NO. 73 Ameriška Domovina /% n/» e r i e j« m—h o iwi e AM6MCAN IN ! fOR€IGN IN LANGU SPIRIT AGG ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver SLOVCNIAN MORNING NGWSPAPGR sr, Indianapolis, Florida, Phoend*, Ely, Pueblo, RockSprmg» CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 10, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX Sodelovanje cerkve z državo na Madžarskem! Novi grobovi Frances Medveš V Euclid General bolnišnici he umrla 69 let stara Frances Država se je javno zavzela Medves z 20400 Priday Avenue Sovjetija bi mogla presekali Zahodu dovoz olja s Srednjega vzhoda WASHINGTON, D.C. — Teza sodelovanje S Cerkvi-|v Pucddu’ r°jena Peterlin v' zasliševanja pred kongres- jo, ki je odgovorila, da SO Clevelandu in preje živeča v n-m ociikoroin je obrambni taj-kristiani pripravljeni go- sen^ers^i Slovenski naselbini, jjarold Brown pretekli te- delovati “v korist skup-nosti”. ESZTERGOM, Madž. - O-strogonski nadškof, ki ima tu 1 svoj sedež, je madžarski primas. den svaril, da bi mogla Sovjetska zveza onemogočiti Zahodu preskrbo z oljem iz nahajališč vdova po leta 1974 umrlem možu Josephu, mati pok. Mary-JJane, Alberta, Raymonda in Rudolpha, 11-krat stara mati, ^"^ega-yz};oda! V bi prigio ....^..... sestra Nosse> Marie 0s‘jdo kake napetosti ali celo do od- To mesto zavzema sedaj Lasloj^r’ ^4e^en Slabe (Kalif.), Po®e:prtega soočenja med Zahodom Franic, Pok Josepha m pok. .n Scvjetsko 2vezo. IFranka Peterima. Pogreb bo izi _ . , Iželetovega pogrebnega zavoda] ram nl a^n! Je raz aSa Ina E. 152 St. jutri, v sredo, ob P°glede narodne ^bra kardinal Lekai, naslednik Jose fa kardinala Mindszentyja, ki je leta 1975 umrl na Dunaju v izgnanstvu, priznavan na splošno za mučenca v obrambi vere in Cerkve na Madžarskem. 9.15, v cerkev sv. Križa ob 10., zi z zasliševanjem o predsedm-nato na pokopališče Vernih duš. kovem energetskem programu . JV , . . , r .Družina bo hvaležna za darove Pred Domovim odborom za e- Novi madžarski primas kardi- Družbi sv_ Yincendja paveiske- nergetiko. nal Leka! je posvetil v sogiasju ga y pokojničiri Sp0min (st. Sovjetska zveza ima dobre z Vatikanom m madžarsko via- Vincent De paul Society; Room'odnose s Somalijo in z Južnim do nadškofe in škofe na dolga 24(b chancelary Blvd., 1020 Su- Jemenom, od koder lahko nad-leta izpraznjena mesta in s tem Lerior Ave^ Cleveland, Ohio zirajo vhod v Rdeče morje, pa obnovil in dopolnil cerkveno or- 44114) tudi dober del poti iz Perzijske- ganizacijo, ki je morala v času Dr Joseph H KoffoIt ga zaliva okoli Južne Afrike v komunističnega režima skozi I pretijo soboto je umrl v Evropo in Ameriko. Svoj polo-težke preskušnje. Stanfordu, Conn., 75 let stari, žaj v vzhodni Afriki skuša se- Lani je kardinal Lekai prišel 1 upokojeni nrofesof Ohio State daj okrepiti še v povezavo z A-zastopat Madžarsko na medna- University'dr joseph H. Kof- besinijo, kateri je obljubila dohodni Evharistični kongres v jf0Jtj rojen v Clevelandu, kjer je have modernega orožja. hiladelphio in ob tej prdožno-|pre,jvej sv0j0 mladost in kjer sti obiskal več madžarskih fara|je študiral in bil več let zapo-v ZDA. Ko je odhajal iz ZDA jsieri prj American Steel and domov, mu je madžarsko posla- Wire and industrial Rayon niŠtvo v Washingtonu izkazalo Corp kot kemični inženir. Od Kubanci v Etiopiji ADIS ABEBA, Eti op. — Po posebno pozornost s tem, da je jieta' 1928, ko je dosegel doktorat I poročilih zahodnih diplomatov je poslalo svojega uradnega za-|jz kemije, je bil profesor na Iv Etiopiji 20 kubanskih vojaških stopnika na letališče Kennedy vlkemičnem oddelku Ohio State New Yorku spremit primasa na University in je stopil v pokoj Poti domov. J leta 1971 kot načelnik kemično- Oblasti so mu o. m o g o č i 1 e I jnženii-skega oddelka te univer-zgradnjo nove cerkve v pred- [ze. mestu Budimpešte in ga pustile letos za Veliko noč z 12 škofi j Likanon se pripravlja na obisk k sv. očetu v Rim. I r j •• j*. Odnosi med Katoliško cerkvi- na federativno ureditev So i„ komunistično državo na BEJRUT, Lib. - Predsednik Madžarskem so se očitno izbolj- vlade Sakim Hoss -ie lz3avil’ da šali in prišlo je do nekega so- |ie vlada pripravljena začeti raz- delovanja, ki pa je še negotovo g°vore za novo urvedltev rePub‘ in bolj tipajoče kot trdno. Re- kke‘ Kristjani so že stvarno za-žim se je postavil javno na sta- graditi lastno državno upra-lišče, da je sodelovanje med ko- vo v P° nPb obvladanem ozem munističnimi oblastmi in Cer- Ulu z namero, da Libanon spre-vijo možno kljub različnim gle- mene v dve federativni državi, danjem in načelom pri reševa- jkrščansko in muslimansko, hju, domačih in mednarodnih v Muslimani in Sirija, katere vprašanj zaradi narodne edino-1 v Inaenp Arabske lige vzdr • sti. žujejo v Libanonu red in mir, so Tajnik madžarske škofovske |pr°ti delitvi republike v poseb konference pečki škof Czarhati|n* krščanski in posebni islam-je na to odgovoril, da so krist- [ski de^ lani voljni sodelovati s komunističnimi oblastmi “v koristi skupnosti”. Režim Kadar j a skuša ustvarili čim boljše odnose z narodom, v to mu očitno služi tudi pomiritev in sodelovanje s Katoliško cerkvijo. Kako daleč bo v tem pogledu šel, je trenutno j težko reči. svetovalcev, ki vežlbajo kmete in delavce za “ljudsko vojno”. Napovedujejo, da se ho število kubanskih vojaških svetovalcev kmalu močno povečalo. Pričakujejo jih baje vsaj 200. Sovjeti v Angoli WASHINGTON, D.C. — Po poročilu Kongresne knjižnice, vodijo sovjetski policijski strokovnjaki angolske varnostne sile in obveščevalno služlbo. Obsežen požar v Montrealu MONTREAL, Que. — Preteklo soboto je pogorelo v Montrealu okoli 70 stanovanj. Požar je bil po vsem sodeč podtaknjen in je bil naj večji, kar jih v mestu pomnijo v zadnjih 15 idio 20 letih. Gibanje za omejitev vseljevanja v ZDA Zagovorniki omejitve rasti prebivalstva v naši deželi začenjajo sedaj tudi gibanje za omejitev vseljevanja. NEW YORK, N.Y. — Ustanova za ustavitev rasti prebivalstva (The Zero Population Growth), ki prepričuje javnost, da je treba rast prebivalstva ustaviti, ker svet skoro ne bo več sposoben preživeti vedno nove milijone, se je sedaj lotila tudi omejevanja vseljevanja v našo deželo, zakonitega in nezakonitega. V pozivu za daroveoznačuje omenjena ustanova “črne” vse-Ijence, ki prihajajo pretežno iz Mehike in držav Srednje Am-rike, za “človeški val, ki pritiska na naše gospodarstvo in nas stane letno 10 do 13 bilijonov dolarjev”. Zastopnik omenejene ustanove M. Wirken v Washingtonu je izjavil, da se ta zavzema tudi za močno omejitev zakonitega vseljevanja. V zadnjih 10 letih se je povprečno letno priselilo v ZDA zakonitim potom okoli 400,000 ljudi. -----o—---- Podpora pridelovalcem sladkorja WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je odklonil omejitev uvoza sladkorja, kot so zahtevali pridelovalci, pa pristal na podporo tem, če bo cena sladkorja padla pod 13 centov [ funt in prenehala donašati dohodek pridelovalcem. CARTERJEV NAČRT ZA SPREMEMBO V SOCIAL SECURITY V TEŽAVAH Včeraj je bil predložen Kongresu predlog sprememb v zakonu Social Security, ki bi naj to zvezno ustanovo postavil na trdne finančne noge, ko so v zadnjih letih izdatki presegli dohodke in so začele rezerve pohajati. WASH.NGTON, D.C. - So- “11" “ ^ cial Security je danes nekaj, poleg tega naj bi sklad So_ brez cesar si življenja ostarelih 'ciai Security dobil poseben do-m upokojenih ne moremo vec datek iz splošnih davčnih domisliti in vendar je ta ustanova iJlodkoVj da bi pokril primanj-stara komaj 42 let. Zamišljena :kijaj; kateri nastane zaradi poje bila kot zavarovanje za sta- jvebane brezposelnosti. Ta pris-rost, ki naj delno krije življenj- ’pevek naj bi bil vplačan v letih, ske stroške in nudi ostarelim j ko se£e brezposelnost nad 6% nekako finančno gotovost in trd- skupne delovne sile, veljal naj nost. Drugi del sredstev naj bi dobili delavci in drugi uposlen-ci s pokojninami ustanov in podjetij, kjer so zapopsleni. Ko so v zadnjih 10 letih vključili v Social Security nove naloge in av- bi tudi za tri leta nazaj. Po sedanjem zakonu bo prihodnje leto prispevek delavcev in delodajalcev povišan od sedanjih 5.85 na 6.05%. Predlog sta tolmačila in zago- tomatično povišanje pokojnin ter'varjala podpredsednik ZDA W. drugih prejemkov, je sklad začel p. Mondale in zvezni tajnik za izdajati več, kot je prejemal. Ta ; zdravstvo, prosveto in socialno ko izgleda, da bodo letos izdatki za preko 5 bilijonov dolarjev večji od dohodkov. skrbstvo Joseph S. Calif ano. Komaj je bil dobro predložen in pregledan, že so se oglasili kritiki. Med prvimi je bil kong. Četudi je bilo v skladu blizu uilman, načelnik Domovega od-40 bilijonov dolarjev rezerve, bora za načine in sredstva, ki je se je ta začela manjšati in bo prcdj prispevku iz splošnih dav-v teku 6 ali 7 let pošla, če ne bo kov v skiad Social Security. Ta nič ukrenjenega za obnovo fi- Raj ostane> kot je bil v pretek-nančnega zdravja sklada. V te- krit z lastniki prispevki, ku zadnjih dveh let smo slišali prikrojenimi izdatkom, vrsto predlogov in dopolnil, ki Nič manjši ni odpor poslov-bi naj postavili Social Security nega SVeta, ki se upira Carterje-na zdravo osnovo. Nekateri so vemu prediogU) naj poslodajalec predlagali povišanje prispevka pjačuje prispevek za Social Se- Avtomobili gredo še vedno dobro v denar DETROIT, Mich. —- V aprilu je bilo letos prodanih v ZDA ; kom volivne borbe obljubil, da 12.5% več novih avtomobilov ne bo povišal prispevkov za So- za Social Security (predsednik G. R. Ford), drugi so svetovali dopolnjevanje sklada iz splošnih davčnih dohodkov. Predsednik Carter, ki je te- kot v istem mesecu lani. Posebno je porastla prodaja tujih avtomobilov in dosegla nov rekord z 20% vseh prodanih novih avtomobilov. Vzrok tolikšnemu porastu manjših tujih avtomobilov vidijo v predlogih Carterjevega e-nergetskega programa. cial Security, “ker da bi to najtežje zadelo one, ki to najtežje prenašajo”, namreč delavce z nizkimi dohodki, je predložil, naj bo povečan prispevek delodajalcev s tem, da naj ti plačujejo 5.85% od celotnega zaslužka uposlenca in ne le do $16,500, kot je določeno za letos, med curity od celotnega zaslužka uposlenca in ne le do določene vsote, letos do $16,500. Nihče ne dvomi, da je dopolnilo zakona o Social Security potrebno, toda za enkrat še ni edinosti, kakšno naj bo to dopolnilo. Razprava o tem l?o verjetno dolga in trda, vendar ni nobenega dvoma, da bodo potrebne spremembe uzakonjene, ker tako Bela hiša kot Kongres vesta, da mora Social Security ostati trdna in finančno zdrava ustanova. SODNI PROCESI NAJ PREPLAŠE IN USTRAHUJEJO KOROŠKE SLOVENCE Libija posreduje v Pakistanu RAVALPINDI, Pak. — Pre-1 tekb teden je prišel sem na kratek obisk zunanji minister Libije Ali Trieki in se pogovarjal tako s predsednikom vlade Bhuttom kot s predstavnikom njegovih političnih nasprotni-1 kov. Libijec je prišel v Pakistan, I k° sta konservativni arabski dr-1 žavi Savdska Arabija in Združeni emirati brez uspeha skušali posredovati med Bhuttom in i njegovimi nasprotniki, ki vztra-1 jfjo v zahtevi, da Bhutto odstopi in da so izvedene pod nadzorom vojske nove parlamentar- ] ne volitve. Vremenski prerok Pretežno jasno in sončno, naj višja temperatura okoli 55 F .(13 C), Boj naših rojakov na Koroškem za njihove narodne pravice, pravno določene v državni pogodbi, je prešel v novo razdobje, ko so se avstrijske oblasti odločile začeti sodne procese proti Slovencem, ki zahtevajo svoje pravice odločno in vztrajno. Vodja celovškega državnega tožilstva dr. Wilhelm Stoiser je 21. aprila na posebni tiskovni konferenci objavil, da je bila sestavljena in predložena v postopek obtožnica proti skupini Selanov, ki so 14. novembra lani na nadvse uspešen način preprečili “posebno” štetje v svoji občini. Proces se bo po izjavi vodje državnega tožilstva v Celovcu začel 25. maja 1977. O tem nastopu avstrijskih državnih oblasti piše “Naš tednik” v svoji 17. številki z dne 28. aprila 1977 sledeče: Verjetni motiv, zakaj se zdaj množijo in kopičijo postopki s političnim ozadjem proti pripadnikom slovenske narodne skupnosti na Koroškem, je pravzaprav isti, iz želnim glavarjem Leopoldom Wngnerjem na čelu v zadnjih tednih podajajo nadvse ostre izjave proti slovenski narodni skupnosti. Koroške Slovence je treba kriminali-zirati. S tem, da ocenjujejo njihov boj in metode tega boja kot zločin, skušajo diskvalificirati upravičene zahteve manjšine kot nekaj, kar ni v skladu z avstrijskimi zakoni. O tem, ali so avstrijski zakoni v skladu s človekovimi pravicami ter z avstrijsko u-stavo in še posebej z avstrijsko državno pogodbo, naj potem nihče ne vpraša več. Kajti doslej so koroški Slovenci imeli odlično argumentacijo, ki je na podlagi dejstev bila tudi vseskozi verodostojna: koroški Slovenci že nad 20 let čakajo na izpolnitev obveznosti iz člena 7 avstrijske državne pogodbe. Ne le, da jim Avstrija teh pravic ne daje, trpi manjšina neizmerno škodo na tem, ker je z omejenimi sredstvi, ki so ji zaradi neizpolnjenega člena 7 na razpolago, ne more tako učinkovito nastopati proti vedno hujšemu j katerega razni politiki z de- asimilacijskemu pritisku. Prozaičen primer iz gospodarstva: majhno podjetje ima od vsega začetka težave, da se uveljavlja v konkurenčnem boju z močnejšimi. Če pa se majhnemu podjetju niti ne nudijo osnovne možnosti, da enakopravno tekmuje z večjimi, je v nevarnosti, da propade. Koroški Slovenci v tem neenakem boju niso propadli, ampak so se zmeraj znali u-veljaviti, predvsem pa s to svojo argumentacijo vseeno znali prepričati. V očeh avstrijske in mednarodne javnosti je bila oficialna Avstrija tista, ki je kršila zakone, o-ziroma jih ni upoštevala. Sedaj se avstrijska vlada trudi, da ta vtis “popravi”. To se zgodi s pomočjo zagotovila, da je državna pogodba z zakonom o narodnih skupno-tih “najboljši na svetu”. To zagotovilo vedno zopet ponavljajo in bodo to storili tako dolgo, dokler ljudje tega ne bodo verjeli. V bodoče naj ne bo več govora o avstrijski državni pogodbi (katere se Avstrija ne drži), ampak naj bi vse govorilo le o zakonu o narodnih skupnostih (katerega koroški Slovenci ne priznajo). Zato naj bi postali Slovenci v očeh javnosti tisti hudobnež, ki se zakonov ne drži. Tisti, ki nima rešpekta pred zakonom, pa je od vsega začetka sumljiv iredente. Ta argument pa je na Koroškem že tako star, kakor so stari zadnji “abwehrkaemp-ferji”. V njihovih krogih je ta argument naletel na rodovitna tla, saj so napravili o-pozicijo proti “iredentistom ’, ki vedno silijo le “dol”, onkraj Karavank. Toda tisti, ki so si vzeli v zakup, da so “domovini zvesti”, niso naleteli na preveč razumevanja pri tistih, ki so bili prav tako lojalni državljani, a niso čutili potrebe, da to vsak dan zno va ponavljajo. Tisti ljudje pa takega vsakodnevnega šika-noznega priznavanja tudi od Slovencev niso zahtevali. Slovenci s (J torej veljali in veljajo za povprečnega Avstrijca za čisto navadne državljane, brez iredente. i Zadnje vesti ŽENEVA, Sv. — Tu sta se včeraj sestala in se nad štiri ure pogovarjala predsednik ZDA Jimmy Carter in predsednik Sirije Hafez Asad. Razgovori so bili “zelo koristni” in pomenijo korak dalje v iskanju rešitve spora med Arabci in Izraelci na Srednjem vzhodu. Razgovorov sta se udeleževala na ameriški strani tudi državni tajnik C. Vance in predsednikov posebni svetovalec za varnost Iz Clevelandc in okolice Sestanek za AD— Jutri ob pol devetih zvečer bo v Baragovem domu na St. Clai-fju sestanek Odbora za ohranitev Ameriške Domovine. Nanj so vabljeni vsi, ki sodelujejo pri kampanji za pridobitev novih naročnikov na področju Velikega Clevelanda, pa tudi tisti, ki so pripravljeni pomagati pri zaključni fazi sedanje kampanje. čim več bo sodelavcev, tem manj bo dela na posamezniku in tem uspešnejša bo kam-Panja. :jj Uprava išče raznašalca— Uprava AD išče raznašalca za E. 74 St., E. 76 St.. E. 77 St., Cornelia in Lockyear Avenue. Kličite tel. 431-0628. Zadušnica— Jutri, v si’edo ob 8.30 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Antona Javornika ob 20. obletnici njegove smrti. Vmestitvena večerja— Materinski klub pri Sv. Vidu pripravlja za 1. junija vmestit-veno večerjo. Vstopnice so po $4.50 in morajo biti rezervirane do najkasneje 23. maja. Kličite Mrs. Thereso Rihtar na 391-4767. Želite vrtnariti?— Mestni odbornik R. Novak sporoča, da imajo prebivalci 23. varde pravico sodelovanja v “Summer Sprout” programu, ki nudi ljudem kose zemlje, pripravne za vrtičke, orodje, seme in navodila. Program se bo začel v drugi polovici maja. Kdor bi se zanimal za to, naj kliče Pat Jones, direktorja programa ali pa mestnega odbornika Roberta Novaka, tel. 391-3333. Pošteni najditelj— Tisti, ki je pred kakim mesecem našel žensko uro in iskal njeno lastnico v AD, je prošen, da pokliče tel. 391-5592. Bogato darilo— Spoštovana rojaka g. Conrad in ga. Mary Mejač, Washington, D.C., sta darovala Ameriški Domovini v tiskovni sklad 100 dolarjev. Razumeta težave, v katerih se list nahaja in mu iskreno želita vse dobro v bodoče. Za velikodušno darilo naj lepša hvala! Vohun v Schmidtovi okolici BONN, ZRN. —: Oblasti so pretekli teden prijele zaradi sumo vohunjenja v korist Vzhodne Nemčije 30 let staro Dagmar Kahlig-Scheffler, uslužbenko v pisarni kanclerj a Helmuta Schmidta. Pred tremi leti so prijeli za- radi vohunjenja v korist Vzhod-narodno varnost Z. Brzczin-jne Nemčije osebnega tajnika in ski. Predsednik Carter se je'spremljevalca tedanjega kanc-iz Ženeve vrnil v London, kjer lerja Willyja Brandta, se danes udeležuje sestanka vodnikov držav članic NATO, zvečer pa se bo vrnil v ZDA. WASHINGTON, D.C. — Pričakujejo, da bosta Republic Steel in Youngstown Steel znižala svoje v soboto objavljeno povišanje cen na raven včeraj objavljenega U.S. Steel. Republic Steel je povečala cene jeklene pločevine za 8.8%, za palice in traverze pa za 6.8%, U.S. Steel je povišanje omejila na 6% ko je zvezna vlada izjavila, da je povi- gojno za svojo udeležbo pri oboroženem ropu v družbi Williama in Emily Harris kot pripadnica Symbionese Liberation Army 17. maja 1974. Sodnik je izjavil, da obsojena ni več nevarna družbi ter da bi hujša kazen ne služila ne družbi ne obsojenki. Upošteval je pri mili obsodbi trplje* nje, ki mu je bila Patricia Hearst podvržena kot ugrabljena jetnica Symbionese Liberation Army. šanje sicer utemeljeno, toda LONDON, Vel. Brit. — Štiri za-ne tolikšno, kot ga je objavila hodne sile so s sestanka v Republic Steel Corp. Londonu posvarile Sovjetsko LOS ANGELES, Kalif. — Patri- zvezo in Vzhodno Nemčijo cia Hearst je bila včeraj obso- pred vsakim nastopom proti jena tu na pet let zapora po- Zahodnemu Berlinu, «117 St. Clair Are. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 _______National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA; Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 meseca Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 pei year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.»0 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 73 Tuesday, May 10, 1977 BESEDA IZ NARODA IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE montu. Za Baragov dan, ako Bog da, gotovo! Vaš “Toti Štajerc” V spomin pokojnim CLEVELAND, O. — V nedeljo, 15. maja, se bo Slovenska CHICAGO, m. - "Kaj boš budni bodoči znanstveniki, pro- |ml£fna v Clevelandu spomnila dal za uvod,” me je Vprašal so- fesorji, inženirji, zdravniki itd. , Prollkomuni&tlcmh zrtev sed Miha. “Daj še kaj o slonih Povsod je bila vidna skrbna ro- |"evoluclJe m vetnnjske trage-in osličkih,” me je vgrizel. “Ne, ka učiteljev, ki so znali vzbudi-S sP“minsko ^ maso ob ne 'bom,” sem mu odgovoril. Naj ti v mladini zanimanje za razne KVe pHpoldan v cerkvl sv- Vi-danes zatrobim na nekatera glu- važne vzgojne in tehnične pred-l'^r , ha ušesa še enkrat nekaj o na- mete. Vse panoge, ki pridejo v nrii5.ne e^R ^ ™a]a’ ^ .b° ši “Ameriški Domovini”. Bral 'poštev v višjih oddelkih, so bile ! o/0 S ,B Clevela^d obha.!a- sem, da se je sestal v Clevelan- 'zastopane: Kemija, zdravstvo,’10 ;ovenskl sP°mmski dan za du Odbor za pomoč Ameriški tehnika, razni planeti z našo^ V°1ske m Domovini, pa mislim, da je tre- (materjo Zemljo vred, rudnin- revoluci-,e s sv' maso ob 10-45 ba spet zatrobiti tudi v Chicagu ' >in sicer tako močno, da se bo po- ' spomnimo se znancev in prijateljev, ki so se drlo jerihonsko obzidje tistih, ki bi naj imeli ali bi celo morali imeti naš edini slovenski protikomunistični dnevnik. Ljudje so siino trmasti. Imeli bi že radi, tudi brali bi radi,, toda zdi se jim škoda denarja. Ah, kaj bi plai oval, saj lahko grem k sosedu in tam dobim list na posodo. Koklja naj brcne take sosede, ki list posojajo takim, ki bi ga lahko sami plačali. ‘‘Meni ga da moj stari oče,” se je pohvalil nekdo. “Zakaj bi ga potem plačeval? Imam družino..." Slab Carterjev energetski program Včeraj smo na tem mestu obrazložili, kako je človek začel uporabljati kot gorivo les, prešel nato pred kakimi dvesto leti na premog in v začetku tega stoletja na oiie in še kasneje na naravni plin. Med tem ko les stalno raste, se torej obnavlja, na obnovo premoga, olja in naravnega plina, ne moremo računati, četudi se po vsem so icč še vedno tvorita pod določenimi pogoji. Les torej lahko rabimo v obsegu njegove rasti, ne da bi se nam bilo treba bati, da ga bo zmanjkalo. Zaloge olja in naravnega plina so, kolikor je sedaj ■—• -** • vjj.ii/.jhu... oiciu p* *n a hj e, j-uvei maruncic, j; .. . _ znano, tolikšne, da po najugcdenjši presoji lahko zado-(izgovor. Vem za naročnike, ki Frank Horvat in Tony Grego-.C‘Y11-13 . vs®^lk> b rane m ščajo pri pametni uporabi 50 ali celo 100 let. Nihče ne|irna.i° tudi družine in celo po rich so se tudi doh™ nnatavm k ,':!1.1'3 ovsin’_ ° n in 1 anJa taji, da bodo nekega dne v nepreveč daljni bodočnosti|ve<5 ptrok- En° družino poznam e-%. X, 1 z- 4- . « ^ rw n „ 1 ^ J _ 1 J. V 1 1 1 im M /4 v* i i i ! V. 1 . vt™ )0 v ■ '““"‘"‘iPn votlini Lurske Matere božje sivo, sončna energija, etektnka !na Chardon Road^ voda, rastlinstvo itd. Rabil bi | c • , , . . . , , v., j opomnimo se tudi vseh naših vodnika, da bi mi vse tolmačil. V šolah nismo učili. To je spadalo molitey priporo5ajo mojih dneh se tega v naših 'v . , ... 6 * “ ,ze tu poslovili od nas in se v ze v višje sole. Zanimalo me ie, tt • • U/4/v n j. i i V spomin jn molitev se pnpo- kdo izmed otrok slovenskih no- r v ■ . F F vonaseljencev, skratka od slo-1 „ ,,/vhoUUv j • Škof ljubljanski dr. Gregorij venskih starsev sploh, ie bil za- -d - j , at ... a., . J „j • , , U-, j Rozman, dekan Matija Skerbec, stopan m kako je bil ocenjen, i A + at , v .. ■.r-. , ,.v . izupmk Anton Merkun, župnik Videl sem različna slovenska -r^- v , at . •___ . .. n . . . j . , Jože Klobčič, Karel Mauser, dr. imena: Ančka Petnch, ta ie bila at,-] tT i j xr- 1 tt , , ^ v. u .-- at iMlba Krek, dr. Vinko Vovk, dr. menda od vseh najboljša, Mar- T . . T - u , , r, , • . u-i x j- • Hinko Lobe, dr. Jože Basaj, dr. tha Pahor je dobila tudi prizna- at„„v.v , , . J. hje, Johny Zerdbt i„ njegova ^en I^ VrcrellTnž S sestra Marija sta prejela pred pomanjkanjem na tem področju in jo napravil v vl ^ uhko m ce ° morali tem pogledu čim manj ranljivo. Predsednik ZDA Richard M. Nixon je pred štirimi leti napovedal program, ki bo napravil ZDA v pogledu oskrbe z energijo neodvisne. Tedaj so veliko razpravljali o možnosti pridobivanja olja iz oljnega škriljevea, ki ga je okronane sklade v Coloradu in sosednjih državah, lei o izkoriščanju oljnega peščenca v porečju reke Athabaske v Kanadi. Oba ta načrta sta obtičala, izkoriščanje teh “nahajališč” olja je namreč tudi pri sedanjih cenah še vedno predrago. Omejeno je na preskušanje in iskanje najboljšega načina, ki bo v določeni dobi postal rentabilen. Od Nixon a do Carterja, v kratki dobi niti ne štirih let, smo spoznali v naši deželi, da ne moremo računati na dosego neodvisnosti v pogledu oskrbe z gorivi v “prihodnjih 10 letih”, kot so trdili jeseni 1973 in spomladi leta 1971. Ko je bilo konec arabskega bojkota, je svet na oljno stisko onih mesecev naglo pozabif in se vrnil na staro pbt brezskrbnega trošenja olja in v manjši men tudi naravnega plina. Dokler bo. pa bo! Predsednik Carter je prišel do sklepa, da ne smemo tako brezskrbno živeti in se tako malo meniti za bodočnost naše dežele, za usodo prihodnjih rodov. ^ Opozoril je deželo na položaj oskrbe z gorivi, zlasti z oljem in naravnim plinom, in predložil ukrepe, ki se mu zdijo najnujnejši in najučinkovtejši v sedanjem trenutku. Težišče njegovega energetskega programa je v varčevanja ulja in naravnega plina na vseh poljih. Naša dežela je znana po brezskrbnem trošenju energije. Pozval jo je, nuj s to navado preneha, naj se zave, da je to hud greh do nas samih, še večji pa do naših otrok. Zavzel se je za varčevanje energije v industriji, v premetu m v naših domovih. Kjer je le mogoče, naj bo raba mu a'nega plina in olja nadomeščena s. premogom, rabo samo je treba omejiti do znosne možnosti na vseh poljih. Treba je poskrbeti za boljšo izolacijo vseh zgradb, ua nam jih ne bo treba pozimi tako greti in ne poleti hladiti. Gretje naj bi bilo omejeno na nekako 68 F, hlajenje poleti na SO ali celo nekaj višje k jer ni prevelike vlažnosti. Predsednikov energetski program nudi posebne denarne ugodnosti za izboljšanje izolacije domov in drugih stavb. i P -sebej se je predsednik Carter zavzel za večjo u-činkcvitost gospodinjskih naprav. Te naj bi rabile manj energije, manj elektrike, manj plina. Svetoval je tudi o-mejucv njihove rabe, kjer je to mogoče. NL.Sj avtomobili so znani kot goltači gasolina zato je preusednik pozval k gradnji avtomobilov, ki bodo rabili manj gasolina in s tem zmanjšal njegovo potrošnjo, teeaanh naši avtomobili napravijo povprečno 17.5 mili na galon, do leta 1985 naj bi doseglo to povprečje 27.5. icdsednik -je svetoval tudi, naj vožnjo avtomobi-ov omejimo, naj teh ne uporabimo za pot dolgo le par »n. -evjev. Kier je le možno, naj bi se več ljudi dogovorile m vozilo sKupaj, ne pa vsakdo sam v svojem avtu, kot se večinoma doga i a sedaj. (Konec sledi) Dobrotnik slovenskih misijonarjev g. Tone Gaber je že nad en teden v bolnišnici pri Sv. Antonu Pad. Kar na hitro ga je prijelo. Noga mu je hudo otekla, moral je takoj v bolnišnico. Dobil je strnjenje krvi (blood-clots). Sedaj mu redčijo kri in je izven nevarnosti. Da bi bil kmalu doma spet zdrav, kot je bil preje, je naša želja. Bolezen je posledica avtomobilske nesreče lansko jesen. • Obiskal sem našega starino g. Stanka Mašiča. Domuje v The James C. King Home v Evan-stonu. Z menoj so bile še tri go-rekel: “Imamo Glasilo, tam pre-!spodične. G. Stanko se ima tam berem Gizelin Prekmurski ko-j prav dobro. Ima lastno veliko tiček, drugo me ne briga ...” Saj sobo, svojo knjižnico, pisalno ga. Ciizela ne bo huda, če po- mizo in druge udobnosti. Povem, da tudi Prekmurski koti- zdravil me je, odnosno predsta-cek ne nudi tega, kar lahko nu- vil mojim sopotnicam: “To je di dnevnik Ameriška Domovi- hud kritik republikancev.” Z g. nd Stankom, ki bo letos v avgustu Sivlep. Napovejmo sveto voj- 90 let mlad, sva se pogovorila o Kalan, Rudolf in Harij a Lukež, Josip in Marija Resman, Frank in Marija Kastelic, Alojzij in Marija Cvajnar, Roman in Hermina Švajger, Jože in Helena Dolenc, Simon in Doroteja Curk, Rok in Antonija Kuno-var, Alojzij Klemen, Matija Založnik, Franc Jereb, Jože Cerar, Viktor Pogačnik, Jože Slak, Anton Nemec st., Ivo Čes nik, Jože Kovač, Neža Tomažin, Štefan Duh ml., Janez Petrovčič, Franc Buh, Franc Tanko, Janez Lovšin, Jože Hirschegger, Jelica Hren, Jožefa Gostič, Martin Gostič, Emilija Meršol, Janez Mihelič, Ivan Rak, Zdravko Kranjc, Štefan Tovornik, Anton Kuret, Franc Hiti, Franc Hočevar, Marija Rihtar, Ančka Benedik, Franc Kržišnik, Anton Hočevar, Berti Terglec, Rafael Žonta, Anton Kutnar, Alojzij Kosem, Jože Senica, Janez Štefančič, Vlado Lempl, Vinko Fer-kulj, Alojzija Rus, Franc Kristanc, Franc Lorbar, Emanuel Grasselli, Jože Selan st., Adolf Lunder ml„ Anton Bartol, Angela Košir, Ana Kamin, Marija , . ,v 1 -----rvamin, mani s rio tistim, ki hodijo brat Arne- marsičem, dasi je g. Stanko Noharič, Jože Lekan, Jože Gross riško Domovino k sosedom. Ne trdil, da se pripravlja proti nje-p osoj a j mo lista nikomur, ki bi mu “zarota”. Gospodične so bile si lahko list sam naročil. Pozna- menda malo hude, ker so komaj te ljudi, kateri lista nimajo? čakale, da tudi one pridejo do Sporočite mi njihove naslove, (besede, pa je g. Stanko rekel: Mi Pa kar Vi v mojem imenu in “Naj počakajo . ..” v imenu AD stopite k njim in * iih povabite k naročbi za AD. Te dni bo eno leto, ko so me Naj vam takrat takoj tudi pla-, “konfinirali” za 17 let pri Sv. ajo. Nedolgo sem dobil nekaj Antonu. Nerad obujam tiste spo-men, samih slovenskih -biznes-(mine. Zdi se mi,' da je bilo slovenskih novonase-j zdravljenje predolgo. Zdravnik Jože Intihar, Franc Graj želj Alojzij Jeršin, Silvester Sekne, Manca Preša, Ivo Zajc, Milan Z rim, Janez Meglen, Peter Je-lar, Jože Malovrh, Marija Ci-ber, Jože Gazvoda, Franc Sfilj-Ivana Staniša, Ivo Kermav-nar, Jože Pisorn, Marija Dobnikar, Marija Stergar, Marija Pa-pesen, Franc Lončar, Anton Ča-„ . , , mernik, Franc Stele, Franc O manov slovenskih novonase-pravljenje predolgo. Zdravnik dar, Jakob Zanutič, Albin Klam-j en cev, ki so se gospodarsko mi je rekel: “Nič soli, nič pijače mer, Zdravko Novak, John Jak-lobro uveljavili. Kaj mislite, itd.” Pa sem si mislil: “Čemu je Nič, Anton Majcen, Ivan Biailj, ’ ' 'H1®10 AD ' Samo eden od Bog dal sol, čemu vinček.” Vin- Amalija Peklar, Jože Suhadolah jo ima. Ali ni to žalostno! ček jemljem kot zdravilo, ne po'nik, Marija Prijatelj, Franček de vezi nimajo časa za sloven- kapljicah, ampak po majhnih j Kolarič, Marchello Lumpert, A-iko branje, nimajo smisla za kozarčkih, sol pa je zato, da de- lojaij šef, Jože Feguš, Mary oodporo dobri slovenski in ka- la jed bolj okusno. Seveda vse .Rihtar, Alojzij Modic, Stane Lu-ohski stvari. Vzbudimo se, prič- po pameti . . . Večno pa nihče ne !žar, Terezija Cerar Marija [mmo sistematično pridobivali živi. Če bo kdaj rekel Gospod! Princ, Peter Rozman, Nande nove naročnike! Naj se vendar Bog: “Pridi!”, bom ponižno re-.Novak, Marija Zorenč, Ivan Cu-; podere obzidje od materializma kel: “Fiat” - in odšel, saj je Igel j, Franc Rantaša. Antonija starost le nepotrebna nadloga. |Koprivec, Rudolf Dermota. ] Franc Zorman, Justina Cerar, Materinska proslava bo letos Jože Štepec, Jakob Žakelj, Igna-tretjo nedeljo v maju v Lemon-Jcij Resnik, Franc Sever st., A- obvladane Jerihe Imeli ^mo 24. aprila spet mladinsko sv. mašo ob prav lepi u*-deležbi. Maša je bila darovana za pok. K. Maliserja. Berili sta brali tokrat gdč. Remec Barbka in Marija Žerdin, darove za sv. daritev sta prinesla Veronika Puc in Burjek Marica. Letos ni bilo po mladinski maši sestanka staršev Slovenske šole. Farna šola je okupira-a spodnjo dvorano in tam priredila prav lepo uspelo šolsko razstavo. Pri razstavi so sodelovali višji oddelki šole. Ker sem moral to nedeljo še nekam drugam, sem bolj v naglici pregledal, kaj so razstavili naši nade- j da se tu. ■■ Složno bosta nastopili obe slovenski šoli iz Chicaga in Jo-lieta. Boste gotovo prišli? Menda bom tudi jaz tam, saj me nad eno leto ni bilo v Lemontu, * Spet vrtnarim,' Ko bi le minila nevarnost slane, Ena od treh vrtnic je pognala prekrasen evet, V začetku maja! Tudi druga vrtnica, ta je rdeča, ima tri r lojzij Zajec, Leopold Debevec, Romana Novak, Gregor Smeje, Ivan Rigler ml., Marija Dragar, Alojzija Cvajnar, Alojzij Bajuk, Alojzija Medved, Franc Vidergar, Ivan Mlačnik, Marija Ku-novar, Mimi Režonja, Jože Se-petavec, Frane Petek, Valentin Gabrovšek, Jernej Merela, Terezija Martjnc, Peter Trpin, Joseph Abram', Avgust NoVgk, Ja- Lovske organizacije v Sloveniji skušajo ponovno naselili izginule živalske vrsle Slovenski lovci ™ v preteklih desetletjih vložili vel^jj truda, da so povsod, kjer je bilo mogoče, kjer so dovoijevdi naravni pogoji, naselili doslej v S]o'e niji m znani živalski vrsti — muflona in damjte Nič manj truda niso vložili v ponovno naselitev 1 stih živalskih vrst, ki so v Sloveniji izginile ali s^0 raj povsem izginile — kozoroga, svizca, risa--' “Spremembe v življenju člo-,dokazalo, da jih po skalah ž°r' veka so vzrok, da je število zaj-j skače že več kot 200. cev iz dneva v dan manjše,” Manj sreče kot s kozorog'51 pravijo. “Nov-način obdelovanja imeli lovci s svizci. Čeprav so polj, umetna gnojila in ne nazadnje tudi urbanistične spremembe vplivajo na to, da število zajcev pada, pa čeprav si prizadevamo, da bi jih ohrani- li.” Lovci so poskušali z naselitvijo zajcev. Kupovali so jih v tujini (en sam stane približno 30 dolarjev), jih spuščali v lovišča, ki obetajo njihovo dobro počutje in razvoj, a pravih uspehov ni: “Preostane nam le omejevanje lova in čimvečja zaščita tega glodalca, za katerega še pred leti ni bilo nobenih življenjskih zaprek ...” Po vojni je bilo število kozorogov skrčeno na minimum. Da ta, že tudi v Evropi redka živalska vrsta, ne bi v Julijcih povsem izumrla, so se lovci lotili ponovne naselitve in — uspeli. Znano je, da so kozoroge naselili že leta 1890, a štetje po drugi svetovni vojni ni doseglo niti številke 40. Edina kolonija, ki je preživela vojno vihro, se je pasla na obronkih Begunjšči-~e in se ohranila do danes. Kozoroge so lovci začeli ponovno naseljevati leta 1961. O-snovali so kolonijo v Kamniški Bistrici pod Brano v višini 2,300 metrov. Pripeljali so jih iz Švice, na pomlad Iria 1973 je v tem lovišču živelo že 84 kozorogov. Lovci so kozoroge naselili tudi v Trenti, na Velem polju nad Bohinjem, na področju lovske družine Bovec, število teh lepih koz in kozlov se je postopoma povečevalo in leta 1972 preseglo število 100. Štetje kozorogov v tej pomladi pa bo verjetno načrtno lotevali naselitve alpske divjadi, saj so jim hop rove in tehtali, kam naj ' spuste, se te, pred naselitvi]0! povsem izginule živali, niso0: bolje počutile. Očitno hoce imeti veliko miru. Tega Pa Sloveniji vse manj. ( Ne glede na to, da so svl bolj zahtevni kot planinske Našel'1'1 ze, so se le obdržali, pravzaprav ni uspela le v vinjski dolini, sicer pa so t£ vali osnovale svoje kolonij6 področju Julijskih alp. V niji je sedaj že več kot 15 " . nij, v katerih živi verjet110 sloM" njego' več kot 150 živali. Naseljevanje svizca je skim lovcem odkrilo naravo. Hoče živeti v povse111 J strezni nadmorski višini) zgornjo drevesno mejo, na ki imajo povsem določeno S loško sestavo. Plast zemlj6 ra biti globoka dva metra, , istiti daj spomladi, da imajo ravo pa jih je treba spustit' , daj spomladi, da imajo h J časa za pripravo prezimov J Slovenski lovci so se že J časa pripravljali na nase dobrodušnega glodalca-bobr'J živi v Sloveniji le še v knj1 | Mali glodalec, velik gradi'6^ izumrl že tudi po drugih k° Evrope. Ponovne naselit'^, Franciji in Švici so uspel6' ^ ci iščejo dovolj mirne Pre .j Slovenije in vode, ki so P0^ čiste. Brez teh dveh osn°0(il pogojev bober noče živeti ^ ra bodo skušali naseliti v 1 p(ij terih predelih Slovenije 1 j hodnjih letih po kar se da mišljenih priprayah. n Nekaj pohvale in nekaj kritike Judovski tednik “Aufbuu”, ki izhaja v nemškem jeziku v New Yorku, md pohvali predsednika Carterja in njegov kabinet, v katerem imajo oni med enajstimi tajniki (ministri) kar tri 3voje rojake. Včasih pa vendar tudi Carter ukrene kaj, česar ne morejo pohvaliti. Tako prinaša gori omenjeni list v svoji 6. letošnji številki članek z naslovom: Bilo je 24 “Kfirov”, v katerem poroča sledeče: “Ameriška vlada je vložila )voj veto proti izvozu izraelskega orožja v Ekvador. Israel ima te več let dobre skušnje z lovskim letalom lastnega izdelka Kfir”, ki ga sedaj tuidi ponuja v nakup Inozemstvu. Pogodba ja 24 lovskih letal prineS ^ raelu samo 150 milijouoV’^i torej denarna bilanca ni ^ J do. Toda dveh posledic ne^ ^ mo prezreti: prvič bodo ^ raelu občutili ameriški ve!grloi| zmanjšanje lastne neddv J lahko preskrbel vojaška Francije ali Sovjetske 'l^eJ lepe nastavke. Hranil sem jih kob Okorn in Janez Krvina, na “poreu” vso zimo. Vse, ki berete to “kavsanje”, prav lepo pozdravljam. Upam,! javlja med bomo kdaj srečali v Le-jnja. Le kratek pogled nazaj in vidimo delo “bele žene”, ki se po-namj brez vpraša-Stane Mrva Ekvadorjem je do sedaj naj večje naročilo za izvoz. Ameriški veto temelji na dejstvu, da so v letalo “Kfir” vgrajeni a-meriški GE motorji in da so je Izrael obvezal — kot vsi drugi prejemniki ameriškega vojnega materijala,, — da teh izdelkov ae bo prodajal drugim državam To .»e stalna ameriška praksa, umrterjeva vlada meri mednarodno trgovino z orožjem, v kateri igrajo ZDA kot največ! izvoznik orožja, glavno vlogo, z rugimi merili, kakor njegovi predniki. Carter skuša izvoz o-rezja zmanjšati predvsem iz moralnih ozirov, ki jih pogosto navaja. Politika Washingtona je že več let, da 'bi prodajo vsega težkega in modernega orožja južnoameriškim državam onemogočili. “Kfir” je pa tako orožje. Ameriški veto ni zacjel Izrael posebno boleče, ker je Washington že pristal na izraelsko zahtevo, da bo že odobreni letošnji gospodarski pomoči dodal še "blažilni obliž” v višini 285 mi- in drugič si bo Ekvador ve „ Z. kjer nimajo nobenih P0011^.1! proti prodaji modernega e;j v Latinsko Ameriko. V rij j bodo tudi sumili, da je meriški veto končno le P°s jij skrbi za ameriško letaLri j) dustrijo, ki se je začela bi Izrael prodrl na njeuo ri danje trge. Članek v anKp reviji “Aviation Week”, j£’ ^ skrbljenost pred kratk1111 nil”. jlijonov dolarjev. Ker bi proda-jnosti. Križanke in n»P ----- _ src' Reševanje križank je za j {j!' bolj naporno kot razbuBJ1 ^ mi, je rečeno v poročil" fordske univerze. Med opazovanjem ° ^ cev po srčnih napadih s° stveniki ugotovili, da stj0s^i; utrip in krvni pritisk ^ višek, če so bolniki reaeVaurfC zanke, matematične in d( j pf1 ganke. Srčni utrip in kr,^j3 < tisk pa sta se vidno zrU^e]ti, vprašanjih o poklicnem ^^,,1' bolezni in s splošnih zl skih navadah. j./’ Reševanje težavnih, vzroča po mnenju PsJ ^li11 izrazit napor in nenOp0slri stopnjevano aktivnost. b ^ p( naj bi zdravnikom PoTrVtZ.e Pr' ugotavljanju p s i h o l05 pravljenosti bolnikov za ^0$o^ no pridobitev delovne KANADSKA DOMOVINA RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU Glavna pozornost Kanade v zadnjih mesecih je še vedno namenjena ohranitvi Kanade kot celote, ko v Kvibeku vedno vztrajnejše govorijo in se pripravljajo na dosego suverenosti, kar pomeni ločitev od ostale Kanade. Novi zakon o francoščini kot edinem jeziku v javnosti, gospodarstvu in v privatnem življenju Kvibeka je povzročil precej zaskrbljenosti med angleško govorečim delom prebivalstva Kvibeka, ko se zdi francoski večini nekaj čisto prirodne-ga. Predsednik pokrajinske vlade Rene Levesque je dejal, da bi bil ta zakon popolnoma nepotreben in brezpredmeten, če bi bil Kvibek neodvisna država. Francoščina bi bila v takem slučaju samoumevno edini uradni in privatni jezik, kot je v Franciji. Negotovost v Kvibeku se je začela čutiti na gospodarskem področju, kjer vedno več podjetij in gospodarskih družb misli in pripravlja selitev svojih glavnih uradov v angleško govoreči del Kanade, kjer si obeta v slučaju ločitve Kvibeka od ostale Kanade boljšo bodočnost. Razprava o ohranitvi, Kanade postaja glasnejša in se širi. Predsednik zvezne vlade Pierre E. Trudeau, ki je sam Kvibečan, Predsednik vlade odklanja vsako razpravljanje o tem v javnosti in izjavlja, da stanje njegovega zakona nikogar nič ne briga. Govorice in ugibanja zaradi tega niso utihnila, so raj še še glasnejša, svet je pač tak, da se vedno rajše vtika v tuje posle kot v svoje, največkrat ne ravno z dobro voljo in pripravljenostjo pomagati. * Zvezni zdravstveni oddelek je prišel do zaključka, da cycla-mati niso med povzročitelji raka, kot je kazalo doslej in da u-tegnejo rabo teh zopet dovoliti. Nadomestili naj bi saharin, o katerem sedaj mislijo, da je povzročitelj nekaterih vrst raka. Rev. Ian Paisley, znani prote-stan+ovski skrajnež v Severni Irski, je menda namenjen zapustiti svojo domovino in se preseliti v Kanado, če ne bo uspel s svojimi napori za vrnitev samoupravne vlade. * Francija je pretekli teden odpeljala iz Mavretanije 400 francoskih žena in otrok, ko sta bila med gverilskim napadom ubita nek zdravnik in njegova žena. Šest francoskih državljanov je bilo ugrabljenih po gverilcih Po-lisario, gjibanja, ki se bori za ne- vom izredne “eksplozivnosti”. V teh dokumentih je Rosenberg o-menjen kot “naš agent”. m V Švici so pretekli teden, komaj šest let potem, ko so ženske dobile volivno pravico, izvolili 54 let staro odvetnico, vdovo, mater treh otrok Elizabeth Blunschy, za predsednico narodnega sveta, spodnje zbornice parlamenta, kar je najvišji u-radni položaj v državi. * Minister za kulturni razvoj Kvibeka Camile Laurin, je dejal, da bo dal angleško govoreče vodnike gospodarstva za “posebno dieto”, da bodo začeli govoriti s svojimi delavci francosko in se bodo počasi mogli vključiti v francosko družbo. * Kanadska prometna komisija je predložila enotno preko-kon-tinentalno železni ško zvezo. Vsak dan naj bi vozil v vsako smer od obale do obale po en vlak po tračnicah obeh glavnih železniških družb Kanade, name sto sedanjih dveh. * Življenjski stroški so rastli v Kanadi v prvih treh mesecih letošnjega leta na letni ravni 12'/( napram 6.8% v zadnjem četrtletju lani. Gospodarski strokovnjaki napovedujejo, da se bo naraščanje uneslo v preostalem delu leta. Posebno so po-rastle v zadnjih mesecih cene odvisnost nekdanje Španske Saje proti neodvisnemu Kvibeku, :hare, ki sta si jo lani razdelila kave, čaja, sočivja in olja. in zatrjuje, da do tega ne bo Mavretanija in Maroko, prišlo, ker večina ni zanj. Pre-1 * nekateri se z njim strinjajo, Ontarijski minister za okolje drugi pa le računajo z možnost-j George Kerr je pretekli teden jo, da se večina Kvibečanov od- objavil seznam 143 rek in jezer Oskrba jedrskih elektrarn z uranom težka naloga Moderni prospektorji letajo s povpraševanje od 1. 1974 dalje, helikopterji nad tundrami Alj- gnal cene kvišku. Strokovnjaki trebe nemških elektrarn kriti spodarstvo ni bilo “pripravlje-tudi potem, ko bodo sedaj znane no” na dolgoročna vlaganja, zaloge urana izčrpane. Tudi če Kljub temu je bil lanski doho- ske in Labradorja in iščejo z Geigerjevimi števci posebnosti zemeljske magnetičnosti; križarijo z džipi po brazilskih hostah in afriških savanah; vrtajo in kopljejo v Arizoni in po avstralski, puščavi Spinifex, po dolinah Schvvarzvvalda in po Švabskem lesu. Ne iščejo zlato, ampak urhn. Po vsem svetu so geologi in rudarski inženirji, geofiziki, v razburljivem lovu za radioaktivno kovino. Vsako leto gredo milijarde v ta namen. Uran, brez katerega ne dela nobena atomska elektrarna, je namreč za tistega, ki ga najde, zadnja tri leta dobičkanosno podjetje. Cena za naravni uran, ki ga zaradi njegove rumene barve imenujejo “rumeni kolač”, je poskočila od 1. 1973 od šest na več kot štirideset dolarjev za funt. še močneje kot sama želja po dobičku se boje da bo kmalu prišlo leto, ko bodo elektrarne porabile več urana, kot ga ibo mogoče pridobiti. Svetovna potreba po uranu — letos kakih 20,000 ton —, raste skokoma. V 1. 1980, sodi OECD, organizacija za sodelovanje najvažnejših industrijskih dežel, bo znašala letna poraba 53,000 ton, 1. 1990 že 170,000 ton in 1. 2000 celo več kot 310,000 ton. Po o-ceni strokovnjakov je sedaj znanih zalog uranove rude na svetu samo 3.5 milijone ton. (Pri tem je všteta samo tista ruda, ki se da pridobivati po ceni do 30 dolarjev za funt). To se pravi, da bo skupna poraba urana izčrpana do konca tega stoletja. Do sedaj znane saloge bi zadostovale samo za preskrbo elektrarn, ki bodo zgrajene do 1. 1985. Svet računa na to, da vse zaloge še niso znane, pravi Karl- vpliva na iskanje urana skrb za I Heinz Krewer, strokovnjak za mrzlo in temno bodočnost: v re- uran v raziskovalenem ministr- aktorskih elektrarnah se boje, da bo urana kmalu zmanjkalo. V zgodovini te radioaktivne kovine dolgo časa niso vedeli, kaj z njo početi. Po njegovem stvu v Bonnu. Zato od začetka sedemdesetih let dalje iščejo z velikimi napori in stroški nova ležišča. Toda kljub posameznim novim najdbam — predvsem v loči za ločitev. V tej razpravi je predsednik pokrajinske vlade Ontaria William Davis povedal Kvibeku, uaj ne računa na gospodarsko povezavo ali ohranitev te, če bi se odločil za neodvisnost. Pretekli teden so zavzeli enako stališče predsedniki vlad zahodnih štirih pokrajin, Britske Kolurm bije, Alberte, Saskatchewana in Manitobe na skupnem sestanku v skupni izjavi. Tudi predsedniki vlad pokrajin ob Atlantiku na kažejo nobene podpore za ohranitev gospodarskih vezi s Kvibekom, če bi se ta ločil od Kanade. Carinsko zvezo z njim označujejo za nepraktično, pa vendar doslej niso javno zavzeli še nobenega uradnega stališča. Rene Levesque je stališče, ki so ga objavili predsedniki vlad štirih zahodnih pokrajin, označil za “izsiljevanje” in prestra-ševanje. Ni dvoma, da je v njem svarilo Kvibečanom, naj temeljito premislijo, predno se bodo odločili glasovati za ločitev. Na splošno prevladuje mnenje, da je treba edinost Kanade ter 25 krajev ob Velikih jezerih, kjer bi mogle biti nekatere vrste rib okužene s strupi. Take ribe niso primerne za človeško hrano, četudi morda kaka posamezna riba, ki bi jo kdo pojedel, ne bi povzročila kake resnične škode. Oblasti so premišljale o prepovedi lovljenja rib v navedenih krajih, pa so prišle do zaključka, da imajo za to premalo trdnega gradiva. Zato svetujejo vnetim ribičem, naj rib, ki jih nalove v takih krajih, ne jedo. * Predsednik vlade Pierre E. Trudeau je dejal, da ga udeležba predsednika Ugande Idi A-mina na konferenci predsednikov držav Skupnosti narodov ne bo motila. Udeleženci te konference se bodo že znašli in uredili vse tako, da Idi Amin, ki je znan po svoji robatosti, ne bo delal težav. Zunanji minister Donald Ja-misken je dejal novinarjem, da Znani svetovni raziskovalec Thor Heyerdahl, ki je preplul na Kon Tikiju Pacifik, na ladji Rah, zgrajeni po starem egipt-skem načinu, Atlantik, se sedaj pripravlja na plovbo po reki Tigris v Indijski ocean na ladji, kot so jih .uporabljali na Tigrisu pred 5,000 leti. * Predsednik zveze podjetnikov, ki zaposlujejo okoli 80% vsega delavstva v Kvibeku, se je izjavil za ohranitev kanadske federacije, ker bi ločitev Kvibeka vodila v znižanje življenjske ravni v tej pokrajini. * Ko je kraljica Elizabeta II. tekom obhajanja 25-letnice kronanja pozvala navzoče v parlamentu, da je morda “čas, da se spomnimo na koristi, ki nam jih je zveza prinesla doma in v mednarodnih zadevah”, so se o-glasili škotski in waleški nacionalisti ter protestirali, da se je kraljica nepravilno mešala v “politične zadeve”. Kraljica je s odkritju po nemškem lekarnar-! Avstraliji — so odkrili prospek-ju in kemiku Martinu Heinrichu1 torji (ki iščejo nova ležišča) in Klaprothu v 1. 1789 so upora-1 raziskovalci (ki preiskuj oje že bij ali uran več kot 100 let samo ’ znana ležišča) doslej le malo res za zelenilo steklenic in nekaj ča-1 novih ležišč. Takoimenovani dto-sa tudi kot primes k jeklenim datni obrok, ki je znašal zadnjih zlitinam. Šele, ko je Otto Hahn 30 let 50,000 ton letno, bi se mo-v. 1. 1938 odkril, da se da ura- ral že v prihodnjih letih podvo-novo jedro razbiti in ko so medjiti in potrojiti, če bodo hoteli drugo svetovno vojno razni u- uranovi rudniki vzdrževati do-čehjaki na podlagi tega odkritja izdelali prvo atomsko bombo, kateri je sledila huda tekma v atomskem oboroževanju, je poskočilo zanimanje za uran in s tem njegova produkcija in cena. Zaradi velikih potreb za o-borožitev v petdesetih letih, je zrastla cena na kakih 15 dolarjev za funt. Ko sa se pa velesile založile z njim za desetletja in niso kazala zanj nobenega zanimanja več, so obsedeli uranovi rudniki na “rumenin kolačih”. Posledica: v šesldesetih letih, pa vse do oljne krize v zgodnji zimi 1. 1973, je nihala cena urana med štiri in pol do šest dolarjev za funt. Več rud nikov so zaprli, ker se jih ni splačalo več izkoriščati. Predrznost arabskih šejkov je bavo kovine že obstoječim in novim elektrarnam. Za nemške atomske elektrarne, katerih letna poraba je krita za dve leti v celoti, za 1. 1980 pa že samo do višine 85 odstotkov in za. 1. 1985 celo samo za 5 odstotkov, iščeta dve podjetji: bonnska “Uranerzbergbau” in frankfurtska “Urangesell-schaft”. Obe družbi sta bili u-stanovljeni na pobudo zvezne vlade v šestdesetih letih. Obe se trudita, da bi z zemljepisno čimbolj razširjenim iskanjem in izkoriščanjem zagotovili preskrbo Zvezne republike Nemčije z naravnim uranom. “Iskati uran je kakor igranje rulete”, pravi Hans-Rudolf Hampel, eden izmed dveh poslovodij “Urangesellschaft”. Rudarski inženir trdi, da upokojeni geologi, ki vse življenje niso nič bi ne našli nobenega novega le žišča v vrednosti 30 dol., reaktorji ne bodo zmrznili. Za današnje reaktorje na lah ko vodo je namreč naravni uran tudi po ceni 100 dol. za funt privlačen, čim višje bodo pa cene rumenega kolača, tem večje bodo dodatne rezerve. Samo svetovna morja skrivajo kake 4 milijarde ton urana, katerega pridobivanje je pa sedaj še predrago. Tako draga preskrba iz morja pa tudi ne bo potrebna, kajti iz čisto druge strani prihaja nadomestek za. bodočo preskrbo jedrskih elektrarn: prihodnja generacija jedrskih reaktorjev. “Nagli valilci” imajo v primeri z lahkovodnim reaktorjem stokrat manjšo potrebo po uranu. V Franciji že grade px-vo takih atomskih “valilnic” “Super Phe-nix”, severno od Lyona, ki je preračunana na 250 megawatov električnega toka in bo do 1. 1982 zgrajena. Poslovodja “U-rangesellschaft” je prepričan, da bomo 1. 2000 že imeli “hitre valilnice”. Precej gotovo je tudi, da a-tomski fiziki ne bodo pustili iskalcev urana brez posla. Pridobivanje energije s pomočjo spajanja (namesto razbijanja) a-tomov, ko bo postal uran kot gorivo nepotreben, je naj višji cilj mednarodnega raziskovanja atomov. Toda, če in kdaj bo u-krotitev vodikove bombe (kontrolirana spojitev vodikovega jedra) praktično izvedljiva, o tem še ne more nihče prerokovati, ampak samo razmišljati. Kljub temu je iskalcu urana Hamplu že sedaj jasno: Uran bo imel v zgodovini kovin najkrajši zalet, o------------------- Vesti iz Slovenije Cineča v Kopru Promet v koprskem pristanišču je zelo živahen in dnevno čaka v. vrsti vsaj po 10 ladij na sidrišču pred pristaniščem, da pridejo na vrsto za pretovarjanje blaga. V letošnjem prvem četrtletju so pretovorili v pristanišču eno petino več blaga1 kot lani v istem razdobju — skupno 525,000 ton, kar je še vedno 2' pred načrtovanim iz-tovorom. prinesla nenaden obrat: po po- traiio „ac rit l‘HE£3f:3 ŠfeS “in f skem in v W alesa, škodovala gospodarsko donosnejše. Uran je bi bila udeležba Idi Amina na njihovim strmeljenjem po obno- pridobil na svoji vrednosti. Lastniki uranskih rudnikov konferenci v Londonu prihodnji .vi lastne državnosti. V obeh teh mesec “nesrečna”. Oba, pred- delih Velike Britanije je precej sednik vlade in zunanji mini- močno gibanje za večjo neodvis-ohraniti, vendar je večina proti ster, sta dala svoje izjave o tem ^ost od Londona, uporabi sile za ta namen. Misli, v zvezi s pripravami na konfe-da bi naj spremenili ustavo na renco Skupnosti narodov pri-tak način, da bi zadovoljila hodnji mesec tekom obiska lor- vsaj večino Kvibečanov in jih pripravila do tega, da bi pri ljudskem glasovanju odklonili ločitev Kvibeka od ostale Kanade. Razprava o tem se bo brez dvoma nadaljevala in postala morda celo glasnejša. Pri tem upajo, da bo prevladala pamet in da bosta obe strani iskali reditev, ki bo sprejemljiva obema, ki bo odstranila glavne vzroke nezadovoljstva v Kvibeku, pa o-hranda kanadsko enotnost. * Veliko govora je v javnosti tudi o stanju zakona predsednika vlade Pierra S. Trudeauja. Z ženo Margaret sta se baje dogovorila na trimesečno poskusno ločitev in žena je večinoma zdoma, kadar je mož doma. Zadnjič je povedala, da je mož zelo ne~ da Thomsona, posebnega britanskega zastopnika, v Ottawi. * Skupina danskih zdravnikov je izjavila, da je prišla do zaključka, da v nekaterih državah zdravniki sodelujejo pri mučenju jetnikov. Znano je, da “zdravniki preiskujejo jetnike, da bi videli, koliko mučenja morejo prenesti”. * Bivši češkoslovaški uradnik, ki je prebegnil v Zahodno Nemčijo, je dejal, da je dobil dokumente obveščev alne sl užbe CSR, v katerih je Julius Rosenberg, ki je bil leta 1953 obsojen na smrt v ,ZDA zaradi vohunstva in usmrčen, omenjen kot vohun za sovjetski blok. Karel Kaplan je uspel dobiti v roke ir prinesti s seboj okoli 14,- Prodaja novih avtomobilov v Kanadi je bila v letošnjem aprilu pod lansko za 10% . Na politični konferenci Unije jeklarjev v Winnipegu pretekli teden je bil predložen dokument, ki trdi, da utegnejo izgube uposlencev v okviru omejevanja povišanj plač v celotni dobi nadzora nad plačami, cenami in dobički doseči bilijon dolarjev, predno bo ta nadzor ukinjen. * Vodniki treh glavnih političnih strank v Ontariu se pogajajo o skupnem nastopu strankinih vodnikov v razpravljanju vprašanj v zvezi s pokrajinskimi volitvami, določenimi za 9. junij. & Precejšnje deževje je pretekli teden omililo sušo na Preriji so s ziskovanje se je podjetju posrečilo končno najti nova ležišča v avstralskem Ngalia bazenu, v . iWyomingu in Arizoni v ZDA in svoje strani k temu pripomogli: Novi Foundlandiji v Kanadi. ustanovili so mednarodni kartel “ys^ načrti”, pravi Albrecht za cene urana. Južna Afrika ga VQn Kienlein, drugi poslovodja je producirala iz rudarsko-teh- c]nj^i.)ej p0jn upanja, “se razvi-ničnih vzrokov manj, Avstralija jajQ v najdbei gj se bodo dale je iz politničnih vzrokov prepo- izkoriščati.”- V Zvezni republiki vedala izvoz, Francija je doma Nemčij| iskalci urana dosedaj pridobljeni uran porabila zase.|niso imeii veiiko sreče. Edini u-'Posledice: Cena je zlezla do kon- ranov mdnjk v južnem Schwarz-ca 1. 1974 na 20 dolarjev za ’ waldu čaje samo nepomembne funt. Letna produkcija (hrc/., mno-dne rude Iskanje družbe v držav vzhodnega bloka) je padla gy^bskfcm lesu okrog mesteca od 1. 1972 na 1974 za kakih \ 100 rj^H bardt se nadaljuje. ton na 18;500 ton. Četrtina rudniške kapacitte je neizkoriščena. Samo eno leto pozneje je stal en funt rumenega kolača že 40 dolarjev. Ker so ugotovili, da ameriška družba Westinghouse, ki gradi atomske elektrarne čo- Lkanje urana nima samo geoloških težav, tudi politika ga včasih ovira. Za iskalce družbe, ki čela j o v desetih deželah na ozemlju, ki je večje kot cela Zvezna republika, je vedno težje.de- dek banke večji, kot so načrtovali. Za končno delitev je ostalo 54% več sredstev kot leto prej (90.4 milijone dinarjev). Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije’* na WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zveče in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Kdor ima za nju kako sporočilo, naj piše na naslov: Dr. Milan Pavlovčič, 6213 Glass Ave., Cleveland, O. 44103. CLEVEL ANdToT MALI OGLASI Air Conditioners 6,000 B.T.U. $75.00 — or 8,500 B.T.U. $85.00. — or both for $150.00. Can be seen at American Home, 6117 St. Clair. Or call 943-0989 — or 361-4088. (x) FOR RENT Nice five rooms and storage room, up, on Edna Ave. Children. OK. No pets. $85. Call 361-6885 after 1 p.m. References. -(75) Nov hotel Park na Bledu Pretekli mesec so odprli novi Park hotel in sprejeli vanj prvo skupino gostov. Med tem ko je bil stari Park hotel dostikrat zanemarjen, so odločeni, tako vsaj pravijo, v novem vzdrževati snago in čistočo na naj višji ravni. Park hotel hi naj imel po prvotnem načrtu pel nadstropij, pa so kasneje peto nadstropje opustili, s čimer je bilo število postelj v njem zmanjšano za sto. Kljub temu so vsi ostali prostori bili zgrajeni v prvotno predvidenem obsegu. Kuhinja je tako obsežnejša, kot jo Park hotel potrebuje, in so se sporazumeli, da bo pripravljala hrano tudi za hotel. Golf, kar bo obema -prinašalo dodatno korist. Uvoz ,m naraščal čez raero Jugoslovansko gpspctyrslvo je v letošnjih prvih treh mesecih izvozilo za 49% več kot v enakem obdobju lani, uvozilo pa je 64% več. V Sloveniji se je primanj-l Mjar....; T GROCERY STORE Plus building for sale, close to St. Mary’s Church. Brick building with living quarters up and grocery store down. Could be used for other business. Call to see..See and make offer. Asking $36,900. CENTURY 21 STRUMBLY Realty 289-8100 (75) GROCERIJSKA TRGOVINA z zidanim poslopjem je na-'prodaj v bližini cerkve Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Trgovinski prostor spodaj, stanovanje zgoraj. Se lahko rabi za kakršnokoli obrt. Kličite za o-gled in dajte ponudbo. Vprašajo za $36,900. STRUMBLY REALTY 289-8100 (75) Stanovanje oddajo Sestsobno stanovanje s kletjo in garažo oddajo na 1133 E. 71 St. odraslim brez živali. -(74) Sobe v najem Tri sobe oddajo v najem na E. 53 St. Kličite tel. 481-4649. (74) TRACY AVENUE V bližini E. 222 St. je naprodaj hiša s 4 spalnicami, z velimi možnostmi, vsa podkletena, garažo za 2 avta, posebno opaženo sobo ali družinsko sobo. Znižana cena, v nizkih 30-th. UPSON REALTY UMLA 499 E. 26« St. 731-1070 (75) Help wanted Male or Female DELO DOBI Čistilko v okolici St. Clair Avenue iščejo za 2 do 4 dni v tednu. Kličite 361-3115 med 11. dop. in 3. pop. (x) Help Wanted Factory help—full time, days. Apply in person—Bruns Brush, Inc., 18624 Syracuse Ave. (cor-zunanji trgovini v tern jner oi Cifxir and Nottingham) razdobju povečal ?a 31%. (76) je letos “štorklje leto”. Po vsej pokrajini je okoli 60 štorkljinih biti koncesije v tujih deželah, mu in po svetu, svojih obveznos-j Ul3pe tujemu prospek- ti za dobavo 65 milijonov ton J tor ju najdba, sc vedno najde urana po 8 dolarjev za funt '■'e,^^ drTiačin, ki na podlagi uži-bo rhogla izpoln iti, so kupovali J valnjh pravic pobere dobiček, mnogo odjemalci na zalego. In,Bonnska 'vlada sicer da dienar gnezdišč, spet je strah pred pomanjkan- jn garancije proti razlastitvi, ne — jem urana, bolj kot špekulativno more pa pomagati obema nem- “Speča” SiTtlstva ‘ ' ’ "iškima družbama proti drugim Pod tem naslovom je Ij jajočo sušo, ki je posebno hudo inozemskim požel ji vostim. Ijansko “Delo" poročalo 19. Delo dobi 1st®? šivilja dobi delo v čistilnici, V Pomurju so z zadovoljstvom' cel delovni teden, podnevi. 0Paz0vali. ,etos. ^9rkljel.ko.so se JAY DEE CLEANERS kljub hudi zimi Jn hladni prvi 878 E. 222 St. 731-7060 polovici1 aprilu . yraialb V avo-1 (.75) ja gnezdišča. Ljudje trdijo, da! — Help Wanted Male a- jecoljen nad tem, kar je pove-1000 strani osebnih zapiskov, fo- vendar dežja še ni bilo dovolj, zadela jušne dele prerijskih po-j Kljub temu so iskalci urana prila, da je bilo v Ljubljanski ala za nek tednik. tokopij in mikrofilmov z gradi- da bi končal skoraj eno leto tra- krajin. prepričani, da bodo megli po- banki dovolj denarja;, da pa go- DELO DOBI Moški v avto delavnici skušnja nepotrebna. Kličite 641-4998 podnevi, zvečer po 7. uri 486-3749. CITY AUTO FRAME SERVICE 10721 Broadway “Gospod sodnik, dober dan!” so prestrašeni letali po mestu. Zvon se je oglasil krepkeje. “Gori, gori!” 5 ’ ’ Markov popadel je dejal mrki vojak. “Pošilja me spoštovani gospod ban.” “In kaj želi njegovo blago-j “Kje? Kje?” rodje, plemeniti gospod?” je, “Bog se nas usmili in sveti sodndk mirno vprašal. (Florijan!” . “Moj spoštovani gospodar se' Oglasil se je tudi Zelo jezi na mesto. Kako tudi zvon. Ljudstvo je ne! Lačen je, pa ga ne hranite, strah. žejen je, vi mu pa ne dajete Sodnik je razburjen pohitel piti, .hladno mu je, vi ga ne gre- pred Dverce na mestni zid. Pojete, ponoči je temno in vi mu leg cerkve sv. Markete se je nad ne dajete luči! Vojska je lačna streho neke hiše vil bel dim, in žcsjna!” na kar je buhnil iz dima plamen. “Plemeniti gospod,” je odgo-j “Čigava je ta hiša?” voril sodnik, “pri moji veri, ne “Marka Tutkoviča, gospod poznam postave, po kateri bi sodnik!” je povedat mestni stra-morailo plemenito mesto hraniti, žar, ki je priletel brez čelade napajjati in greti gospoda bana. navzdol. On j e naš gost in, kar moremo, “Kdo jo je zažgal?” to ra'di storimo, čeprav je mesto “Gregorijančevi konjeniki. K siromiašno, zakaj toča nam je Sveti Marketi je pridrvelo ka-potollca ves pridelek. Naša zlata kih petdeset pijanih konjeni bula pravi, da mora dati mesto kov, ki so začeli s puškami stresamo ob prvem prihodu bana v Ijati v streho. Sama slama je. Zagre b njemu vola in sto hlebov Vse je zgubljeno. Ubogi Tutko-kruha.. Ta gostija zdaj pa že vic! nima r.ie konca ne kraja. In po- “In zakaj nisi branil?” je os-leg te^a nismo dolžni hraniti tro vprašal sodnik. njegove obilne družine. Da je “Saj sem hotel, toda oni so vojska lačna in žejna? Kaj mo- potlej strejali name Zdaj bodo rem za to? Ker je vse pojedla šu na Harmico in bodo tam za- in popila, kar je bilo v mestu, žigali hiše ” se pri siromakih že kaže lakota “Teci hitro v mestno hišo, in mora tako vse ljudstvo jesti Petdeset meščanov naj vzame nezabeljeno zelje namesto mesa. To povejte gospodu banu!” “Tega mu ne bom povedal, ker to se mene ne tiče,” je odvrnil vojak. “Jaz vam, sodnik, samo sporočam banovo zapoved, ki se glasi, da mora dati mesto banu vsak dan, dokler bo v Zagrebu, deset vrčev starega vina, deset hlebcev, deset funtov dobre govedine in deset lo-jenk, poleg tega pa še ovsa in sena.” “Jaz pa v imenu mesta, kateremu sem glavar in sodnik, odgovarjam, da tega ne bomo dali!” je trdo odsekal Jakopovič. “E, dobro, sodnik, če ne boste dali, si bomo vzeli sami!” se je adjutant razjezil. “V imenu vse občine meščanov plemenitega mesta ugovarjam takemu početju.” ’‘Ugovarjate lahko do sodnega dne! Zdaj veste, kaj vas čaka. Zbogom!” je končal Tom-pa in odšel. Kmalu nato je na razglednem Stolpu jeknil zvonec. “Gori, gori!” so ljudje vpili puške in naj krene skozi Kamnita vrata na Harmico. Z njimi naj gresta Krupič in Blaž Šta-kor!” “Ah! Spectabilis, spectabilis!” je prihitel ves zasopljen kaplan Šalkovič. “Oh, bestiae inferna-les! Saj veste, kako lepe hruške sem imel na vrtu? In jabolka in slive in breskve, samo plemenito sadje! Pa vse so mi posekali ti antikristi, vse! In zakurili so ogenj, da bi spekli ukradenega prašiča. Vse! Prosim, da se solemniter protestira.” ski dragonci so nam odnesi^te pijance! Bobnar, bobnaj! Naj seno! In kaj bo moja ženica'zvone z vsemi zvonovi, da se pila? Ti antikristi so nama pokradli vse žganje!” “Pustite me, boter Andrija! Važnejše opravke imam; mesto je treba braniti!” je odgovoril sodnik in hitel dalje. Ko je dospel na Markov trg, se mu je nudil grozen prizor. Pijani vojaki so porušili Mag-dino stojnico in zakurili velik ogenj. Uboga starka je nezavestna ležala na stopnicah pri Sv. Marku. Okoli ognja so div- povič, dvignil pest in odhitel nazaj proti mestni hiši. Toda po nekaj korakih ga je ustavil tarnajoči debeli Šafranic. “Gospod sodnik, mojo ženo, mojo drago ženo je popadel krč. In kaj bo najina kravica, lepa kravica čez zimo? Kaj? Poginila bo! Joj! A od kod bom dobil mleko? Ti antikristi, ti špan- “Tu ne pomaga drug protest jaki plesali kolo ter vihteli kop-kot tole!” je besno dejal Jako- bodo meščani zbrali pod orožje. Zaprite mestna vrata! Pripravite puške! Dajte mi konja!” Mestna straža je takoj naperila sulice na pijano četo vojakov in osvobodila Vernica. Dragonci in pešci so se spustili v beg proti Kamnitim vratom, kajti vojska je bila zbrana v dolnjem mestu. Zvonovi so zvonili, bobnar je rohnel, meščani pa so grabili za puške in kopja. Sodnik je kakor blisk letal na konju, da bi se prepri- ja, na katerih so bili nabodeni j čal, če so vrata povsod zaprta, piščanci, goske in kruh. Poleg Na bregu Medveščaka so pokale je stal velik sod vina, na njem puške. Tu so meščani odbijali pa je jezdil pijan vojak in sti-jGregorijančeve banderialce. * skal živega prašička za vrat.I “Zdaj pa naj pride Ungnad!” Nekoliko dalje pa so španski je zaškrtal Jakopovič. “Bomo dragonci vlekli pol mrtvega vra- videli, če nam bo vzel, česar ne tar j a Vernica za lase. “Dovolj!” je zagrmel Jakopovič. “Mera je polna. Stražarji, primite za kopja in udarite na bomo dali!” , (Dalje prihodnjič) ------o------- Oglašajte v “Amer. Domovinir ČUDNO VOZILO — Tom Preacher na Sou them Tech kampusu v Marietti, Ga., je namestil na iz železa ulito kopalno banjo kole sa, jo opremil z motorjem za motocikl ter jo tako spremenil v “motorno vozilo”. Za vzdrževanje zveze je namestil vanj še CB radio. ZAPREK DOVOLJ — Predno bo dosežen dogovor s Sovjetsko zvezo o omejitvi jedrskega strateškega orožja, bo treba premagati vrsto zaprek. ZDA zasopa pri teh pogajanjih Paul Warn-po ulicah. Cene, otroci in možje'ke (na sliki). BISHOP BARAGA ASSOCIATION Cleveland Chapter ***++***+++**+++++»+++»*++*++*++++********+*+++++*** ***+++r*+*r+* ^Ve offer these memberships in the BISHOP BARAGA ASSOCIATION Annual ..................................... $5.00 Sustaining .................................. $10.00 Life (individual or family) ...!........... $50.00 Life (institutional) ....................... $100.00 By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church. NAROČITE SI Enclosed is $ for my ............................ membership. Name Street City State Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only. Donations payable to Rev. Victor N. Tome, Vice Postulator, 15519 Holmes Aye., Cleveland, Ohio 44110, NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-živi jenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM1 • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431). RALPH GODEC, društvo št. 63, Tel. 524-5201 847 E. Hillsdale Drive, Seven Hills, Ohio 44131 GIZELLA IIOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, 111. 60091 PAUL H. KOKAL, društvo št. 210, Tel. 793-6629 2811 Reiter Road, Pittsburgh, Pa. 15235 ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avc. ( Moi stari naslov: . Moj novi naslov: ..... Cleveland, Ohio 4410? // «•t••••••••«••••• PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 1653 East 62 S&> 17010 Lake Shose Blvd. 431-2088 531-630G GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 V