurricanes — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne v priredbah Emila Adamiča in Cirila Preglja poje moški zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja.
Pa še to: Koprčani bi lahko dosegli večje število točk, če bi ne bila Oliverijeva diskvalificirana v plavanju na 100 m hrbtno.
Najboljši uspeh je dosegel med Koprčani Koršlč, ki je zasedel 2 častni drugi mesti. Tako je bil drugi v plavanju na 50 m prosto s časom 0,31,9 in na 200 m prosto s časom 2,39,7. Od ostalih je najbolj presenetila Jovanova, ki se je uvrstila v želo ostri konkurenci na tretje mesto na 50 m prosto in dosegla lep čas 0,38,5. Koprčani so se uspešno borili v štafetah z Ljubljančani in Trbo-veljčani. Tako je bila ženska štafeta 4X100 m mešano druga, obe štafeti — moška in ženska — pa sta zasedli na 4X100 m prosto 3. mesto.
Na splošno lahko rečemo, da so Koprčani dosegli na republiškem prvenstvu veliko slabše rezultate, kakor jih dosegajo na treningu v morski vodi. Ob vsem tem, upoštevajoč prej našteta dejstva, kot težko vodo, nizko temperaturo, neugodne pogoje za trening in tako naprej, lahko rečemo, da predstavlja četrto mesto za Koprčane uspeh. Ko bodo mladi koprski 'plavavci dobili na novem koprskem kopališču v Zusterni odprt morski bazen, bodo
tudi za njih nastopili boljši časi, Morda pa se bo že v doglednem času izpolnila želja vseh koprskih športnikov za zaprti plavalni bazen! Le ob takih pogojih se bodo lahko Koprčani merili s klubi, ki imajo bogato plavalno tradicijo, večjo izbiro tekmovavcev in odlične pogoje za trening.
fpm

Ljudska univerza Postojna
razpisuje delovno mesto
VODJE ODDELKA
za splošno ln strokovno izobraževanje
Pogoji: visoka ali višja šolska izobrazba, Osebni dohodki po pravilniku o nagrajevanju. Pismeno ponudbo pošljite Upravi ljudske univerze, Postojna. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta
varcujte z vodo!
UPRAVA RIŽANSKEGA VODOVODA PRIPOROČA VSEM POTROŠNIKOM NA PODROČJU KOPRA, IZOLE IN PIRANA, NAJ TROSIJO VODO' ZMERNO. — SAMO OB SKRAJNEM VARČEVANJU BO MOGOČE ZAGOTOVITI POTROŠNIKOM NEPRETRGANO DOBAVO VODE!
Na pobudo občinskega ljudskega odbora v Postojni in krajevnih činiteljev Pivke je naše podjetje odkupilo v Pivki nov lokal, v katerem bo še pred pričetkom šolskega leta otvorilo
KNJIGARNO IN PAPIRNICO
V novem lokalu bodo imeli potrošniki v bogati Izbiri in po solidnih cenah na razpolago šolske in pisarniške potrebščine ter šolske in leposlovne knjige. Zato priporočamo prebivalstvu tega območja, da zlasti glede nabave šolskih knjig, zvezkov in drugih potrebščin počaka do otvoritve naše knjigarne in papirnice v Pivki, ki bo predvidoma okoli 15. avgusta.
ČZP »Primorski tisk« — založba »Lipa«, Koper
KOPEll: 10. avgusta ameriški barvni CS film CAS ŽIVLJENJA IN CAS SMRTI, 11. ln 12. avgusta nemški barvni film FRANČIŠKA, 13. avgusta sovjetski barvni film DEKLICA ISCE OČETA, 14. in 15. avgusta lia-, .lijanski barvni CS film BENETKE, MESEČINA IN TI, 16. avgusta italijanski film KAKO LEPO JE ŽIVETI, 17. avgusta ameriški barvni CS film SERENADA VELIKE LJUBEZNI,
IZOLA: 10. avgusta francoski film NAIVNA DEKLETA, 11. in 12. avgusta ameriški barvni CS film SERENADA VELIKE LJUBEZNI, 13. in 14. avgusta italijanski film KAKO LEPO JE ŽIVETI, 15. avgusta sovjetski barvni film DEKLICA ISCE OČETA, 10, in 17. avgusta italijanski barvni CS film BENETKE, MESEČINA IN TI.
SEŽANA: 10. avgusta italitanski CS film ŠKANDAL NA MORSKI FE-SCINI, 11. ln 12. avgusta ameriški CS film PLANETA SMRTI, 14. in 15. avgusta švedski film LJUBEZEN NA RAZPOTJU, IG. in 17. avgusta italijanski film KRUH IN CVETJE.
POSTOJNA: 10., 11. in 12. avgusta nemški barvni VV film ESNAPUR-SKI TIGER, 14. in 15. avgusta nemški barvni VV film INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK, 17. avgusta ameriški barvni VV film DREVO ZA OBEŠANJE.
LET0ŠNII KNJIŽNI ZNRSI
»Lipa 1/1862«:
;
Sergeanne Golon: ANGELIKA
Mednarodni best seller. Knjiga vsebuje bogate avtentične po-. dobe iz življenja Francije v 17. stol. od Intrig in perverznega izživljanja na dvoru Louisa XIV. do umazanije podzemlja starega Pariza. Mogočen, temperamentno pisan roman na skoraj tisoč sto straneh, (Roman v dveh knjigah)
Mohamed Dib: alžirska trilogija
Knjiga vsebuje tri romane (Veltka hiša, Požar, Statve), ki opisujejo, človeške tegobe ln upanja ter odkrivajo svojevrsten svet Alžirije neposredno pred revolucijo.
Karol Bunsch: PASJE POLJE
Zgodovinska povest opisuje slavno bitko pri Vroclavu, kjer so Poljaki prvič popolnoma potolkli vojsko nemškega cesarja.
»Lipa DD/19G2«:
David Herbert Lawrence: LJUBIMEC LADY CHATTERLEY
Sloviti roman — »prepovedana knjiga* — ki je mnoga leta razburjal angleške cenzorje ln navduševal bravce. Slovenski prevod bo izšel po necenzuriranem originalu.
Bernard Gorsky: MODERNI ROBINZON (delovni naslov)
Zanimiva zgodba o brodolomcu, ki se je rešil z najnujnejšimi potrebščinami na zapuščen otoček ln se skušal prebiti skozi težave . . . Kljub mnogim nevarnostim (kače in morski psi) si Je pridobil nekaj borne hrane, toda ni prenesel osamljenosti. Pozneje so ribiči po naključju zašli na samotno čer ln našli ostanke njegovega bivališča ter dnevnik, po katerem je znani francoski pisatelj ustvaril to delo.
Stephen Birmingham: MLADI GOSPOD ICEEFE
Mladi ameriški pisatelj je glasnik nove ameriške generacije, ki stremi po smlselnejšem življenju, v katerem naj bi zdravo delo zamenjalo sedanje brezplodno pehanje za razuzdanim življenjem v brezciljnem okolju. V tem je največja pozitivna ideja romana, ki obravnava družinski konflikt.
Heinz G. Konsalik: DIAGNOZA RAK
Roman o najhujši bolezni, ki preganja modernega človeka, o sporu zagovornikov različnih metod zdravljenja, o usodah bolnikov in zdravnikov ter znanstvenikov — napeto ln dramatično pisano literarno delo z največjo aktualnostjo. Roman je dosegel svetovni uspeh.
KDOR ZELI POSTATI NAROČNIK, naj nam pošlje naročilnico s točnim naslovom alt pa naj naroči zbirko pri poverjeniku založbe.
Prcdnaročnlška cena:
zbirka »Lipa 1/1962« okrog 1300 strani, polplatno 7.-100; polusnje B.500 din, plačljivo ali v enkratnem znesku
ali v največ desetih enakih mesečnih obrokih, zbirka »Lipa 11/1062« okrog 1400 strani, polplatno 6.210 din, polusrije 7.510 din, plačljivo ali v enkratnem znesku ali v največ desetih enakih mesečnih obrokih;
KOPER
Muzejski trg 7 telefon: 21-472 tekoči račun: 602-11-1-181
PONOVNI RAZPIS
o pogojih za vpis v EKONOMSKO SREDNJO SOLO V KOPRU za šolsko leto 1902/63
V Jesenskem roku bo sprejetih v I. letnik EKONOMSKEGA ODSEKA še 10 dijakov ln v I. letnik ODSEKA ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO pa 30 dijakov. Za vpis na enega od obeh odsekov se lahko prijavijo vsi oni dijaki (dijakinje), ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1.	da so uspešno končali osemraz-redno osnovno šolo, kar morajo dokazati s spričevalom zadnjega razreda, -
2.	da imajo v tem spričevalu Iz vedenja oceno najmanj prav dobro,
3.	da imajo za vpis v to šolo pozitivno pismeno mnenje šole, ki so jo končali,
4.	da so dopolnili najmanj 14 let starosti in da niso starejši od 18 let,
5.	da se prijavijo za vpis s posebno oznako: VPIS NA EKONOMSKI ODSEK ali VPIS NA ODSEK ZA TURIZEM/ IN GOSTINSTVO najkasneje do 18. avgusta 1962 s svojeročno pisano in kolkovano prošnjo (50 din državne takse).
Prošnji mora biti priloženo: a) letno spričevalo zadnjega razreda, b) mnenje šole, c) rojstni list in č) svojeročno podpisana izjava staršev oz. skrbnikov, da se strinjajo z vpisom dijaka ali dijakinje na enega od obeh odsekov Ekonomske srednje šole v Kopru.
Od prijavljenih kandidatov bo šola sprejela 10 kandidatov za ekonomski odsek in 30 kandidatov za odsek za turizem in gostinstvo brez sprejemnih Izpitov. V primeru prekomernega števila prijavljenih kandidatov bo razpisna komisija ESS Koper izbrala določeno število kandidatov, ki so dosegli boljši uspeh v dosedanji šoli, predvsem pa boljše rezultate v slovenščini in matematiki. Ob enakem Izpolnjevanju teh pogojev bomo dali prednost dijakom, ki prošnji prilože tudi priporočilo socialnega skrbstva, družbene, gospodarske ali strokovne organizacije.
Prijave z zahtevanimi dokumenti za vpis je potrebno naslovtiti najkasneje do 18. avgusta t. 1. ravnateljstvu ESS v Kopru, Gimnazijski trg 7. V prijavi Je potrebno tudi navesti, ali ima kandidat že oskrbljeno stanovanje. Najpotrebnejši dijaki lahko prosijo za stanovanje Vajenski dom Koper, dijakinje pa Dijaški dom Koper.
Nepravilno vloženih in zakasnelih prijav ne bomo upoštevali.
O sprejemu v prvi letnik ESS v Kopru bo pismeno obveščen vsak kandidat do 23. avgusta t. 1. Definl-tiven vpis v prvi letnik bo za sprejete kandidate 30. avgusta ob 9. uri s tem, da se vsak sprejeti dijak osebno prijavi razpisni komisiji na šoli,
Vse ostale informacije lahko dobijo dijaki in dijakinje v tajništvu šolo v Kopru (telefon: Koper 21-229).
Minuli ponedeljek je bila v Ankaranu slovesna otvoritev državnega prvenstva Zveze radioamaterjev Jugoslavije v »lovu na lisico«. Ob otvoritvenem govoru je podpredsednik Zveze, radioamaterjev Jugoslavije Janez Znidar-šič poudaril pomen te priljubljene radioamaterske discipline, ki obsega prvine tehnike in športa.
V	torek pa se je pričelo na pobočjih Ankarana osmo državno prvenstvo, na katerem je sodelovalo 29 tekmovavcev iz vse države. Naloga tekmovavcev je bila, odkriti tri kratkovalovne in ultrakratkovalovne »lisice«, kar jo moč doseči le z najboljšimi radioamaterskimi aparati in z izredno spretnostjo radioamaterjev. Tekmovanje je bilo zelo naporno, čini nad 30 stopinj Celzija preteči skozi grmičevje in preko raznih drugih zaprek najmanj 10 km.
V	sredo je bila slovesna otvoritev drugega evropskega prvenstva v »lovu na lisico«. Tekmovanja se udeležujejo radioamaterji Švedske, Norveške, Poljske, SZ in Jugoslavije. Tekmovavci so morali odkriti štiri »lisice«. Največie zanimanje vlada za švedsko ekipo, ki brani naslov evropskega prvaka, in za 16-letnega evropskega prvaka Gunarja Svensona. Vendar lahko pripravijo veliko presenečenje tudi tekmovavci iz Sovjetske zveze.
Ob uri. ko smo zaključili redakcijo, še niso znani uradni rezultati državnega in evropskega
prvenstva, zato jih bomo objavili v prihodnji številki.
ZAMENJAM DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Umagu za enako ali večje v Kopru. Ponudbe pod »Koper— Umag« pošljite upravi časopisa.
POZOR! ZAMENJAM STANOVANJE v Škofijah za Koper z dvoriščem in vrtom. Naslov v oglasnem oddelku Slovenskega Jadrana.
OB VASIII OBISKIH V TRSTU
ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo!
DVOKOLESA od 7000 Lit dalje, CIKLOMOTORJE in SKUTER-
JE od 65.000 Lit dalje z večbr-zinskimi prestavami, MOTOCI-KLE, nove in- rabljene — vam nudi MARCON v Trstu, Piazza Ospedale 6. Pošiljamo kot darilne pakete v Jugoslavijo bicikle in vsa motorna vozila na dveh kolesih.
»S f I SL«
Tovarna pohištva Koper
razpisuje delovni mesti:
1.	KORESPONDENTA,
2.	VRATAR
Pogoji: pod 1 — srednja ali nepopolna izobrazba z znanjem strojepisja in potrebno prakso za odd. komerciale, pod 2 — nižja izobrazba z prakso. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prejemki po pravilniku o OD, Ponudbe pošljite na upravo tovarne do 15. 8. 1962.
V VSAK LONEC
PROIZVOD KOMBtNATA
ED ELAMARIS
IZOLA
Export-Import »JADRAN« SEŽANA prodaja naslednja osnovna sredstva:
2 kompresorja BOCH
2 kamiona TAM 3,5 t traktor ZADRUGAR s prikolicama motor FUCH 175 cm» elektro-magnet kladiva SIMBI
Cene po sporazumu. Pravico nakupa imajo gospodarske organizacije in ustanove. Interesenti naj se zglasijo na sedežu Jadrana, v teku meseca avgusta 1.1.
Export-Import JADRAN Sežana
Okrajni ljudski odbor Koper razpisuje prvo javno ustno licitacijo za prodajo osebnega avtombila znamke »M e r c e d e s« 170 SD, furgon, 6-scdežni, v voznem stanju, izklicna cena 1,400.000 dinarjev
Ponudniki morajo položiti varščino v višini 10 % od izklicne
cene vozila.
Licitacija bo 14. avgusta 1962 ob 10. uri v garaži Okrajnega ljudskega odbora v Kopru na Trgu revolucije.
Obrat družbene prehrane »Sloga« v Kopru, Vojkovo nabrežje,
sprejme takoj ali s 1. septembrom
GLAVNO KUHARICO in ADMINISTRATORJA (knjigovodjo). —
Ponudbe pošljite do 20. t. m. na gornji naslov.
¡223 r — .-f-	rt
Z A II VALA
Ob prerani izgubi naše drage mame, žene in sestre
ANICE MAGLICA roj. Butinar
se zahvaljujemo vsem, ki so ji kakorkoli pomagali lajšati bolečine in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice na Reki, garnizonu JLA Podgrad, gospodu župniku in vaščanom.
Žalujoči mož Jože, sinova Leon in Vojko, ter sorodstvo.
Z A II V A L A
Vsem, ki ste spremili na poslednji poti našo mamo, babico in prababico
EMILIJO OPORA
se iskreno zahvaljujemo. Se posebej • se zahvaljujemo dr. Jeršku iz ambulante Kozina, kateri ji je neumorno lajšal njeno trpljenje do zadnjega diha, Enaka zahvala tudi vsem sosedom, za njihov trud pri zadnjih urah njenega življenja. Rodik, 23. VIL 1962
Žalujoča hči Emilija z družino, vnuk Fran-ko in vnukinja Angelca z družino, ter ostalo sorodstvo.

NA OBISKU V FRUCTUSOVEM OBRATU BREZALKOHOLNIH PIJAČ V sa ^
C^r-;
Komur ni znano, da se je raze» Vina Koper združila s podjetjem »Fructus« tudi bivša miniaturna tovarna brezalkoholnih pijače in sode »Sodavica«, je so-
Zastarell stroji obrata brezalkoholnih pijač terjajo dokajšnjo spretnost delavk ob tekočem traku, toda kljub precej zamudnemu delu, predvsem ročnemu pranju steklenic, proizvedejo dnevno do lO.OOn litrov osvežilnih tekočin
deč po opuščenih prostorih tega podjetja v Kidričevi ulici gotovo menil, da je Koper izgubil to. v poletnih mesecih posebno cenjeno proizvodnjo osvežilnih pijač: oranžade, limonade, cockte in sode. No, resnici na ljubo je treba
povedati, da kolektiv bivše »Soda vlee« še obstaja in da združen v podjetju »Fructus« še bolj marljivo streže tekočemu traku osvežilnih pijač kar v dveh izmenah. V prostorni in svetli hali bivšega podjetja Vino Koper Izdela sedem ljudi dnevno po preizkušenem postopku osem do deset tisoč litrov osvežilnih pijač.
Skratka — Izdelkom >>Fructuso-vega« obrata brezalkoholnih pijač so naklonjeni daleč naokrog. Zato je prav, da predstavimo proiz-vajavce osvežilnih pijač, med katerimi so najstarejše delavke oziroma najdlje v tem obratu Marija Urbančič, Ivanka Persolja, Gra-ziella Jakomin. Marija Lažar in Irma Posega, ki opravljajo v vseh letnih časih dokaj naporno ter zdravju škodljivo delo v stalni mokroti.
Obratovodja Grozdan Jerman pravi, da se povečana potrošnja brezalkoholnih pijač nanaša predvsem na oranžado.
Nikakor pa ni moč mimo dejstva, da je dnevna proizvodnja brezalkoholnih pijač — okrog deset tisoč litrov — povezana z dokaj zahtevnim delom, kajti stroi-ni park tega obrata komajda še ustreza tekočemu traku proizvodnje. Najbolj zamudno delo opravljajo delavke zastran dozirnega stroja, ki bo funkcionalno ustrezal šele po reparaturi. Takrat bo seveda dobršen del ročnega dela odpadel in avtomatizacija bo tudi v tem obratu pomemben pomočnik marljivih proizvajavk.
Še vprašanje zaslužka teh delavk, ki že danes vedo in tudi čutijo, da posledice dela v stalni vlagi ne prizanašajo njihovemu zdravju. Dosedanji povprečni zaslužek 16.000 din so jim resda oo-višali na okrog 21.000 din meseč-
ne plače, vendar je tudi to, glede na težavnost in zdravju škodljivo delo očitno preskopo odmerjen osebni dohodek. Slabost, ki negativno vpliva na boljšo možnost zaslužka — posebno v poletnih mesecih — je vsekakor iskati v povsem mezdnem odnosu, kajti delavke so plačane urno in le opravljene nadure lahko vplivajo na njihov osebni dohodek. Očitno pa je, da je prav v tem obratu moč izdelati dognan pravilnik za nagrajevanje po učinku, kar dobesedno ponuja značaj dela: število opranih in napolnjenih steklenic ter ostalo dokaj otipljivo delo.
V zvezi z osebnimi dohodki delavk v tem obratu ne moremo mimo cen brezalkoholnih pijač v naših gostiščih. Le-te v povprečju presegajo prodajne cene pro-izvajavca do 100 odstotkov. Maloštevilni kolektiv teca koprskega obrata brezalkoholnih pijač — izjema niso tudi drugod — zavestno streže težnji po kar najnižjih cenah brezalkoholnih pijač, kar je razvidno tudi iz niihovih sorazmerno nizkih osebnih dohodkov, Zato je njihovo negodovanje tem bolj umestno, ko ugotavljajo neopravičljivo visok pri-bitek gostincev.
— Pijače dostavljamo gostinskim obratom z lastnim kamionom, tako da je strežba in strošek prodaje povezan edinole z odpiranjem steklenic — upravičeno negoduje vodja obrata Jerman. I^ejevoljo proizvajavcev brezalkoholnih pijač bodo potrošniki še bolj razumeli, če navedemo prodajne cene (franco gostišče) obrata brezalkoholnih pijač: steklenica oranžade in limonade 24 oziroma 22 din. cocktn 28 dinarjev in soda 40 dinarjev!
. .. pums.*,

i)
I V , '	' T v - / ' ' i ' 1
DlrtSP r ; * w __
'	.	t J V .. • I	&>. " .
.	- NT5*
V llrpeljah zares ne bi smeli več oklevati z ureditvijo večjega gostinskega obrata, denimo prostornega bifeja, ltl bi na tej prometni točki ob bencinski črpalki lahko "bolj koristno siužll Številnim turistom In Izletniškim skupinam, ki se tukaj zaustavljajo. Sedanji bife, liolj podoben lopi kot sodolinimu gostinskemu objektu, končno tudi ni prav nič v čast Ilrpeljam, ki se tudi na področju turizma čedalje bolj uveljavljajo. Na sliki: minilo je več kot pol ure, da so v bifeju lahko postregli mlade Izletnike, ki so si po dolgi poti zaželeli osvežila. Zal Je tokrat zatajil tudi hladilnik
in mali turisti so lahko dobili samo tople pijače!
Sredi vasi, ob kalu, se Je zbrala mlada ln najmlajša generacija Volč. Med nj o se Je stisnilo tudi nekaj možakov. Babice, none, matere in mame pa so so mimogrede izmuznilo fotografskemu očesu.
V samotni kraški globeli onkraj Vremščice se svet ni kaj spremenil. Kamnite ograde. V njih skope lehe sivorjave zemlje. Krompir. Pritličen fižol. Nizka turščica. Ječmen. Rrž. Oves. Med ogradami osat, bodeča neža, leskovina, redko brinje.
Cisto na dnu globeli, na zeleni ravnici, so Volče. Stisnnjena kraška vasica. Med orehi, češpljami, pritlikavimi jablanami in tepkami streha ob strehi. Daleč naokoli brez soseda. Sama zase.
Kakor pred štiridesetimi leti. Takrat smo bosopeti pastirji dobro uro za Volčami, križem po Jelenju pasli senožeško živino. Med brinjem, leskovino, drnjem in črnim trnom je smukala kraške trave. Mulci smo tolkli kozo. Balinali s kamni. Se stepli. Čez pol ure se zbogali. Pa si delili ječmen in ržen kruh in si ga r,la-dili z na pol zrelimi lešniki. Pod večer smo s tesnobo v srcu iskali in zganjali živino, ki se je bila razkropila in zalezla na pobočja prav pod vrh Vremščice.
Ondi sem vselej za hip postal in se. zazrl navzdol. V globel, kjer so ste stiskale Volče. Kolikokrat bi se bili mulci potepli v tisto globel. Neznansko nas je mikala, četudi bi potlej dva dni stikali za izgubljeno živino. Ali kdo zabosa je takrat vedel za filologijo? Za nas so takrat bile Volče čuden kraj, skrivnostne Vouče, kjer za vsakim grmom preži volk in renči vouk!
Po prostranih senožetih in re-brih Vremščice se je takrat paslo po tisoč in še več ovac iz Volč. Ali komu med nami bosopetci naj bi takrat prišlo na um, da tistim Volčam doli v globeli pravijo Volče zastran ovac? Precej let kasneje, v tujih šolah daleč od Vremščice, se je razjasnilo v glavi, kaj je filologija in kako je z Voučami in voukom pa z Volčami in ovcami. Nič tesnobe ni bilo več v srcu, kadarkoli sem se potlej spomnil na Volče in tista pastirska leta pod Vremščico.
Po štiridesetih letih sem zdaj prvič v Volčah. Najprej pri Pol-
detu Goštinčiču. V soparni kuhinji utrinjava spomine. Najprej na prvo, potlej na drugo vojsko. In vmes si nazdravljava s pravim kraškim brinovcem, tistim za bolezen in zdravje. Nikjer ne najdete takšnega brinovca: mehak, voljan, dišeč, prijetno grenak pa pekoč. Polde je pri železnici v Prestranku. Čutim, da se mu že mudi. Čaka ga dolgi turnus.
Na kalu sredi vasi postojim. Povprašam po Dolganovih. Mala Nndica, ki sem jo srečal v Ankaranu v postojnski koloniji, mi je naročila: »Če pojdete zares v Volče, pozdravite pri nas doma, pri Dolganovih. Pa obiskat naj me kai pridejo!« Torej: obljuba dela dolg.
Precej delj sem se potlej uta-boril pri Dolganovih. Z gospodarjem Ivanom, postavnim možakom, razveževa pogovor vsevprek. Iz kjantarice si natakava jabolčnik, da bi naju tale vroč popoldan prehudo ne izsušil.
»Čudno, tako blizu smo si bili v mladosti, a se nikoli nismo srečali, ne pod Vremščico in ne na Vremščici,« pravim. »Volčani ■ te pasli ovce, Senožečani krave. Pa morda zastran zavisti med kravami in ovcami?«
»Kdo ve?« se zamisli Dolean, ko da bi segel za trideset, štirideset let nazaj v mlada leta.
Zastran tiste peščice ovac, kolikor .iih je še ostalo od nekdanje silne črede, bi zdaj Volče lahko mirne duše tudi preimenovali. Toda zakaj bi stvarem delali silo? Naj bo, kakor je bilo. Morda bo umna ovčereja spet vzcvetela in bomo od ondod spet dobivali tisti čudovito dobri in močni ovčji sir, ki je nekoč v tolikšnem obiliu prihajal iz Volč. Kosci, kovači, delavci v senožeški pivovarni so ga zalivali s teranom in potlej garali ko živina.
»Hudo je šla vojska čez našo vas,« poseže v razgovor Dolga-nova mati. »Petega aprila 1943 so fašisti Volče požgali do zadnje hiše. Dva dni so nam dali časa; da smo pobrali svoje cule in za-nnstili litibo vas. Potlej je zaeo-
relo na vseh koncih vasi. Zdaleč pa na skrivaj smo s solznimi očmi gledali, kako se rušijo naši domovi v pepel. Potlej smo se ženske in stari moški pa otroci porazkropili po bližnjih kraških vaseh ko begunci in brezdomci. V srcih pa je bolelo in kljuvalo, žalost in srd hkrati. Pretolkli smo tisti hudi čas. Zdaj je vas spet zaceljena...«
Tako mi je, ko da bi poslušal Kastelko. V letih je Dolganova mati. Zdi pa se mi, da bi zdaj še udarila s pestjo, če bi bilo treba.
Nekaj sto let stara vas, ki so jo v globeli za Vremščico postavili ovčarji, je zdaj že kar čedno prenovljena. Med drevjem se svetijo nove rdeče strehe. Vašča-ni so še razmeroma močno navezani na zemljo. Izmed osemdesetih vaščanov. kolikor jih zdaj štejejo Volče, jih samo osem hodi na delo, na železnico, na farmo v Neverkah pa v Javor na Pivki.
»Če bi dobili nekaj več za mleko in les, bi nam ne bilo sile,« menijo volčanski gospodarji.
Mladi svet, ki ga je precej v vasi, se polagoma izgublja v svet. Nekaj ga utegne zadržati ovčereja, če bi jo spet dvignili na primerno raven. Prostora zanjo je dovoli, paše tudi, Samo lotiti se je treba. Onkraj Vremščice, v Senožečah in Dolenji vasi, se zdaj že lepo -azvija dobra živinoreja. Tokraj Vremščice bi pa kazalo uveljaviti dobro ovčerejo. Nekaj o tem že govore v zadrugi. Morda ne zaman.
hištca ZA 2,3 milijona dinarjev
V Škocjanu pri Kopru pripravljajo gradišče, na katerem bo gradbeno podjetje »Gradiš« iz Ljubljane zgradilo 23 vrstnih montažnih hišic. Takšna hišica bo veljala priblinžo 2,3 milijona dinarjev. Imela bo okrog 61 kvadratnih metrov površine in še garažo.
O Rakovi kotlini sem vedela le to, da je zelo lepa in da se pot proti njej odcepi takoj za Postojno pri Ravberkomandi proti Rakeku.
V Postojni sem iskala informacije pri obeh sosednih turističnih uradih. Vedeli so pravzaprav toliko kot jaz. V prospektih o Notranjski je Rakov Škocjan samo skromno omenjen, in še to v zvezi s Cerkniškim jezerom. Razglednic iz Rakove kotline ni.
Priznati pa je treba, da je pot iz Ravbarkomande skozi javorni-ški gozd dobro markirana in da napisne table sproti opozarjajo na krajevne znamenitosti.
»Naravni ljudski park« piše no
tablah. Čudovit, miren in samoten, pokrajinsko zanimiv, ker združuje na dveh kilometrih vse kraške posebnosti. Kot za razstavo ali za muzej. Nič čudnega, če so v davnih časih plemiški lastniki ljubosumno čuvali ta skriti kot in vodili vanj samo izbrane prijatelje.
Okoli vse kotline je speljana krožna cesta, od katere se odcepijo steze, ki vas popeljejo do čudovitih kraških posebnosti v Kotel, na Rakovo žago in Okno, v Tkalca jamo in na ali pod veliki naravni most. Vse to povezuje Rakova voda, kakor ji pravijo domačini, uradni podatki pa ji pravijo krajše Rak. Vmes med tipičnimi kraškimi tvorbami so idilične ko.šenino in lazi, ob vodi pa sanjarijo velike stare vrbe.
Rak pa priteče podzemeljsko iz Cerkniškega jezera. Kot ponikalnica. Ko se prebije pod Malim naravnim mostom blizu Cerknice, pride kot srebrn trak med zelene travnike v kotlino, ki je dobilo po njem ime. Zdaj je pohleven potoček, zdaj skorai mirno jezero nakar se razponi ob naravnih kamnitih ovirah. Še drugače zna biti muhast: včasih presahne, v deževni jesenski ali spomladan-
ski dobi pa zelo naraste, tako da zalije kraške jame. To mu še ni dovolj. Prestopi bregove in spremeni kotlino v romantično jezero. Kar predstavljajte si, kako se v takem jezeru zrcali spomladansko nežncc zelenje ali bogate jesenske barve slikovitih skupin listnatih dreves.
Najprej sem se ustavila ob globokem kraškem tolmunu', ki ga tu imenujejo Kotel. Bil je kot manjša mlaka, zanimiv samo zaradi hitrih rib, ki so švigale sem in tja. Verjetno pa je tu ob deževju močan izvir.
Na sončnih poljanah je ležala sveže pokošena trava. Toda nikjer ni bilo živega človeka. Pod vrbami in v gozdni senci je bilo nekaj sledov izletnikov: papirji, zamaški, prazne konserve. Verjetno ob nedeljah in praznikih le ni tako samotno, kot je bilo tega dne. Vse, kar sem srečala na krožni cesti, je bil beograjski avto, ki je vozil v napačni smeri, in pastirica s tremi kravami. Blizu ceste je logarjeva hiša. Obiskala
•— Pa spada to pod Postojno ali pod Cerknico?
—	Pod Cerknico. To je Rakov Škocjan.
Naslednja stranpot je vodila v Tkalca jamo. Senčnat gozd je prešel v veliko, oknu podobno odprtino. Temna vdrtina ima strmo pobočje, ki ga verjetno Rak večkrat zalije, kajti tudi zdaj so bila tla vlažna. Spodrsnilo mi je in pošteno sem se podričala. Ko sem se pobrala, sem opazila ob straneh temne votline, skrivnostne rove, spodaj pa je šumel Rak.
—	Če bi bili z menoj otroci, — sem si rekla, — bi jim lahko pripovedovala, da so bila nekoč taka domovanja vil, zmajev in povodnih mož. Idealno prizorišče za vsako pravljico. In o razbojnikih so tudi že brali. Torej nič čudnega, če je tu v bližini Ravbar-komanda, saj si človek ne more zamisliti boljših skrivališč.
To je bil menda začetek mojih samogovorov. Tako pač pride človeku, če mu postane malce tesno in samotno.
'•■' "'■ • '	■.	■■	- t I
sem jo in hotela poprositi malo vode. Nikogar ni bilo doma. Kaj res ne bom srečala nikogar? Pač. Okrog na pol dograjene stavbe so bili delavci. Ustavila sem se in poslopje slikala.
—	Kaj pa bo to? sem vprašala.
—	Hotel in restavracija. Osem sob bo.
— Toda zakaj bi morala srečati prav kakšno pravljično bitje, sem si trezno dopovedovala. — Zakaj ne bi bil to živ človek, izletnik, morda kak star obiskova-vec in dober poznavavec teli krajev. Recimo, da sedi tu na dnu jame in strmi v vodo, kjer nemoteno plavajo male in velike ribe.
Vpraševala bom neumno, kakor vsak novinec:
—	Kaj je tu tako posebnega?
—	Predvsem je lepo in mir, — mi je rekel z glasom, ki je imel prizvok, da bi to lahko tudi sama spoznala. — Toda verjetno vas bo bolj zanimalo, da je o tej jami pisal že Valvasor in da je tudi pojasnil, od koa ime »Tkalca jama'. Torej, izročilo pravi, da je nek človek tukaj tkal na skrivaj v nedeljo. V jezi je bog poslal zato k njemu peklenščka, ki ga je za kazen spremenil v kamen. Sicer pa imenujejo to jamo tudi Škocjansko.
—	Zanimivo. Tako bajajo stare pripovedke, kaj pa pravite vi?
—	Oh, to je preprosto. Nekoč v davnini se je tu vdrl strop nad podzemeljsko reko. Skrivnostno pa je tu vsekakor. Ne samo tale prehod, pod katerim ste prišli do sem. Tu Rak dokončno ponikne in še ni uspelo raziskati, kaj se dodaja potem z njim.
—	Ste že bili pod Velikim naravnim mostom?
—	Ne. Pa tudi v Rakovi žagi še ne.
—	Torej vas popeljem najprej k Zagi in Oknu.
Spet košček krožne ceste in odcep z napisno tablo. V gozdu so vsekane stopnice, na koncu je še strma steza. Nevidni sopotnik je utrgal bršljan in mi ga dal okrog slamnika.
—	Tako bo bolj podobno vilam, o katerih ste govorili v Tkalca jami, — mi je rekel nekoli posmehljivo.
Molčala sem, da ne bi bila ob družbo. Razlagal je resno:
—	Na zgornjem koncu kotline priteče Rak pod zemljo iz Cerkniškega jezera. Pod Malim naravnim mostom se prebije ob jamah in nekdanjih žagah. Zdaj je divje razpenjen, zdaj leno umirjen. Ob vznožju te soteske priteka skozi mogočen portal. Tu so njegove šumeče vode in mirni tolmuni z ribami.
—	Človek bi kar hodil po tem debelem mahu na kamnih, — sem rekla. — Kako čudovita in mehka naravna preproga.
' V' ''' • j&SažKK'
—	Na koncu soteske bi prišli v Tkalca jamo. Če pa bi se lahko spremenili v ribo, bi zaplavali z Rakom po neznanih podzemeljskih rovih in prišli na svetlo v Malograjski jami pri Planini. Tam se Rak pod zemljo združi s Pivko, ki priteče iz Postojne.
Tu je bila torej Rakova žaga. Vidni so še sledovi na pol razpadlega jeza. Mirno jezerce, ki ga napravi Rak v jami, je vabljivo, toda voda je ledeno mrzla. Tema sicer zakriva pogled, toda hladni jamski zrak in šumenie nevidnih slapov dajejo domišljiji prosto pot.
—	Pojdiva naprej. Velikega naravnega mostu še niste videli. Tam boste imeli najmanj možnosti za pravljično domišljijo, kljub temu pa je zelo lepo.
Ko sva zapustila ta čarobni kotiček, sva bila spet ob starih vrbah, Sredi zelenih travnikov je lenobno tekel Rak. Toda dolgo ni strpel v taki umirjenosti. Na spodnjem koncu doline je zopet poniknil pod zemljo v dolg naravni predor, nad katerim se je bočil Veliki naravni most.
—	Če bi prihajali večkrat v to prelepo dolino, bi ugotovili, da voda v suši ponikuje že pri mostu in takrat lahko greste skozi predor v divjo sotesko. Skalovje je tudi tu, kot v Rakovi žagi. debelo poraslo z rjavim mahom.
—	In na mostu?
—	Od tam je seveda prelep pogled na vso idilično in divjo le-
poto Rakove kotline. Priznali boste, da je pokrajinsko zelo pestra in še domala nedotaknjena v svoji prvobitnosti.
—	Ali vas pogosto motijo taki obiskovavci?
Tu ob mostu, kjer je bilo svetlo sonce, sem se zavedala, da sem sama. Toda v roki sem imela šopek spominčic, ki rastejo ob vodi. Dala sem ga k bršljanu na slamniku.
—	Počasi bo treba proti Postojni, — sem si rekla. — Kaj. bodo rekli, ko se tako dolgo potepam.
Poslovila sem se od senčnih poljan Raka, od skrivnostnih jam in kraškega gozda. Ob železniškem prelazu pri Ravbarkomandi, ko sem dolgo čakala, da bo nrivozil mimo vlak, sem postala spet Trezen človek, ki gleda na uro in ga priganja čas.
V Postojni sem pripovedovala znancu o svoji poti.
—	Zelo je lepo, — sem rekla, pa tako samotno.
—	To se zgodi 'vedno takrat, kadar kdo sedi med dvema stoloma. Del Rakove kotline je pod Postojno, večji del pa pod Cerknico. Rešitev za turizem bi menda bil, če bi spadalo vse pod Postojno in bi takrat naša jama vključila Rakovo kotlino v svojo propagando.
Če boste kdaj hodili po teh poteh, pozdravite znanca v Tkalca jamil	Z. L.
t
KOPER — 10. AVGUSTA 19G2 ZADNJA STRAN
LETO XI. — ŠTEV. 33
v letu 1961...
Na letni skupščini Sveta za pomorsko brodarstvo Zicznc prometne zbornice v drugi polovici junija t.l. je hilo prlka-
v&i-
Zanlmlvost svoje vrste so na koprski tržnici lepo pletene košare In košarice ter njihovi prodajalci. Pletarska olirt ima pri nas preccj odjemalcev ne samo med domačini, marveč in predvsem tudi mod številnimi tujci, ki vsak dan obiskujejo tržnico in njene lokale ter stojnice. Zal le, da nI dobiti na teh stojnicah več res kvalitetnih spominkov na Koper In druge naše turistične kraje
zano tudi poslovanje n.iših brodarskih podjetij v preteklem letu.
Konec leta 1961 Je jugoslovanska trgovska mornarica Imela 367 ladi.i (15 več kot v letu 1960) z 036.916 brt. Število zaposlenih Je znašalo 12.307. od teh je bilo vkrcanih na ladjah 9922 pomorščakov.
Naše ladje so lani prepeljale 8,465.000 ton tovora in 6.335.000 potnikov, od teh 167.000 v mednarodnem prometu.
Blagovni promet preko morskih luk je znašal lani 9,619.000 ton. Od leta 1960 sc je povečal za 248.0000 ton.
V	naši zunanjetrgovinski izmenjavi zavzema blagovni promet vodilno mesto. V letu 1961 se je dvignil na 50,4 *.'«.
Ladje pod jugoslovansko zastavo so v preteklem letu prepeljale 6.175.000 ton blaga, to je 64,3'. celokupnega prometa preko naših luk. "medtem ko so ladic tujih zastav prepeljale 3,444.000 ton ali 35.7 •. blaga.
Cisti devizni dohodek, ki ga ie v letu 1961 prispevala naša trgovska mornarica. Je znašal nad trideset milijonov dolarjev.
...In v letu 1962
Po najnovejši statistiki je bilo stanje jugoslovanske trgovske mornarice 30. aprila 1.1. naslednje:
V	popisu trgovskih mornaric širom po svetu je Jugoslavija na 19. mestu in to med diugl-mi pred Kitajsko, Turčijo, Portugalsko, Poljsko ln Belgi-jo, V statistiki so upoštevane le ladje z nosilnostjo od 100 ton navzgor.
Jugoslovanska trgovska mornarica Ima potemtakem 24 plovnih podjetij s 361 ladjami.
Pridnemu se sreča sama ponuja
Mnogo študentov in dijakov koprskega okraja v poletnih mesecih poišče priložnostne zaposlitve v raznih gostinskih obratih, industrijskih podjetjih ter ustanovah in v prometni milici. Eden izmed teh je tudi Andrej Bratož iz Portoroža, ki je že več let sezonsko zaposlen v hotelu »Palače« v Portorožu kot
lift boy. In ker je često-krat med vožnjo brundal znano popevko Mustafa, se. ga je prijelo to ime.
In naš simpatični "Mustafa- je kaj hitro postal popularen med številnimi
BERITE IN ŠIRITE SVOJE GLASILO
© slovenski o jadran!
Njihova brutotonaža znaša 890.967. netotonaža 519.612 in nosilnost 1,284.031 ton. Vse lahko sprejmejo 29.695 potnikov.
Imamo pa le osem plovnih podjetij, ki prevažajo potnike. Najmočnejša med nnmi je roška Jadrolinija. ki no 69 ladij lahko naloži 28.764 oseb.
Prvenstvo v naši pomorski plovbi ima po tonažl .Tucolini-ja Iz Reke. Druga po brutoto-haži je piranska Splošna plovba. na kar smo Slovenci v resnici lahko ponosni. Zanimiv je primer, da prekaša Splošna plovba Jugoslovansko tanker-sko plovidbo iz Zadra po bru-totona/.l za 3206 brt, zaostaja pa r.a njo s 3095 tonami nosilnosti.
SPLOŠNA PLOVBA razpolaga trenutno s 16 ladjami (najstarejša je Martin Krpan iz Ip-ta 1910. najmlajša Bela Krajina iz leta !96l). Njihova skupna brutotonaža znaša 112.685 brt, nosilnost 156.722 ton. Potnikov nicnc ladje lahko prevzamejo 199.
Najmanjša med vsemi jugoslovanskimi plovnimi podjetji je OBALNA PLOVBA KOPER v Kopru, Njenih 14 ladij in ladjic ima 878 brt oziroma 1150 ton nosilnosti ter prostora za 110 potnikov, -nm-
gosti. celo tako popularen, da je zbudil pozornost tudi med filmskimi delavci. Še pred tem pa je opozoril javnost nase kot dober klavirski izvajavec na eni izmed kulturnih prireditev v Portorožu. Zato je razumljivo, da ga je opazil tudi znani režiser František Cap in ga povabil k sodelovanju pri novem filmu »Naš avto«, ki ga pravkar snemajo v Piranu. Portoroški »Mustafa« bo torej v kratkem spremenil svoj »poklic« in napredoval od lift bova do filmskega igravca.
M. J.
TUDI V KOBARIDU MNOGO ZANIMIVOSTI
Ob razcepu Soške in Nadiške doline stoji Kobarid, znan po svoji slikoviti arhitekturi in lesenih mostovžih, s katerih rdeči nageljni v živih slapovih lijejo raz oken. Prometni Kobarid, ki je izhodišče za izlete in ture na Krnsko pogorje. Stol in Matajur, je dobil pre-¿¿¡^Sa urejen hotel, kot ga kaže naša ~~ slika ob spomeniku pesnika Simona Gregorčiča. Od tu je omogočen preko mednarodnega bloka pri Robiču direkten prehod v Furlansko nižino v Gra-dež in Benetke, kakor tudi tamkajšnjim preblvavcem obisk gornjega Posočja po Videm-Naš «Mustafa« v parku pred ;kPm sporazumu o maloobmej-hotelom Palače v Portorožu ncm prometu.
*r<	I-s
...
Slaven kakor znameniti londonski muzej voščenih lutk je tudi liolIywoodski Chinese Tlieatre (Kitajsko gledališče), le tla to predstavlja zbirko odtisov dlani v cementu slavnih filmskih in gledaliških zvezdnikov, Te dni so mednje prišteli tudi italijansko igralko Sofijo Loren, ki je /a svojo vlogo v znanem filmu 1 Ciocla-ra letos dobila Oscarja. Ko je šla ponj v Ameriko, so porabili priložnost tudi zbiralci odtisov rok in Ji dlani vtisnili v cement (na sliki)
.Minulo nedeljo zjutraj si Je v svoji hiši v Brcnt\voodu pri I.os Angelesu v ZDA vzela življenje filmska igralka Marilyn Monroc. Zaužila je premočno dozo uspavalnega sredstva nembutala. Stara je bila 36 let. Njen prvi film je bil »Džungla na asfaltu«, s katerim je takoj postala slavna. Se nekaj bolj znanih stvaritev: «Vse o Evi«, »Ljudje ljubijo plavolaske«, »Avtobusna postaja«, »Princ in plesalka«, »Sedem let zvestobi« In njen zadnji simbolični film po scenariju Artura Mil-lerja »The Misfists«
Zločini v 2 M prebivalstvo
Edgar Hoover, šef FBI (Federal Investigation Biro Zvezni preiskovalni urad) je te dni objavil poročilo o gibanju zločinov v ZDA v minulem letu. V uvodu pravi poročilo, da naraščajo v zadnjih petih letih zločini petkrat hitreje, kot pa število prebivalstva. Statistika pravi, da se v ZDA zgodijo vsako minuto štirje hudi zločini (vsako uro en umor, vsake 4 minute cn fizični napad na človeka, vsakih 6 minut en rop, vsakih 37 sekund en vlom. na vsako minuto po ena večja tatvina In
SCOTLAND YARD IN VRABCI
Londončani so bili nemalo razburjeni, ko so ugotovili, da jim neznanci vse bolj pogosto, odpirajo zamaške na steklenicah mleka, ki jih angleški mlekarji po lepi stari navadi puščajo kar pred vrati londonskih hiš. Za nečedno početje neznanih zlikovcev se je končno začela zanimati tudi policija in preteklo je precej časa, da so ugotovili krivce. Namreč vrabci so domiselno odpirali zamaške in tako prišli do jutranjega obroka hrane.
POMORSTVO ŠT. 61962
Naslovna stran v barvni fotografiji: ml JEDINSTVO v kriški luki. Vsebina mimo številnih slik ln črtežev bogata in pestra. A]d je prispeval nekaj Iz zgodovine mesta Pirana: Kako so si Benetke podvrgle Piran; iz naših krajev je še opis novega Tomosovcga lr,-venladijskega motorja La-mo-06 K s slikami, iz bližine pa prikaz Pionirsko delo Jugoslovanskega inštituta za biologijo morja v Rovinju.
Uvodoma si slede strokovni članki: Svet za pomorsko brodarstvo — važen činltelj v našem pomorskem gospodarstvu; Pomorsko zavarovanje pred in po likvidaciji DOZ (Vprašanje specializiranega zavoda r.a pomorska zavarovanja v novi organizaciji zavarovalne službe); Uporaba izrazov »pomorstvo« in »pomorsko gospodarstvo« v različnem pomenu; Ladje za prevoz razsutih tovorov: Nakladanje tovora na ladjah rednih prog; Spremembe tveganja in njihov vpliv na pogodbo o pomorskem zavarovanju.
Slede Vesti iz našega pomorstva; Pomorstvo po svetu; Pomorska pravna praksa: Trčenja — rak-rana moderne plovbe-. Kozmonavtlka; Pomor-sko-zgodovinske tradicije za-drskega okraja: Brik-jkuner SAVA, Književni prispevki r.ii-mo že uvodoma omenjenega v slovenščini še Na Pontižcll (Mornarjevi spomini) in troje pesmi.
Zaključujejo številko Tehnične novosti, Uporaba jedrske sile v pomorstvu. Iz vojnih mornaric. Stanje jugoslovanske trgovske mornarice. Pomorska kronika in poročilo o strokovnih izpitih v trgovski mornarici. Povzetek važnejših člankov v angleščini. V. P.
V juliju in avgustu prirejajo v Portorožu vsak četrtek popoldne zanimive otroške zabave, na katerih nastopajo s kulturnim in zabavnim sporedom otroci domačih in tujih turistov. Te prireditve pod vodstvom znanega mednarodnega mojstra plesne umetnosti Adol-fa Jenka vzbujaja izredno zanimanje, saj so edinstvene na svetu. Kdo ve, če ne bo kateri izmed nastopajočih čez leta zahlestel na glasbenem ali plesnem festivalu v tej aH oni državi. Sodba objektivnih opa-zovavcev teh prireditev je namreč soglasna: v teh prvih nastopih že lahko slutimo, da se v najmlajših skrivajo talenti, ki bodo ob pravilni strokovni izobrazbi lahko presc-Zadnje čase odpirajo po svetu vedno več zabavišč, ki so ure- netili širšo kulturno javnost. Jona podobno kot slavni in stari Prater na Dunaju. V ameriški Naša slika pa prikazuje mla-državi Ncw Versev opozarjajo na zabavišče med drugim tudi s dega dunajskega pianista Fau-tako velikansko polkroglo. v kateri je nenavadno kolo. Svet- la Hopmaierja, ki je publiko lobna Igra namreč ustvarja na tem kolesu najrazličnejše efekte presenetil z odlično interpre-In kolo ne spreminja samo barv. ampak tudi velikost. Takotacijo klavirskih skladb znanih se vsaj zdi gledavcem, čeprav je vse skupaj Ie optična prevara	mojstrov
tatvina avtomobila na vsako minuto in pol. Vsakih 33 minut po eno nasilno posilstvo).
Vseh hudih zločinov je bilo v letu 1961 kar 1,926.090. Pri tem je bilo ubitih 71 policistov, vsak stoti pa jo bil napaden in ranjen.
Skupaj je bilo. lani v ZDA 8.600 umorov, 852.300 vlomov. Pri tem so zlikovci odnesli blaga in denarja v vrednosti 591,815.000 dolarjev — brez 326.200 avtomobilov, ki so jih tudi ukradli v letu 1961. Bilo je tudi 16.010 hujših posilstev, pri katerih so zločinci ženske ugrabljali na cestah ali vdirali k njim v stanovanja ter jih brutalno primoravali v akt, pri čemer so nekatere izgubile tudi življenje.
Poročilo jasno govori med vrsticami o silno težavnem stanju, ki vlada v notranjem življenju te velike dežele.
Sodniki ji ne morejo pomagati — tako so zapisali svetovni časopisi oh vesti, da so sodniki v Phoenixu. Arizona (ZDA), odbili televizijski napovedo-vavki Finkblnovi (na sliki r. družino) prošnjo za zdravniško prekinitev nosečnosti. Zahtevek je vložila zato. ker so Jo v začetku nosečnosti, ko z.anjo še ni vedela, zdravili s talldo-niidom, pomirjevalnim sredstvom, ki baje povzroča prirojene telesne deformacije. Za-čuda, da v tako napredni deželi, za kakršno štejejo ZDA, nI mogočo brez komplikacij urediti tako očividnega primera zdravstvenega posega
Šoferji, ste podivjali?
Vse kaže, da zastran naglice, s katero divjajo avtobusi na morje in z morja, ne zaleže nobeno zdravilo. Človek mora zamižati, ko švigne mimo avtobus. Gume piskajo, cvilijo in ližejo cestišče. Ko se ozrete za divjajočim avtobusom, si samo še mislite dvoje: tile se požvižgajo na vse uredbe o dovoljeni maksimalni brzini (50 km skozi naselja in 70 na prosti cesti), in drugič, le kaj bi nastalo, če se divjajočemu avtobusu kaj primeri!
Pa ustavite avtobus: naivno se vam šofer namuzne. da bi on rozil s tolikšno brzino, kje neki!? Pomota? Nimate sploh nobenega smisla in občutka za brzino! In ste opravili.
Toda, potrpite. Ondan smo šli na cesto s »Trafipazom da bi ne bilo »pomot« trt izgovarjanja. Mimo so švigali avtobusi iz Divače proti Kopru in ir Kopra proti Divači. »Trafipa.v* je vsakega snemal na foto trak. Točno in zanesljivo. Mimo našega zanesljivega tehničnega pomočnika se je v kratkem času zvrstilo 19 avtobusov. En sam (reci in piši) avtobus je vozil z vsaj približno dovoljeno brzino. Tistih pet kilometrov, kar je bilo čez dovoljeno brzino, smo celo spregledali, zamižali. Vse drugo pa je šlo ko za stavo, ko da bi bila cesta, avtobusno dirkališče: 85 kilometrov, 90 in tudi 100 in še čez brzine. In povrhu vsega še to, da je bila cesta zaradi naliva mokra ter se je za avtobusi dvigala zaradi brzine pravcata vodna pršavica. Kakšna čudovita podoba brzine na mokri cesti, kajne? Toda če bi se kaj zgodilo, kaj primerilo? Kakšna bi bila potlej podoba na cesti ali ob cesti? Vsak šofer točno ve, da ni vseeno, če na primer raznese gumo ob 70- ali ob 100-kilometrski brzini. Vendar pa kar pritiskajo na plin in ženejo avtobuse čez mero, čez uredbo, čez dovoljeno brzino. Mar je zares tako odločilnih tistih pet ali deset vridoblie-7lih minut? Je to edini nnčin, da si dajejo avtobusna podjetja konkurenčnega duška?
Opominjanja je bilo dovolj. Pisanja tudi. V imenu potnikov bo le morala vmes poseči trda roka ter avtobusnim podjetjem in šoferjem dopovedati, kako je treba po pravi meri in pameti voziti po cestah! (ž)
ZA ČISTOST IN PRISTNOST NAŠIH IMEN
Razkrižje
Stikališče cest iz Ljubljane, Trsta, Ankarana in Kopra blizu mostu čez Riiano pravijo Italijani bivio. Tisti vaši ljudje, ki ne vedo, kaj beseda pomeni, so napravili iz tega krajevno ime Bivio ali tudi Bi-vijo in Bivjo. Beseda pomeni v slovenščini dobesedno pre-redeno dvopotje. stvarno pa razpotje, križpotje, kriiiščc ali razkrižje, torej mesto, kjer sc pota razhajajo, ne pa kraj.
Ker torej ne gre za kako krajevno ime. saj tam razen kolibe s krčmo ni nobenega naselja, Slovenci nimamo potrebe uporabljati ime biuio, ko imamo ce?o več svojih lastnih. Ker pa sc bo dogajalo in se še dogaja, da pojmujejo mnogi naši ljudje to ime kot krajevno, ne bi bilo priporočljivo uporabljati imena razpotje in tudi ne križišče. Oba pojma sta preveč splošna in pomenita pač vsako razpotje in križišče, kjerkoli je.
Kazalo bi torej odločiti se za izraz, ki tu ni tako znan. pomeni pa isto in predstavlja drugod tudi že ime kraja. Tako imamo na primer pri Ljutomeru vas Razkrižje (v narečju Razkrže), v Hrvaškem Zagorju pa selo Razkrž. ¿Ifco sprejmemo za vaš rižanski bivio izraz razkrižje in ga uporabljamo tudi kot krajevno ime. visa.no z veliko začetnico Razkrižje, bo kmalu vsakdo vedel, da je to križišče pri reki R.ižani in ne morda, šmar-sko ali katero drugo. R.
GLENNOVI OBOŽEVALCI
Odkar se je John Glenn vrnil s svojega poleta po vesolju, je prejel več kot trideset tisoč pisem, v katerih so tudi nenavadna darila, kot na primer kovanci za pet centov, dalje prošnje Američanov, če lahko imenujejo po njem kakšno šolo, most, knjižnico in podobno. Ker te poplave pisem Glennovih oboževavcev še zlepa ne bo konec, se sedaj ukvarja z njegovo korespondenco deset tajnic.
Uve za ssieSi
— Ojej, pozabil sem vložiti filmt
M M
— In kaj se je zgodilo potem, ko si ga nahrulil z bedastim tre-bu.šnikom?
Lev Sejnin:
Vohunska zgodba iz II. svetovne vojne
Polkovnik von Weitzel, nemški vojni ataše v Moskvi, sc je tistega majskega jutra leta 1941 prebudil precej bolj zgodaj kakor po navadi. To je. bilo tolikanj bolj neprijetno, ker je von Weitzel zaspal zelo pozno; okrog polnoči sta namreč prispela iz Berlina dva telegrama in nanju jc moral nemudoma odgovoriti. Telegrama sta spravila gospoda von Wcitzla v čemerno razpoloženje. V zadnjem času je bilo vedno več najbolj različnih neprijetnosti.
Hans von Weitzel se je namrščeno pretegoval po postelji in nemirno mežikal, Hočeš nočeš jc začel razmišljati o neprijetnostih. Delil jih je na dve vrsti: na ncprij'ctnosti, ki so bile nepredvidene in že zaradi tega posebno resne, in na neprijetnosti, ki so bile tako rekoč neizogibne, ki jih je bilo moč pričakovati in zato niso bile lako hudo vznemirljive.
V neprijetnost prve vrste je vsekakor sodil bedasti dogodek s tistim teslorn, s Kraschkejem. Kraschkc je bil eden od Wcitzlovih pomočnikov pri obveščevalni službi. Bil je njen sodelavec in vsi so bili prepričani, da ima na tem področju obilo izkušenj. A' Rusiji jc delal že preti prvo svetovno vojno. Imeli so ga za prebrisanega in drznega agenta.
Za Weitzlovega pomočnika so imenovali Kraschkega pred letom dni. V Moskvo je pripotoval kot tiskovni ataše ambasade, to se pravi 7. diplomatskim potnim listom. Kot tiskovni ataše je imel lahko stik z zborom tujih novinarjev, obiskoval ,ie lahko razna uredništva in knjižnice, vrh tega pa jc mogel stalno obiskovati kavarne, konjske dirke, gledališča in koncertc. V vsaki rlrugi državi jc nudila takšna kulisa, kakršno jc bilo imenovanje tiskovnega atašeja, neizčrpne možnosti.
Ko je prišel v Moskvo, v kateri ga že lep čas ni bilo, se Je gospod Kraschkc. zamislil nad svojim poslanstvom: običajne metode
dela so bile videti tukaj neuporabne. Sovjetski ljudje so bili sila oprezni, kadar so se srečali z nemškim diplomatom; igralnic in drugačnih brlogov tod nI bilo, tudi modnih kabarejev ne, pa tudi filmske »zvezde« ali »zvezde« z oper ali operet niso bile podobne drugim »zvezdam«; niso se gnale za briljanti in bogataši in po vsem sodeč so bile kar spodobne članice sindikata. S kom naj torej naveže slik in kako naj dela?...
In kot nalašč jc v tem času dobil iz Berlina nalog, naj spravi v tek »operacijo Syrius«, tako so v nemški obveščevalni službi imenovali nalogo v zvezi z deli in izumi znanega sovjetskega kon- / struktorja inženirja Leon t jeva.
Zanimanje za osebnost in dela inženirja Leontjeva sc je pojavilo v Berlinu že davno, že okrog leta 1930, ko je nemški vojno-obveščevalni službi prišla na uho novica o tem, da tedaj še zelo mladi konstruktor dela na področju nove vrste orožja v enem izmed znanstveno-raziskovalnih inštitutov v Moskvi.
Nemški vohunski službi jc tedaj uspelo dobiti na svojo stran nekega sodelavca inštituta, ki je jel v okviru svojih možnosti poročati o delu inženirja Leontjeva. Iz agentovih poročil jc bilo moč posneti, da jc Leontjev skromen človek, ki živi samo za svoje delo, da jc redkih besedi in da jc zelo previden pri sklepanju novih poznanstev. Na kakršno koli podkupovanje ni bilo misliti. »Direktno« delo jc bilo v tem primeru nemogoče. Zadeve se je bilo treba lotiti 7. druge strani. Tukaj pa so sc pojavile nove težave: lepega dne so sovjetski varnostni organi zgrabili agenta, ki je delal v inštitutu. To je bila resna stvar. In prav zaradi tega je pripotoval gospod Kraschkc z diplomatskim potnim listom iz Berlina v Moskvo,
Ohrabrcn z diplomatskim potnim listom in z imenovanjem za tiskovnega atašeja, si je Kraschke kupil monokel in dobil lako na moč avtoritativen videz.
Preden je Kraschke odkotoval v Moskvo, so poklicali v Berlin polkovnika von Weitzla. Generalni podpolkovnik Pickcnbrock, načelnik I. oddelka nemške-vojno obveščevalne službe, jc predstavil gospodu Wcitzlu njegovega novega pomočnika. Weitzel si je Kra-sehkeja z zanimanjem ogledal. Pred njim je bil starejši človek z brezizraznimi, skoraj brezbarvnimi očmi in velikim, kumarastim nosom.
»Gospod polkovnik«, jc rekel Pickcnbrock, ko sta si Weitzel in Kraschke segla v roko, »gospod polkovnik, rad bi vas seznanil s tem. da naš stari Ivresclike imenitno pozna Rusijo. To jc stari nemški obvešrevavec in ko bi ne bilo ,Opcracijc Syrius', bi vam ga nikakor ne odstopili...»
»Zelo sem vam hvaležen za takšno pomoč, gospod general,« je odvrnil Weitzel, »in to tolikanj bolj, ker so priprave za to operacijo hudo komplicirane. Okoliščine, ki jih dobro poznate ...«
»Na vašem mestu, polkovnik,« ga je naglo prekinil Pickenbrock, »bi si ne drznil omenjati te sramotne napake, ki jo vi imenujete, komplicirane okoliščine ... Ta idiot Schmelzer (Kraschkejev predhodnik) se je spozabil, obnašal se jc kot smrkavec in zapravil tako dragocenega agenta. Kompromitiral je celo samega sebe in kot veste, smo bili prisiljeni, da ga nemudoma odpokličemo iz Moskve...«
»Dovolite mi,« se je jel Weitzel plaho braniti, »dovolite mi, da pripomnim, da je bil omenjeni Schmelzer poslan k meni z osebnim priporočilom reichftihrerja SS in da v tem vprašanju nisem imel odločujoče besede .. .*
»Nesmisel, polkovnik! Vi ste bili odgovorni za Schmclzerja od tislega trenutka, ko jc postal vaš sodelavec. Vaše sklicevanje na reichsfiihrerja SS jc precej netaktično ...«
Polkovnik Weitzel je poblcdcl in sc zgrozil nad tem, kar ie maloprej bleknil. Kakšen vrag ga jc Ie obsedel, da je temu suhemu Pickcnbrocku omenil Himmlcrja; prej ali slej utegne general vse to servirati reichsführerju SS, In najbolj žaltavo pri vsem tem je bilo, da je Weitzel povedal čisto resnico — Schmclzerja je res priporočil Himmler. Bolje bi storil, ko bi o tem molčal, posebno če pomisli na navade in na značaj gospoda reichsfiihrerja
Kraschkeju ta spodrsljaj očividno ni ostal prikrit. Na obrazu se mu je pokazalo nekaj, kar j"e bilo podobno nasmešku, vendar ga je v hipu pritajil, ker se je spomnil, da bo moral s polkovnikom Wcitzlom tako ali drugače sodelovati.
V tem hipu je vstopil Pickenbrockov adjutant in javil, da admiral Canaris, načelnik nemške vojne obveščevalne in protiobveščevalne službe, kliče k sebi Pickenbrocka, Weitzla in Kraschkeja.
Vsi so naglo vstali in odšli po močno razsvetljenih hodnikih v Canarisov kabinet. Admiral jih jc sprejel stoje. Odgovoril ¡itn je na privajeni pozdrav: »Ilicl Hitler!«, si jih pazno ogledal od nog do glave, potem pa jel, žvižgajoč si arijo iz neke operete, korakati iz enega vogala v drug vogal svojega velikega kabineta. Nastal je dolg in neprijeten molk. Naposled sc je Canaris ustavil pred svojimi podrejenimi in jim kratko rekel:
»Včeraj mc je führer vprašal o »operaciji Syrius«...
Nato se ,jc zresnil in začel meriti svoj kabinet s svojimi dolgimi in močnimi nogami.