PLANINSKI VESTHIK m m*. * Glasilo Planinske zveze ^lovenlJen^ REVIJA ZA LJUBITELJE GORA ŽE OD LETA 1895 110. LETO /FEBRUAR 2005 /700 SIT Qlh*di> -Slinufcm* ¡Ib ..li- in» LrjtL'i ilJJk IX-a I L1.IHW5KU ÜKUiíW ■ Uvkljtki « 9770350434008 KJER NI ZIME ... si tudi v času zasneženih strmin in ledenih navpičnic lahko privoščimo lahkoten korak. PRIVOŠČITE SVOJIM NOGAM NAJBOLJŠE! Bridgedale SOFTLINE LITE Zelo lahki pohodniški čevlji. MAGNA/ŽENSKI IN MOŠKI MODEL Udobni športni čevlji za vsakdanjo rabo, sprehode, lažje pohode. WOMEN'S ACTIVE Ženske nogavice za nizke čevlje. LIGHT HI KER Tehnične po-hodniške nogavice z vlak-i Cool Max®. • sistem digafix za zavezovanje za dober oprijem stopala; • membrana goreteks za vodoodpornost; • podplat vibrarti za kar najboljši oprijem. ACTIVE LIFESTYLE Nogavice za vsakdanjo rabo in rekreacijo. A.T. LEISURE Tehnične pohod-niške nogavice za toplejše vreme z vlakni CoolMax®. NADZORNIKI TNP SO PRI SVOJEM DELU OBUTI V NOGAVICE BRIDGEDALE. SOFTLINE LADY Zelo lahki pohodniški čevlji, prilagojeni ženskemu stopalu. WOMEN'S TRAVELLER Ženske nogavice za vsakdanjo rabo in rekreacijo. PRODAJNA MESTA MEINDL PRODAJNA MESTA BRIDGEDALE Ljubljana: P0H0DNIK Begunje: ELAN V VSEH TRGOVINAH IN TOMAS SPORT [City Park, Kranjska Gora:KEJŽAR ELAN Ljubljana: POHODNIK Čopova, Mestni trg] Trbovlje: BOGO ŠPORT HERVIS ANNAPURNA WAY HERVIS [Vič, City Park] Kamnik: ELAN SPORT 2000 Kranjska Gora:KEJŽAR ELAN [Rudnik] Celje: HERVIS TOMAS SPORT Kobarid: SPORTLAND Škofja Loka: ANNAPURNA WAY Maribor: HERVIS PROMONTANA Trbovlje: BOGO ŠPORT ELAN Novo mesto: HERVIS ALP KOMERC GOLTES Kranj: ELAN HERVIS Nova Gorica: ELAN Kobarid: SPORTLAND Bled: KOALA SPORT Ekskluzivni zastopnik in distributer blagovnih znamk MEINDL in BRIDGEDALE v Sloveniji je podjetje LOGOS TREND, d. o. o. / www.logos-trend.si tel.: 01 / 83 11 665 / logos.trend@k2.net gore-l| ud je . net re gorniška oblačila hlače, jopiči, brezrokavniki k- j opiči, hlače, rokavice aktivno športno perilo L POLARTEC jopiči, brezrokavniki Trgovina z gorniško opremo Ugodnosti za planinska društva, člane GRS, planinske in gorske vodnike On - Line d.o.o. Breznica 1 4274 Žirovnica Telefon : 04 5805 740 E pošta : info@on-line.si www.on-line.si RADIO OGNJIŠČE V hribih se dela dany htíp://radio.ognjisce.si Nas novi naslov KRAKOVSKI NASIP 4 Tel.: (Ol) 426 34 28 Akcijske cene Gore-tex jaken in velurjev Dumo Prvič pri nas v prodaji švicarske turne vezi Naxo Turni čevlji Scarpa po lanskoletnih cenah j j j gi «P ! ^Ponovno'^prodaji odličnepalice Kohla H^^HHRjÉti 10 % gotovinski "popust^ .J 3 za imetnike potrjene planinske izkaznice. d o Izdajatelj in založnik: Planinska zveza Slovenije ISSN 0350-4344 Izhaja enkrat mesečno, julija kot dvojna številka. Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugje. 105. letnik Naslov uredništva: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Uredništvo Planinskega vestnika Dvoržakova ulica 9, p.p. 214 SI-1001 Ljubljana telefon: 01 434 56 86, faks: 01 434 56 91 e-pošta: pv@pzs.si http://www.planinskivestnik.com Vladimir Habjan (odgovorni urednik) Uredniški odbor: Marjan Bradeško, Marjeta Keršič -Svetel, Andrej Mašera, Mateja Pate, Emil Pevec (tehnični urednik), Andrej Stritar (namestnik odgovornega urednika), Tone Škarja Lektoriranje: Mojca Volkar Grafična priprava: Studio CTP, d. o. o. Tisk: DELO tiskarna, d. d. Naklada: 6000 izvodov Prispevke, napisane z računalnikom, pošiljajte natisnj ene in po elektronskem mediju na naslov uredništva ali na eletronski naslov. Poslanih prispevkov ne vračamo. Številka transakci-jskega računa PZS je 05100-8010489572, odprt priAbanki, D.D., Ljubljana. Naročnina6.950 SIT, 50 EUR za tujino, posamezna številka 700 SIT. Članarina PZS za člane A vključuje naročnino. Reklamacije upoštevamo dva meseca po izidu številke. Ob spremembi naslova navedite tudi stari naslov. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto. Mnenje avtorjev ni tudi nujno mnenje uredništva. Kopiranje revije ali posameznih delov brez soglasja izdajatelja ni dovoljeno. Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neob-jave, krajšanja povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Fotografija na naslovnici: Zoisova zvončnica, Jože Trpin, PV, 1939, stran 59 in naslovnica prve številke Planinskega vestnika iz leta 1895. »VZBUJATI ZANIMANJE ZA SLOVENSKE GORE« Pred 110 leti, 8. februarja leta 1895, je izšla prva številka Planinskega vestnika. 110 let sicer ni kdo ve kako okrogla obletnica, je pa to zelo dolga doba. Verjetno se pobudniki (tedanje vodstvo Slovenskega planinskega društva) ob ustanovitvi revije niso ukvarjali z mislijo, kaj bo z revijo čez 110 let. Danes vemo, da nas bo Planinski vestnik vse preživel. In prav je tako! Letos imamo že 105. letnik. V tako dolgi dobi revije se je dogajalo marsikaj. Znano je, da zaradi vojnih časov Vestnik nekaj časa ni izhajal. Verjetno pa mnogi, še posebno mlajši bralci, ne vedo, da je revija poleg vzponov (o korenitih prenovah smo na tem mestu že pisali) doživljala tudi slabe čase. Že nekaj let po ustanovitvi so se namreč pojavile prve finančne težave, katerih posledica je bil posvet vodstva SPD. Takrat se je rodila ideja, da bi revijo prenehali izdajati ali izhajanje vsaj omejili na eno številko na četrtletje. V tistih časih je uredništvo redno pozivalo naročnike (v začetku so bili to vsi člani) k skrbnejšemu poravnavanju računov. Remitenda (ostanek naklade) je bila silno majhna (najstarejši izvodi so danes že »arhivski« in jih je tudi v antikvariatih težko dobiti). No, Vestnik je kljub težavam še naprej redno izhajal kot mesečnik. Vodstvo SPD je z uredništvom uspešno prebrodilo dve vojni. V obdobju socializma je revija doživela pravi razcvet, posebno pod uredništvom legendarnega Tineta Orla. Širila sta se obseg in število naročnikov, vsebina je postajala vse pestrejša ... Pa vendar se je Vestnik nekajkrat znašel pred finančnim zlomom. Znana je izjava Mihe Potočnika, da je Planinski vestnik zadnje, kar bo šlo »iz hiše«. Tako so pogosti pozivi uredništva in vodstva PZS k plačevanju dodatnega, posebnega finančnega prispevka za ohranitev Planinskega vestnika le ohranili redno izhajanje. Danes vemo, da je bil namen ustanoviteljev, da Planinski vestnik »... bode objavljal zanimljiva predavanja in različne prirodoslov-ne spise in slike ... donašal različne društvene vesti in domače in tuje turistične in planinoslovne novice ter tudi poročal o delovanju 'Slovenskega planinskega društva' ... priobčevali bodemo tudi životopise znamenitih slovenskih hribolazcev iz prejšnjih časov ... Namen našemu časopisu pa je vzbujati zanimanje za slovenske gore, planine in kraški svet ter vnemati za turistiko in delovanje 'Slovenskega planinskega društva'« več kot izpolnjen. Planinski vestnik je v vsem tem času obveščal, vzgajal, razsvetljeval, promoviral planinsko organizacijo, bil v oporo vsem ljubiteljem gora in še veliko drugega. O vlogah (kulturno poslanstvo, likovna plat, fotografija, narava, alpinizem, odprave...), ki jih je imel v slovenskem prostoru, smo nekaj napisali že v tej številki, še Q več pa bomo v naslednjih. Seveda pa je bilo veliko analiz, sintez, ^ pregledov ... v dosedanjih izdajah že objavljenih. Nadaljevanje na strani 2 ^ AKTUALNA TEMA 4-31 Čas, ko se je rodil Planinski vestnik........6 Marjeta Keršič - Svetel Čisto prva številka Planinskega vestnika............................................................................10 Elizabeta Gradnik Planinski vestnik in razlogi za njegovih že 110 let........................................................................12 Aljoša Rehar Ustvarjalci naše gorniške revije................12 Alpinizem v Planinskem vestniku ..........20 Mitja Košir Kar je zapisano, je večno in za vselej..................................................................................28 Franci Ekar Marijanu Krišlju ob slovesu............................30 Tone Škarja SPOMINI NA PRETEKLOST 32-80 Nadaljevanje s strani 1 Če listamo po starih Vestnikih, odkrijemo, da so bile vsebine in problemi, s katerimi so se nekoč ukvarjali v planinstvu, pravzaprav precej podobni kot danes. Ljudje so vedno pisali o lepotah gora, o raziskovanju in odkrivanju novega, o svojih doživetjih ... Tudi takrat so se odpirale nove koče, objavljali so opise prvenstvenih smeri, pisali o motečih množicah v gorah, izhajale so nove knjige ... Prav zato smo vam tokrat - po sicer običajnem uvodnem delu - izjemoma pripravili »arhivski« Planinski vestnik. Poobjavili smo namreč nekaj prispevkov, novic, slik in ilustracij iz starih revij, ki so se nam zdeli zanimivi, in ti so vsebina tokratnega Vestnika. Malce drugačen pristop, vendar vreden visoke obletnice. Izbira je seveda subjektivna, saj je v taki obilici kakovostnega gradiva res težko izluščiti tisto »najboljše«. Tako boste lahko tokrat namesto »svežih« novic, ki bodo prišle na vrsto šele marca, brali o postavitvi Aljaževega stolpa in odprtju koče na Kredarici, o Aljaževih željah, da bi železnica vodila tja do vrha Triglava, o izletih »piparjev« in Knafelca, o nesreči na Stolu, katere posledica je bila ustanovitev Gorske reševalne službe, o izidu prve knjige Planinske založbe, o mnogih pozivih uredništva bralcem in dopisnikom, o preplezani severni steni Eiger- ja in še in še ... Upamo, da vam bo številka kljub temu všeč in vam bo branje pričaralo nekaj ozračja »starih planinskih časov in starega, dobrega Planinskega vestnika«. Ob jubileju pa si uredništvo poleg praznovanja, ki ga je zastavila planinska organizacija, želi še nekaj, kar bi se lahko zapisalo v zgodovino, to pa je kazalo letnikov PV 1971-2001 v knjižni obliki (še bolje: kazalo vseh 110 letnikov!) ali kazalo oziroma, bolje rečeno, iskalnik v digitalni obliki z možnostjo iskanja po geslih in skeni-rano vsebino dosedanjih Vestnikov na svetovnem spletu. Projekt je obsežen, priprave potekajo počasi, toda poskusili bomo že letos objaviti prve zametke. Ob okrogli obletnici lahko na naši spletni strani http://www.planinskive-stnik.com/arhiv/ že pogledate prvi letnik Planinskega vestnika v formatu pdf. Danes sem prepričan, da bo naša revija slavila tudi 220. letnik. Sploh si ne predstavljam, kakšen bo svet takrat, le gore bodo še vedno visoke tako kot prej... Vladimir Habjan Skok no streho Evrope » "Freiing in ^zpon na Elbrus i 5642 m) v maju in juniju £005. S š Prvi letnik Planinskega vestnika si lahko ogledate na arhivski strani naše spletne predstavitve www.planinskivestnik.com/arhiv.php frirrj i j 575-o*!agraz ■www.Hfe-trehi.tcm UFE ® H3flT Štev, 1. T Ljubljani dut IL februrnrija 10Ö5. Leto L Planinski TliTMit — -wvwuv"- Glasile venskega planinskega imštva" v Ljubljani ]zJl ijiL 35-. [fui fntúctn ïu-iHttl. ■rutarmil Mini* ]L+I lucili |Mh llfih f. L j|.|, Bi'kr. ■ M". • |E| I llhH Jd Uu Al Wdlil» Im ri,-AJb.L. v,|^ur ra h^inrariiJ V./ if)*«, hU^Mi Lh ^Litih hipfrj-fcl.^ (Ju IHt^H* T [-,.-H■ i I ihfep ra i bWfpjt? liujtucli hlru iLui t 1.14, a r+k |il" „l'ImimsM \ est il i k.*' . tfi-ii thaí. i int, iï fi ínuiirt f Jï jWpi ni}nëf< ri hjwtr! Jï Aver mr» Mr r trrfffctf» feSnAdí dnttfi M C P.vjtfHI tfrfo- cmjtt. /Vrtf jMWiytfûrtïrtjv; tartái nsfflmúm"írc „StOwrUbtga jJíin insidi cMtííra." er jr flÚVf rfíí/fl í* Jkt ïr, rtMrtùfil J-HJl£, J„ hi jWdUtfe j* rtJnJ roW*¿JtA 4> ivkl/ rN^iw-í- fio ¿Wm-íi.- rfrifcinrtn'fnr t^jti p-r^ttftncjo tiratira, Tii Infittomi - ■1B HÌPU.I'ÌIW jM >■ nsrfjïs íKnrml injH, >íi i'n HSUBK» M/f Jt^MHuí/ £rtrftfaä JH■_r.KH,i> liI-.'1 tnjio íiwitíK j'i^ i M JO JWjViVl j'h.VÍJ.'iíi í'af rrBíjH JfrJíiVV, £T^rj Btfrfld Ji" ríí'lííítv ìfl' ifruyj'A Prwbòewili ^Kht-NI » in ti i i i< yiopm / n rj rw ri i r í rA «farnu&A Arí'WrtfíVr r/ hísut, firtí9¿ÍA ÍMC«fí)r Iir/(*JIÍÍPJII .VfíiNJr'N, iGotfTOtlN piv ffTfl nttJ'JiFíj hi" Ir mn¡ SJnirnrt. trmirS tildi thimT íírtfcpMJ rtrtHuíí, ¿vr/fi rju /JO&ílíifc íufo Xivp?|f rr¡&jt fn rírf/p/v. - /ÌriNi'iitiJÌ fcnA1 fM'jro tiutí rrrji ¿j^g/im /f/n/Tiwn ffrhi-íiu /-V.-^-j ^í , ¿vr-Irri jr mpiígp ¿¿jforrJ j*j «flSlA flfrlrrA, n tiV J.'l sf^Vttsfefc i^Jrc yJjppnW ppi Jtrarfjh BfW 1er twjJMíí fupv^flto mi iWoi>pw/ij „Jïfowwai*yfj /Ar-»I rhiilfcHpTl (Jrriiiínf|ü, ¡s tmh pwNrflw mot, fmtrr¡ mwtopujo kot dnieeni jnnsí¡ í>i afiorUiui vjJr-t ti jo nu nizrtij tfojcpa introiti ; ítudrf /xi Jih jr yrfikú ¿lr>¡¡0 ÉJMttefoitíi, lit i ijjtrrwi'irj ■«^■■'■PM fiùtfttijn imtifaixir Ifyt AÍ:njmi tnÜVjfi, ¡ralrri' .V h/tijo : iv-i-i {jnifítifjo p"n LrffM'ftj'i. r tri mi'lt rvii'jrppí ¡iru i ¡nkttt¡<> sí.^yjpstr Inrtífe j'h imA-rnur ilnt-lm fwtiimjmé ¡i/mtífi¡ht jhm1¡tittfjc t*\fii rfNífrwa naí ihiw'híí. Irr jijip Mirmm r {IrrítoT' iitm ; y, Prijatíi ! iítjif pWíPKfj-wi pin p,"iirpj iM jüvu ! Hrtjïrzna jin\ I,míe n>' fy'rinjftr'u í)tnitrfr%ib¡ (Hutanoruiti, ptiin ijp i&wípi ritmi) lU*' „Piatir tutti I ixtnt'!A h t1 ¿i r o. AWra^NJiti» ÍH pjpivpríip: rjBrt^n J f^/íí. ]HI Wí». JWJWrjpn' Íl'.íl'i ;uP tfüHO«) ir. í' jni-fïT! fjffi iff(irij"í N JI/AMÍJUIUW JMÍIÍPVJOJHP ! Kil IH^'HIT ^.VÍnrjTTíiÍTfifíi jriuMPhJlhgw rfVirjfrip* fr. fíniíííit Jé Uil Ith Čas, ko se je rodil Planinski vestnik té Marjeta Keršič - Svetel Planinski vestnik, naša mesečna revija o gorah in planinstvu, izhaja že 110 let. Dolga doba! Nastal je v času, ki je bil precej drugačen od današnjega; v dolgih letih njegovega izhajanja se ni spreminjalo samo planinstvo, ampak kar svet v celoti. Če presojamo začetke Planinskega vestnika z današnjimi merili, je treba seveda priznati, da je šlo sprva za po obsegu in podobi dokaj skromen list. Toda, če pomislimo, kakšna je bila doba, ko je Slovenskemu planinskemu društvu uspelo izdajanje mesečne revije o gorah, je treba snovalce Planinskega vestnika iskreno občudovati. Navsezadnje je od ustano- vitve slovenske planinske organizacije minilo komaj dve leti - pa je že imela svojo mesečno revijo! V času, ko se je slovenščina še prebijala v javno življenje in je bila vsaka tiskana slovenska beseda svojevrsten dosežek, je Planinski vestnik pomenil veliko več kot le društveno glasilo. Res je, da je bilo slovenskega časopisja vse več - toda pomislimo, da sta se na primer slovenski strokovni glasili čebelarjev in lovcev, ki so bili zbrani v starejših in bolj množičnih organizacijah, pojavili šele pozneje (Slovenski čebelar leta 1898, Lovec leta 1919). Pravzaprav so izid prve številke PV načrtovali že za januar 1895, pa so se priprave v tiskarni zapletle in tako je prva številka izšla šele 8. februarja. Dnevnik Slovenski narod je izidu posvetil kar precej pozornosti: »Slovensko planinsko društvo je na podstavi 3. člena svojih društve- 1 li- SÍ 2 bm PLANINSKI ^^^ nih pravil ustanovilo društveni list, nazvan Planinski vestnik. Ta časopis bode izhajal 25. dan vsakega meseca ter ga bodejo dobili vsi društve-niki brezplačno, nečlani pa za 2 goldinarja na leto. Ta novi mesečnik bode objavljal zanimiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike. Oziral se bode tudi na promet in donašal društvene vesti ter tuje in domače turistične in plani-noslovne novice. Priobčeval bode tudi životopise znamenitih slovenskih hribolazcev prejšnjih časov. Namen Planinskega vestnika je, da bi Slovenci spoznali prirodno lepoto svoje domovine, nje krasne gore in planine ter čudoviti kraški svet ter potem toliko iskreneje ljubili dom svoj. List bodi priporočen vsem Slovencem v obilno gmotno in duševno podporo!«1 Slovensko dnevno časopisje je tiste zimske dni v začetku leta 1895 veliko veliko obširneje Slovenski narod, 6. februarja 1895, str. 3 (Dnevne vesti). pisalo o drugih stvareh: o dogajanju v avstro-ogrskih deželnih zborih, v katerih so potekale burne razprave o ustavnih zakonih in volilni zakonodaji, ki je bila Slovencem in drugim Slovanom izrazito nenaklonjena, o neusmiljenem političnem prerekanju med slovenskim klerikalnim in liberalnim taborom in dnevnih dogodkih, ki so močno vznemirjali slovensko javnost. Januarja in februarja 1895 je zima močno kazala zobe: vladale so zelo nizke temperature, ki so se spuščale tudi pod -20 stopinj Celzija, še huje pa je bilo, da je večkrat zapadlo zelo veliko snega. Že januarja so časopisi poročali o snežnih plazovih, ki so celo v deželnem glavnem mestu Ljubljani povzročali težave: »Na glavnem trgu v Ljubljani je velik plaz snega, ki je zgrmel z Ledinekove hiše, zasul dva fijakerja s konji vred. Na srečo sta se brž otresla nadležne snežne odeje ...« beremo v Slovencu. Zameti so povzročali zamude v železniškem prometu, na progi proti Novemu mestu, ki je bila dograjena le leto prej, (S I ¡ü SE s h* je vlak celo obtičal v njih. Prav v dneh, ko je izšla prva številka Planinskega vestnika, zaradi zametov celo v Ljubljani niso mogli dostavljati pošte. V drugi polovici februarja so po naročilu ljubljanskega knezoškofa vsi duhovniki v ljubljanski škofiji pri maši molili, da bi nehalo snežiti ... Prvi Planinski vestnik je marsikateremu članu slovenskega planinskega društva prišel v roke z zamudo. Časopisi so tiste dni poročali o nameri deželnega zbora za Kranjsko, da se uvede deželni davek na pivo. To je silno razburilo pivovarje in gostilničarje, ki bi morali plačati 1 goldinar za vsak hektoliter piva. Ljubljanska mestna oblast pa se je namenila neusmiljeno izterjati mestni pasji davek: »Ima se plačati 4 goldinarje za vse pse brez izjeme, izvzemši one, kateri so za varstvo samotnih posesti neobhodno potrebni!« beremo v časopisnem razglasu. Kdor je imel v Ljubljani psa, ga je mestna dajatev stala toliko kot dve letni naročnini na Planinski vestnik! Časopisi so v dneh izida Planinskega vestnika poročali o prizadevanjih za ustanovitev slovenske gimnazije v Celju, pa tudi o hudem sporu pred sodiščem med bohinjskimi kmeti in Kranjsko obrtno družbo zaradi služnostne pravice do gozdov po gorah nad Bohinjem. Kranjska obrtna družba je namreč že prej prepovedala kmetom nabirati po gozdovih jagode in suhljad, naposled pa je poskušala prepovedati tudi gozdno pašo. Posebno dnevnik Slovenec je težavam bohinjskih kmetov posvečal veliko pozornosti in med drugim so v celoti (v nadaljevanjih) objavili goreči govor deželnega poslanca dr. Žitnika o planinskih pašnikih v gorah nad Bohinjem, v katerem je zagovarjal pašne pravice gorenjskih živinorejcev: »Brez pastirjev in živine kazale bi naše lepe gore docela drugačno lice. Prav je, da se varujejo gozdovi - ali prav je tudi, da se varuje ljudi, ki s trdim delom skrbijo za svojo živino!«2 Slovenskih bralcev dnevnega časopisja najbrž niso posebno vznemirjale novice o japonsko- kitajski vojni, nemirih na Ogrskem in strašnem škandalu, ki je pretresal romunski dvor, na katerem je mladi princ Sturdza ustrelil svojo ljubico in nato še sebe ... Precej zanimanja ljubljanske javnosti pa je vzbudilo predavanje, ki Slovenec, 11. februarja 1895. ga je v tednu pred izidom prve številke Planinskega vestnika organiziralo Muzejsko društvo v Rudolfinumu in je številnemu občinstvu predo-čilo možnosti električne razsvetljave. Seveda -prva javna elektrarna v Sloveniji je začela delovati pred dobrimi desetimi leti ... Precej vznemirjenja pa je povzročil potres, ki je 6. februarja 1895 močno stresel Kranjsko Goro. Časopisi so poročali, da je bilo čutiti močno majanje tal in slišati globoko bobnenje. Potres je prestrašil predvsem prebivalce Zgornje Savske doline. Takrat seveda ni nihče slutil, da bo le nekaj tednov pozneje, prav za veliko noč 1895, močan rušilni potres prizadel Ljubljano in za vselej spremenil njeno podobo ... Sicer pa so rojstno leto našega Planinskega vestnika 1895 zaznamovali zanimivi dogodki, ki se jih velja spomniti, saj kažejo, v kakšnem obdobju se je rodila naša planinska revija: • v Parizu sta Auguste in Louis Lumiere priredila prvo zasebno predvajanje gibljivih slik -prvo predvajanje filma; • na Predmeji so domačini organizirali prvo smučarsko tekmo na Slovenskem in eno prvih v Srednji Evropi; • v Združenih državah Amerike je gospod Gi-lette izumil prvi brivski aparat; • v Franciji so organizirali prvo avtomobilisti-čno dirko v zgodovini na progi od Pariza do Boreauxa; • v Londonu so prvič uprizorili znamenito dramo Oscarja Wilda Pomembno je imenovati se Ernest; • Italijan Gulielmo Marconi je v Bologni prvič poskusno izvedel brezžični prenos signalov; • zgrajena je bila prva koča SPD v Vratih in na Velem polju; • Jakob Aljaž je postavil stolp na vrhu Triglava; • Francijo je pretresala afera Dreyfuss; • Sigmund Freud je postavil temelje psihoanalize; • na britanskem prestolu je vladala kraljica Viktorija; • rodil se je Rudolph Valentino, umrla pa sta Friedrich Engels in Louis Pasteur; • Italija je anektirala Abesinijo; • Wilhelm Conrad Röntgen je odkril rentgenske žarke; 2 PLANINSKI ^^^ VE^jfflK T 4 A ;>>; ."V Vodnikova koča na Velem polju • damska moda je predpisovala velikanske nabrane rokave, steznike, kot pri osi stisnjen pas in velikanske umetelne klobuke, mnogi pa so se zgražali nad pojavom damskih kolesarskih hlač; • v Parizu je Toulouse - Lautrec ustvarjal svoje znamenite plakate. Med gorniškimi dejanji, ki so leta 1895 vzbudila mednarodno pozornost, je bil brez dvoma prvi poizkus vzpona na osemtisočak. Britanska odprava pod vodstvom Alberta F. Mummeryja si je zastavila za cilj Nanga Par-bat. Iskanje možnih prehodov po južnem in zahodnem pobočju se je končalo tragično, saj je alpiniste zasul plaz. Prav v letu, ko je Mum-mery umrl na Nanga Parbatu, je izšla njegova knjiga Moji vzponi v Alpah in Kavkazu (My Climbs in the Alps and Caucasus, London 1895), ki jo še danes štejemo za eno najpomembnejših del zgodnje, raziskovalne dobe alpinizma. V naših gorah je bilo takrat marsikaj precej drugače, kot je danes. Dr. Josip Ciril Oblak je v spominih na čas izida prvih številk Planinskega vestnika, ki jih je objavil v PV leta 1955, takole opisal takratne razmere: »Masa turistov je tedaj prihajala le do izvira Savice. Kdor si je upal preko Komarče, v osamljeni svet okoli Komne, je veljal že za veleturista. (Seveda - vojaških poti po Komni in Krnskih gorah takrat še ni bilo!) Onega, ki je bil že kdaj vrh Triglava, so gledali s strahospoštovanjem. Dolina Sedmerih jezer je bila kot začaran svet, torišče divjih koz, ki so se v svetem miru pasle pod stenami Ti-čarice ... Turisti in pastirji smo se čutili kot ena družina. Ta čar obdaja ono romantično dobo prvih početkov našega planinstva. Tudi v prvih letnikih našega glasila se zrcali to devištvo in čisto veselje komaj izhodivšega otroka, zročega v svet, kjer mu je vse novo in pomembno ...«3 In kako je novo slovensko revijo ob njenem nastanku ocenjevala javnost? No, tudi o tem je pisal Josip Ciril Oblak: »Ne zgradbe, ne ceste, ne spomenika - ni je stvari, ni je stvari, ki je ljubljanski purgar ne bi ogodrnjal, jo najprej neusmiljeno skritiziral, pozneje pa ravno tako pretirano povzdigoval. Tudi našemu Planinskemu vestniku se je godilo tako!« No - morda se pa časi vendarle niso popolnoma spremenili ... O I S Ü Dr. Josip Ciril Oblak: Ob prvih početkih slovenskega planinstva, PV, št. 1, 1955, str. 8. 3 Čisto prva številka Planinskega vestnika té Elizabeta Gradnik 8. februarja pred stodesetimi leti je izšla prva številka Planinskega vestnika. To je bil čas, ko so se Slovenci še vedno bodli z Nemci glede pravic, lastništva in prvenstva v naših gorah. Zlasti Triglavsko pogorje je bilo za Nemško in avstrijsko planinsko društvo - DÖAV - priljubljeno področje planinske dejavnosti, Slovenci pa tudi niso pustili, da bi si Triglav, ta najmočnejši simbol slovenstva, lastili tujci. Zato ni prav nič čudno, da je v letu 1895 na vrhu Triglava zrasel Aljažev stolp, da je bila vzidana spominska plošča pesniku Valentinu Vodniku, odprta Vodnikova koča na Velem polju in da je začelo izhajati glasilo, ki je v tem obdobju imelo izrazito domoljubno vlogo širjenja narodne zavednosti in ponosa. V uvodniku prve številke Planinskega vestnika, pod katerega sta se v imenu odbora Slovenskega planinskega društva podpisala načelnik Fran Orožen in tajnik ter prvi urednik Anton Mikuš, je zapisano: »§ 3. društvenih pravil našteva med pripomočki, s katerimi dosega društvo svoj namen, pod e) tudi »da prireja in objavlja predavanja o vseh strokah turistike ter izdaja, pospešuje in podpira zanimljive planinoslovne spise in slike«. Da društvo tudi v tem oziru doseže svoj namen, sklenil je odbor »Sl.pl.dr.« od leta 1895. počenši izda-vati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike. Oziral se bode časopis tudi na promet in donašal različne društvene vesti in domače in tuje turistične in planinoslovne novice ter tudi poročal o delovanju »Slovenskega planinskega društva« in sličnih društev po drugih deželah. Priobčevali bodemo tudi životopise znamenitih slovenskih hribolaz-cev iz prejšnjih časov, tako n.pr. o prvaku slovenskih turistov Valentinu Staniču, kateremu gre prvo mesto ne le med Slovenci, temveč tudi med drugimi narodi, kajti on je početnik tako zvane 'višje turistike'. V nas Slovencih se je do nedavnega časa premalo gojila turistika, in krasote naših dežel so bi- i C m m ti JSb * » f * v \ » v A V BÉ Na Triglavu1925 f Ivan Tavčar kranjskega planinca - »posebno skrbno iz najz-dravilnejših in znanih zelišč in cvetlic po naravnem potu narejeni liker«. Odgovorni urednik prve številke (in tudi naslednjih) je bil Josip Hauptman, tiskala pa jo je tiskarna A. Kleina v Ljubljani. Dolgo se je obdržala razdelitev vsebine na rubrike, ki jih je uvedla prva številka oziroma prvi letnik: Pesmi, Članki, Razprave o turistiki, Koče in zavetišča, Poti, Spominske knjige in turisti, Društvene reči, Razne reči, Književnost, Slike. Ob častitljivi in spoštovanja vredni obletnici Planinskega vestnika zaželimo sedanjemu uredniškemu odboru, da bi vsako leto lahko ponovil besede, ki jih je ob koncu I. letnika pred sto-desetimi leti zapisalo tedanje uredništvo: »V plačilo jim (sotrudnikom) bodi prijetna zavest, da so delali v čast slovenske domovine, v slavo nje prirodnih lepot. ... Slovenci ga radi čitajo, spisi njegovi prijajo njih čuvstvu. ... Planinski Vestnik pa tudi zastopa težnje, katere morajo ugajati vsakemu, ki res ljubi dom in rod svoj.« O le tujcem bolj znane nego domačinom. Tujci so se navduševali za prirodne lepote naših pokrajin, a domačini niso poznali biserov, kateri dičijo slovensko zemljo. Namen našemu časopisu pa je vzbujati zanimanje za slovenske gore, planine in kraški svet ter vnemati za turistiko in delovanje 'Slovenskega planinskega društva'. Le malo imamo mož, kateri nastopajo kot duševni junaki in odločilno vplivajo na razvoj slovenskega naroda; vendar pa jih je veliko število sposobnih, da z iskrenim srcem posvetijo svoje zmožnosti lepi skupni nalogi, katere se lotijo z vso ljubeznijo in krepostjo. V tej nadi vabimo prav iskreno slovenske turiste in našemu društvu naklonjene pisatelje, da podpirajo tudi duševno naš mesečnik, ter jim kličemo z Gregorčičem: »Prijatli! vsem delavcem narodnim slava! Hvaležna jim bode na vek očetnjava!« Sporočila sta tudi, da bo list izhajal 25. v mesecu in da ga »društveniki (ustanovniki, pravi in častni člani) dobivajo brezplačno, naročnina za nečlane pa znaša 2 goldinarja letno.« Prva številka je obsegala šestnajst strani in prinesla vabilo na II. redni občni zbor Slovenskega planinskega društva, članek dr. Josipa Serneca Spomini na Skuto ter razpravo L. Wölflinga Obleka in oprava turistova. Iz društvenih vesti se da razbrati, da so bili odnosi SPD z Avstrijskim turističnim klubom (ÖTC) spoštljivi in tovariški. Klub je deloval na našem ozemlju, vendar ni bil tako narodnostno nestrpen kot DÖAV. Uredniški odbor je še oznanil, da je bila na Šmarni gori na voljo nova spominska knjiga, »katera ima jako debel in lep papir ter je vezana v debele, okovane platnice«. Rubrika Razne novice je med drugim prinesla vest, da se je pri padcu z južne strani Dobrača smrtno ponesrečil gorski vodnik Boštjan Vigele. Predstavljen je bil Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico, ki sta ga napisala Fran Kocbek in Miha Kos, izdalo in založilo pa Slovensko planinsko društvo, ki ga je prodajalo po ceni 60 kron. Na zadnjih straneh so bili objavljeni obvestilo članom o znižani ceni vožnje po južni železnici in različni reklamni oglasi, med katerimi je bil posebno zanimiv tisti, ki je priporočal Prvi letnik Planinskega vestnika si lahko ogledate na arhivski strani naše spletne predstavitve. www.planinskivestnik.com/arhiv.php i F ž^JjM* ßpram ... . 44 L mjr jn^^H p? m. www.vrh-sp . s i OBLAČILA ZA V GO TEL.: 04 57 42 777 RE I S § b*> "VE^^ 2-2005 Planinski vestnik in razlogi za njegovih že 110 let* té Aljoša Rehar Ob tako častitljivi obletnici izhajanja, kot jo letos praznuje osrednja slovenska gorniška revija, se povsem razumljivo postavi tudi vprašanje, kaj je pripomoglo k temu dolgoletnemu izhajanju. Okroglih 110 let bolj ali manj nepretrganega izhajanja, s katerim je Planinski vestnik (PV) tudi najstarejša še izhajajoča slovenska revija, je namreč v svetu sodobnih medijev prava redkost - tako doma kot v tujini. PV in nacionalna identiteta Temeljni razlog za dolgoletni obstoj Planinskega vestnika je velika navezanost slovenskega naroda na gorski svet in gorniško delovanje. Ta navezanost se kaže v tesni prepletenosti vsakdanjega življenja z gorskimi motivi. Simbol Tri- Prispevek je povzetek diplomske naloge avtorja (Planinski vestnik skozi čas. Fakulteta za družbene vede. 2004). glava, ki je med drugim sestavni del državnih simbolov, je več kot zgovoren primer. Gorniško delovanje je v slovenskem prostoru vedno imelo posebno vlogo. Nikoli ni bilo samo šport ali rekreacija, temveč je v sebi vedno nosilo tudi narodnostno, kulturno in še kakšno razsežnost. Planinski vestnik je bil eden ključnih elementov tega delovanja, saj je z rednim izhajanjem in poudarjanjem temeljnih gorni-ških in s tem tudi slovenskih vrednot pomembno prispeval k oblikovanju slovenske nacionalne identitete. Že prvi letnik revije (1895) potrjuje, da je PV svojim bralcem prinašal dokaj izrazito narodnostno obarvano vsebino, seveda navezano na takrat zelo jasno izraženi narodni pomen slovenskih gora. Neposredno potrditev narodnostnega poslanstva PV je zaslediti tudi v uredniški besedi ob koncu letnika: »Planinski Vestnik pa tudi zastopa težnje, katere morajo ugajati vsakemu, ki res ljubi dom in rod svoj. Krepko poudarja naše pravice do zemlje do- Ustvarjalci naše gorniške revije1 i Hi Ž I bm Čeprav za ustanovitveno leto Planinskega vestnika šteje leto 1895, nekateri menijo, da bi kazalo imeti za zametek glasila tudi društveni poročili SPD za leti 1893 in 1894, posebno zato, ker so v obeh separatih poleg društvenih poročil tudi zgodovinski članki in razprave. Zgodovinske razprave je po večini zbral in prispeval načelnik Slovenskega planinskega društva (SPD) Fran Orožen. Anton Mikuš 1985-1908 Prvo številko, ki nosi ime Planinski vestnik in datum 8. februar 1895, je uredil prof. Anton Mikuš (rojen 3. 1. 1858, umrl 26. 9. 1933). Rodil se je v Ljubljani. Po gimnaziji na Dunaju je študiral sla- vistiko; ta mu je bila več let poklic, saj so mu kot uredniku zaradi temeljitega lektoriranja pravili »krtačko«. Bil je ugleden jezikovni in tiskovni korektor, posebno pri Ljubljanskem Zvonu v obdobju od leta 1897 do 1911 ter pri najrazličnejših knjigah in tiskih, pa tudi pomemben sodelavec pri urejanju Pleteršnikovega slovarja; veliko je Jedro prispevka je povzeto po članku Toneta Strojina: Ustvarjalci naše gorniške revije, Planinski vestnik, 2/1995, str. 97. ■ mače in zvesto čuva, da nam jih nič ne otmo (PV, 1895: 190).« Še bolj neposredno se je povezava Planinskega vestnika s slovensko ljubeznijo do gora oziroma domovine pokazala leta 1921. Po koncu prve svetovne vojne so namreč Slovenci izgubili velik del Koroške, ki je bil priključen Avstriji, ter Primorske in dela Notranjske, ki so ju zasedli Italijani. To je močno zaznamovalo slovensko zavest, kot se kaže tudi v Planinskem ve-stniku: »Zrušila se je stara država, ki nas je trdo oklepala, da se nismo mogli razširiti. Vstala je Jugoslavija, vse je vzkipelo radosti, mislili smo, da je za nas napočil zlati vek. Toda kaj pravi stari Rimljan: Timeo Danaos et dona ferentes. -Bojim se Danajcev, tudi ko prinašajo darove. In res, prišli so, pozdravljeni, v znamenju zlate svobode, a obenem so zasedli in obdržali naše najlepše pokrajine in niso nam bili v pomoč nasproti sovražniku na severu. Danes je naš narod naravnost razkosan (PV, 1921: 18).« Sledi narodnostnih idej tudi v letu 1948 ni težko najti. Že na prvi strani prve številke je Svetozar Ilešič v članku z naslovom Osvobojene gore zapisal: »V letih strašne vojne, ki so pomenila vsemu poštenemu človeštvu boj za osnovne človeške vrednote, Slovencem pa hkrati boj za narodni obstoj, smo slovenski planinci pridružili željam za porazom fašizma in zmago svobode še eno stransko, skrito željo: da bi se nam odprl ves naš široki planinski svet onstran dotedanjih krivičnih meja, da ne bi na vsakem prevajal in »v življenju opravil veliko podrobnega, nevidnega in nehvaležnega dela«. Njegov naslednik na uredniškem mestu Planinskega vestnika Josip Tominšek mu je v nekrologu v Planinskem vestniku napisal, da je bila »njegova izključna usmerjenost v Planinskem vestniku formalna stran jezikovne produkcije, ki mu je vzela zanimanje za vsebino spisov«2. Mislim pa, da je prav, da je šibko drevesce, kot je bil Planinski vestnik, ki se je s sodelavci vred šele iskal, dobilo močno in strokovno oporo pri uredniški lekturi v osebi starega slavista prof. Antona Mikuša. »Zaradi strokovne doslednosti, ki ga je formalno utesnjevala, se tudi ni mogel pripraviti, da bi sam pisateljeval,« pravi o njem dr. Josip Tominšek. Kot član profesorskega krožka je hkrati s Franom Orožnom v navdušujoči domoljubni zavesti postal eden usta- 2 Planinski vestnik, 1933, str. 415. novnih članov SPD in prvi tajnik Osrednjega odbora SPD. Še bolj vidno pa je njegovo urednikova-nje. Uredil je prvih trinajst letnikov Planinskega vestnika, od februarske številke leta 1895 do septembrske leta 1908. Tudi izpregel je skoraj hkrati kot prijatelj in načelnik SPD Fran Orožen. S tem se je končala prva, nekateri jo imenujejo romantična doba SPD in Planinskega vestnika. Josip Tominšek 1908-1940 Naslednje obdobje urejanja Planinskega vestnika je povsem v znamenju dr. Josipa Tominška (rojen 4. marca 1872 na Slatini pri Gornjem Gradu, umrl 22. marca 1954 v I li- svojem planinskem potu zadeli na mejnike, na pregrajo, ki nam je vsa leta stare Jugoslavije zapirala pot v najlepše naše gore, med najčistejše naše ljudi. In res, vse naše gore so bile osvobojene. (PV, 1948: 1).« Leta 1979 se je nacionalni naboj gorništva v PV pokazal npr. ob slovenski osvojitvi Everesta. V letu 1991 pa se je izrazil ob osamosvajanju kot ob vsaki dotedanji preizkušnji slovenskega naroda. PZS je ob vojaškem napadu na Slovenijo pretrgala vse stike s Planinsko zvezo Jugoslavije (PZJ), tedanji predsednik PZJ Tomaž Banovec pa je odstopil s predsedniškega mesta (glej PV, 1991: 369). čile, da je prehodil tako dolgo obdobje v tako različnih družbenih razmerah. Preostali razlogi za obstoj PV V dosedanjem besedilu se je potrdila trditev, da je na obstoj PV vplivala navezanost slovenskega naroda na gore oziroma vloga PV pri oblikovanju nacionalne identitete. Na podlagi analize posameznih letnikov PV pa je obenem mogoče trditi, da je osrednja gorniška revija razvila veliko sposobnost prilagajanja družbenim in drugim razmeram, ki po navadi vplivajo na obstoj revije ali kakšnega drugega tiskanega medija. Ob tem se je v analizi pokazalo kar nekaj razlogov oziroma lastnosti, ki so PV omogo- Prvi razlog - vloga glasila To, da je PV že od svojega začetka pa vse do danes glasilo krovne gorniške organizacije, je eden ključnih razlogov za dolgoletni obstoj osrednje slovenske gorniške revije, če že ne najpomembnejši. Navezanost na kulturno in v določenem pogledu tudi gospodarsko močno ter uveljavljeno matično organizacijo z velikim številom članov mu je namreč v vsej zgodovini omogočala materialno preživetje in relativno trdno finančno in duhovno podporo. S finančnega stališča je PV vedno ostajal v okvirih gla- I Hi Ž I bm Ljubljani). Z bratom Franom Tominškom, ki je postal načelnik SPD, je več kot tri desetletja z vso ljubeznijo in duhovno zrelostjo urejal Planinski vestnik. Pod njegovim uredništvom je postal vsebinsko primerljiv z drugimi planinskimi glasili po svetu. Čeprav tudi on - enako kot njegov predhodnik - ni pisal potopisov in osebnih meditacij z gora, pa velja opozoriti, da se je ukvarjal ne le z lektorskim in mentorskim delom, ampak tudi s prikazi in slovstvenimi ocenami knjig, opisovanjem jubilejev in nekrolo-gov ter zbiranjem društvenih novic in zanimivosti. Posebej je treba omeniti njegovo delo pri jezikoslovju (Antibarbarus), zunaj SPD pa živahno delovanje pri pisanju učbenikov, urejanju knjig pri Matici slovenski ter pisanju spremnih besedil in ocen. Josip Tominšek je bil splošno znan in ima veliko zaslug pri utemeljevanju splošne jezikovne kulture. Kdo ve, ali ne bi po- stal tudi eden prvih univerzitetnih profesorjev na mladi ljubljanski univerzi, če ne bi bil gimnazijski ravnatelj v Mariboru. Med kandidati je že bil. Tako kot njegov predhodnik je bil tudi Josip Tominšek strokovnjak za jezikoslovje, nadvse spoštovan tudi v javnih krogih zunaj SPD. Kot osebnost ni bil le razgledan, temveč tudi bolj prilagodljiv za spremembe, ki jih je prinašal čas. Preuredil je Planinski vestnik, mu dal novo naslovno podobo, trše platnice in boljši papir, v glasilu je bilo več ilustracij. Značilno Smrekarje-vo upodobitev Triglava s Kredarico na naslovnici je Planinski vestnik obdržal do konca 1. svetovne vojne in nato vse do spremembe na krmilu SPD leta 1931, ko je postal avtor naslovnic akademski slikar Janez Trpin. Za Tominškovega urednikovanja so bili v Planinskem vestniku postavljeni temelji mnogim področjem spoznavanja in opisovanja gorskega sveta, pojavov in živ- sila svoje matične organizacije. Nikoli ni imel profesionalnega marketinga. Le redko se je prodajal v prosti prodaji, naročnike si je pridobival predvsem prek gorniške organizacije in že obstoječih bralcev. Tako tudi nikoli ni imel visoke naklade oziroma izjemno velikega števila naročnikov. Nekdanji urednik PV Tine Orel je tako med drugim dejal: »Glasilo je raslo, kakor je rasla organizacija, vsaj po kvantiteti, glede na obseg in število naročnikov. Že samo to dejstvo potrjuje, da je glasilo potrebno in da je potrebam tudi v vseh desetletjih in letih zadostilo. Če se zdaj giblje število naročnikov od 5000 do 6000, in to brez kakih akviziterskih prijemov, brez trdne poverjeniške mreže, brez organizirane naslonitve na šolsko mrežo, je to za kulturnega zgodovinarja vsaj materialen dokaz o upravičenosti in življenjski odzivnosti glasila (Orel, 1967: 609).« Drugi razlog - vloga arhiva Zelo pomembna je tudi vloga arhiva, ki si jo je PV pridobil z dolgoletnim izhajanjem: »Planinski vestnik je kot školjka, ki si jo lahko daš k ušesu, da poslušaš šum časa. Ko planinske organizacije v današnji organiziranosti ne bo več, bo edino Planinski vestnik tisti, ki je kaj ohranil za za- namce. Boljšega arhiva za nazaj, kot je to glasilo, obstoječa organizacija nima (Strojin, 1990: 50).« PV je torej z nepretrganim objavljanjem društvenih novic in novic, povezanih s krovno gorniško organizacijo, postal nezamenljiv arhiv gorniških dejavnosti na Slovenskem in tudi v tujini. »/.../ Planinski vestnik je namreč izredno pomemben arhiv vsega, kar je povezano s planinstvom in alpinizmom v Sloveniji (Habjan, 2001: 467).« Tudi to je pripomoglo k ohranitvi PV. Tretji razlog - zavzemanje za splošno sprejete vrednote PV se je v vsej svoji zgodovini odkrito zavzemal za nekatere splošno uveljavljene družbene ljenja v njem. Oglašati so se začeli številni avtorji, ki so pozneje veljali za poznavalce določenih tem. Predaleč bi nas pripeljalo, če bi zapisali vsa imena in področja, pa saj so o njih pisali že dru-gi3. Predvsem pa je bil Josip Tominšek osebnost in avtoriteta, ki je povezovala starejše in mlajše rodove. Njegov naslednik na uredniškem mestu, Tine Orel, je o njem zapisal: »Bil je rojen za to, da planinstvo povezuje s kulturotvornostjo, zvest večnemu prizadevanju človeštva, da bi slehernemu dejanju vdihnil tudi duha in s tem tudi planinskim storitvam dal vsaj relativno trajno vrednost. Tominškove uredniške škarje pa so v skrbi za čistočo jezika, tekoč slog in razumljivo vsebino, ki naj bi pomenila trajnejšo 3 Josip Wester: Dr. Josipu Tominšku ob 25-letnici uredništva. PV, 1934/1. Tine Orel: PV, 1954, str. 276. Ev-gen Lovšin: PV, 1963, str. 494. Dr. Teodor Tominšek: Trije Tominškiplaninci, založba PZS, Ljubljana, 1981. vrednost, šle tako daleč, da so pri nekaterih sodelavcih (ne)upravičeno povzročile slabo voljo. Vendar velja opozoriti, da od uredniških posegov ni bil izvzet nihče - razen Henrika Tume, ki jih je kategorično odklanjal, to pa se je potem poznalo v njegovih besedilih. Če Josip Tominšek ne bi osebno poznal skoraj vseh sodelavcev in ne bi zaslužnim nič napisal ob življenjskih jubilejih ali za osmrtnico, bi danes o teh možeh vedeli le malo. Kaj takega je pozneje imel za uredniško dolžnost samo še njegov celjski naslednik Tine Orel. Oba pa sta imela srečo, da so ju pri tem delu dopolnjevali nekateri bolj razgledani sodelavci. Za slovensko literarno zgodovino je pomemben Tominškov Antibarbarus, ki je v Planinskem vestniku izhajal tri leta, od leta 1936 do 1938. V njem je odkrival svoje poglede na pisanje krajevnih imen, na vlogo določenih črk, na fonetično rabo sestavljenih besed itn. I S Ž vrednote, kot so domoljubnost, varstvo okolja, odgovornost in marljivost, duhovno in telesno zdravje, vzdržljivost in enakopravnost. Skratka, vse tiste vrednote, ki jih širi tudi gorništvo samo in so pomembne tako za celotno družbo (narod) kot za posameznika. Strojin tako ugotavlja: »Najbrž je pomembna razlika v tem, komu je doslej služil Planinski vestnik, človeku ali institucijam. Velika prednost je v tem, da je vedno in prvenstveno služil človeku, tistemu prefinjene-mu odkrivalcu in poslušalcu naravnih lepot in vrednot. To mu daje neprecenljivo vrednost in prednost posebno zdaj, ko toliko govorimo o krizi vrednot (beri: potrošniškega sistema), o padcu avtoritete institucij, organizacij in vodilnih osebnosti, pa čeprav to razumemo le v planinskih razmerah (Strojin, 1990: 52).« Četrti razlog - politična nevtralnost Čeprav je PV vedno jasno zagovarjal nacionalne interese, ni nikoli odkrito stopil na to ali ono politično stran. Vedno je ostajal na metapo-litični poziciji, ki je bila sprejemljiva v vseh časih, saj je zagovarjala najširše politične cilje slovenskega naroda. Poleg tega osrednja gorniška revija ni nikoli neposredno polemizirala s tre- v-V MiliHlüllllilM Sf h. nutno politično oblastjo. To je PV omogočalo, da je preživel politično zelo razburkana obdobja. »Ene stalnice pa se je Planinski vestnik držal v vseh časih: nikoli ni bil z oblastjo polemično glasilo. Vedno je zasledoval cilj: biti strokovno, leposlovno in novičarsko glasilo. Koliko mu je pri tem uspevalo oziroma koliko je uspelo urednikom, je vprašanje okoliščin, posluha urednika, pa tudi patronata planinskega vodstva nad Planinskim vestnikom (Strojin, 1995: 49).« Peti razlog - vsebinska raznovrstnost Zagotovo je PV ves čas svojega izhajanja bolj ali manj poskušal ugoditi čim večjemu krogu I Hi Ž I bm Žal Tominškov Antibarbarus ni tako znan kot tisti, ki ga je napisal Miroslav Krleža, čeprav je nastajal neodvisno od njega. Če bi poleg jezikovnega in mentorskopovezovalnega dela hoteli ocenjevati še Tominškovo osebno nagnjenost h gorništvu, bi morali opozoriti na njegovo ide-ološko-estetsko usmerjenost v gorniškem življenju. Vse njegove ocene, prikazi knjig, pa tudi nekaj ideološko naravnanih člankov4 je pisanih v umirjenem tonu. Za Josipa Tominška so značilni velika tolerantnost, prizadevanje za harmonijo in glajenje morebitnih sporov med sodelavci. Čeprav je nekaj teh sporov bilo, pa še hudih, v Planinskem vestniku ni hudih besed z nobene v spor vpletenih strani. Morebiti Planinski vestnik zaradi take Tominškove naravnanosti, ki so jo nasledili tudi nekateri drugi uredniki, ni bil nikoli polemičen, čeprav malo alternative glede pogledov na gorništvo ne bi ško- dilo. Vse uredniško delo - z obširno korespondenco vred - je Josip Tominšek opravljal sam in to ga je vsako leto stalo nemalo nedelj. In tako več kot tri desetletja, do leta 1941, ko mu je nemška zasedba Maribora, v katerem je stanoval, onemogočila stike s SPD, s tiskarno in pretežno večino sodelavcev. S tem je bila končana Tominškova doba urednikovanja, ki se je začela z oktobrsko številko leta 1909. Arnošt Brilej51941-1949 Leto 1941 je bilo za slovenski narod v vseh pogledih prelomno, saj je bila dežela okupira- Dr. Josip Tominšek Motivi pravega planinstva, PV, 1925/1, str. 1. Dr. Josip Tominšek: Štirideset let obstoja Slovenskega planinskega društva, PV, 1933, str. 271-279. Več o Brileju v PV, 7-8/2001, str. 304: Urednik treh obdobij Arnošt Brilej (Marjan Raztresen). 4 5 ljubiteljev narave in posebno gorskega sveta. Tega se je lotil tako, da je poskušal prinašati čimbolj pestro vsebino, ki bi pokrila številna področja, ki se neposredno ali posredno navezujejo na gorski svet. To mu je omogočalo, da si je kljub neprofesionalnemu tržnemu in distribucijskemu pristopu pridobil in obdržal vsaj delno zadovoljivo število naročnikov oziroma bralcev. Na podlagi analize posameznih letnikov in v preteklosti že izvedenih opredelitev PV (Orel, Dobnik, Strojin, Habjan) je mogoče oblikovati tudi definicijo osrednje gorniške revije na Slovenskem, ki potrjuje to vsebinsko pestrost. PV je tako: a) strokovno-informativna revija (PV je revija, saj je periodično izhajajoča publikacija s spe- cializirano vsebino, ki prinaša informacije ter strokovno-izobraževalne članke s področja gor-ništva oziroma gorskega sveta); b) glasilo (PV je glasilo krovne gorniške organizacije na Slovenskem); c) narodna revija (po eni strani zato, ker je edina oziroma osrednja gorniška revija, po drugi pa zaradi poudarjanja nacionalne identitete); d) kulturna revija (po eni strani z vidika leposlovnih vsebin, slovstvenih ocen in gorniške fotografije, po drugi pa z vidika poudarjanja du-hovno-kulturne vloge gorništva); e) okoljevarstvena revija (PV si s stalnim opozarjanjem in pisanjem o pomenu ter varstvu okolja zasluži tudi to oznako). Šesti razlog - navezanost bralcev O tej med drugim pričajo številni samoprispevki in odpovedi honorarjem v prid ohranitvi revije, dokaj razširjeno zbiranje letnikov PV, ne nazadnje pa tudi dokaj čustveni odzivi bralcev na vsakršne spremembe, pomanjkljivosti ali napake. To povezanost v določeni meri kažejo tudi prenove PV, ki so vse bolj ali manj posledica zahtev iz vrst določenega dela bralstva ter želje pridobiti še več naročnikov. na in razkosana na območja pod okupatorjevim vplivom. Na ramena dr. Arnošta Brile-ja je poleg drugih dolžnosti padlo tudi uredništvo Planinskega ve-stnika. Kot dolgoletnemu članu kulturno-znanstvenega odseka SPD in izvrstnemu potopiscu iz domačih in balkanskih gora mu delo v Planinskem vestni-ku ni bilo tuje. Ker je bil tajnik SPD in dobrodošel družabnik v marsikateri planinski družbi, mu je uspelo zadržati in povezati preostale sodelavce tudi takrat, ko je bilo možno le omejeno kulturno in potovalno delovanje znotraj tedanje Ljubljanske pokrajine. Tudi prva povojna leta v spremenjenih političnih in siceršnjih socialnih razmerah je Arnošt Bri-lej v Planinskem vestniku, ki je leta 1945 izšel kot Planinski zbornik in v letih 1946 in 1947 z imenom Gore in ljudje, ohranil vsebino dogajanj v gorskem svetu na dotedanji ravni, predvsem pa ni postal trobilo takratnih oblasti. Arnošt Brilej se je rodil 15. februarja 1891 v Ljubljani in je v tem mestu tudi umrl 20. oktobra 1953. Po končani ljubljanski klasični gimnaziji je končal pravne študije v Pragi. V gore je začel zahajati kmalu po 1. svetovni vojni in si je vestno zapisoval vsak izlet posebej. V gore je hodil po načrtu, ki si ga je prej izdelal, sam ali v družbi. Tako si je ustvaril velik krog prijateljev in znancev, s katerimi je pozneje sodeloval kot tajnik SPD in urednik Planinskega vestnika. Odločilno za njegovo poznejše gorniško življenje pa je bila stalna družba, imenovana Gojzerica. Takšnih je bilo v sloven- I S Ž S čim si je PV pridobil takšno navezanost in zvestobo bralcev oziroma naročnikov? Najbrž s svojim relativno nekomercialnim pristopom, z amatersko, a požrtvovalno in vdano uredniško ekipo, pripravljenostjo na odprto komuniciranje z bralci in nenehnim kritičnim samospraše-vanjem o kakovosti in vsebini revije, ki je pripeljala tudi do nekaj korenitih prenov PV. Prav tako pa tudi s tem, da so pomemben del vsebine revije vedno ustvarjali prav naročniki oziroma bralci sami, in delno s svojo vlogo arhiva in zavezanosti ohranjanju častitljivo stare revije. Verjetno so prispevali svoje tudi politična nevtralnost, poudarjanje predvsem duhovnih vrednot ter odkrita ljubezen do gorskega sveta in domovine. O tem se je ob 95-letnici PV razpisal tudi Dobnik: »Slovenski planinci smo lahko upravičeno ponosni na Planinski vestnik, ki letos vstopa v petindevetdeseto leto svojega življenja. Niso ga zlomile mnoge težave in viharji preteklih let, ne uničile različne nevarnosti. Rojen je bil iz ljubezni, ta pa je močnejša od vseh težav. Imeli so ga radi njegovi prvi bralci, nestrpno tudi danes pričakujemo vsako novo številko. To je bilo poroštvo za njegov obstoj in je tudi za njegovo bodočnost. Kot v preteklosti nam je tudi danes pri srcu, ker v njem ni visoke politike, ne strankarskih prepirov in zvenečih obljub, ne mržnje med ljudmi, temveč nas z njim povezujejo gore, naša in Vestnikova ljubezen in skrb (Dobnik, 1990: 52).« PV, kot omenjeno, tudi nikoli ni želel postati le še ena komercialna revija. S tem se je delno izognil zakonitostim neizprosne tržne ekonomije, ob tem pa ohranil ključne lastnosti, ki so ga tako dolgo obdržale pri življenju: »Večkrat se je že zastavilo vprašanje, zakaj se PV ne spremeni v reportažno-magazinsko revijo, ki bi morda ustrezala valovom potrošniškega okusa in miselnosti, vendar ni prišlo do zadevnega sklepa zaradi vrednosti planinskega izročila in družbene naloge planinstva v potrošniško-stehnizirani I Hi Ž I bm ski gorniški zgodovini še nekaj6 in so slovenskemu gorništvu, predvsem pa planinski organizaciji iz družbe, dale nekaj znanih imen. Tudi Arnošt Brilej je imel širok in svetovljanski odnos do gorništva in umetnosti na splošno. V tem pogledu je pisal in fotografiral veliko več kot njegov predhodnik. Žal je njegov pisateljski opus, z naslovom Sreča v višavah, najbrž izgubljen.7 V Planinski vestnik je pisal zgodovinske članke, najpogosteje najave jubilejev, osmrtnice za zaslužnimi gorniki in odborniki, slovstvene ocene in prikaze ob izidih knjig. Brez teh Brilejevih zapisov bi o takratnih možeh in dogodkih vedeli veliko manj. Bil je stalni sodelavec radijskih oddaj o gorah. Samo s 6 Na primer profesorski krožek Frana Orožna, piparji, drenovci. 7 Glej opozorilo Evgena Lovšina v PV, 1966, str. 255 spo- daj. sinopsisi radijskih oddaj bi napolnil debelo knjigo. Tudi sicer je veliko pisal v predvojno in povojno dnevno časopisje in revije, pogosto predaval in sodeloval z referati na zasedanjih Zveze slovanskih planinskih društev in Mednarodnega združenja planinskih organizacij (UIAA), ker je obvladal več tujih jezikov. Skupaj s predsednikom SPD, Jožo Pretnarjem, je sodeloval v Zvezi planinskih društev kraljevine Jugoslavije. Izkazal se je tudi kot prevajalec iz angleščine, češčine in ruščine. Koliko hvaležnega, pa tudi nehvaležnega dela je opravil kot tajnik SPD v treh obdobjih, ki so se med seboj znatno razlikovala - od pretrganja s staro gardo SPD prek predvojnega obdobja v tihi konkurenci s TK Skala, med vojno vihro 1941-1945 in po osvoboditvi do ustanovitve takratnega Planinskega društva Slovenije (PDS)! Lahko rečemo, da nam Amošt Brilej še družbi. Zdi se nam, da ni pogojev in ne potreb za posnemanje nekaterih zgledov pri velikih narodih (PV, 1975: 703). Sklep Glede na dosedanje ugotovitve lahko sklenem, da je eden izmed poglavitnih razlogov za dolgoletni obstoj PV, osrednje gorniške revije in obenem najstarejše še izhajajoče revije na Slovenskem, močna povezanost Slovencev z gorskim svetom. Ta je dovolj močna, da si je PV, čeprav so ga uredniki in preostali sodelavci ustvarjali nepoklicno, vseeno pridobil dovolj velik krog zvestih ustvarjalcev in naročnikov oziroma bralcev. Tudi druga trditev, ki pravi, da je PV razvil veliko sposobnost prilagajanja družbenim in drugim razmeram, se je potrdila. PV je uspelo združiti sklop zgoraj navedenih šestih značilnosti, ki so se izkazale za dober dolgoročni recept za dolgotrajno in nepretrgano izhajanje. PV je s svojo dolgoletno tradicijo postal razpoznaven in skoraj neločljiv element slovenskega gorništva. Poleg tega je s svojo bogato zgodovino tudi pomemben del slovenske kulture, zaradi vztrajnega poudarjanja domoljubnosti pa se je počasi uvrstil tudi med sicer manj vidne, a vseeno trdno stoječe elemente slovenske nacionalne identitete. Literatura in viri: Planinski vestniki (1895, 1914, 1921, 1948,1956, 1967, 1979, 1990, 1991,1995, 2001, 2002) Dobnik, Jože (1990): Blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik. PV, 1990, str. 52-53. Habjan, Vladimir (2001): Med tradicijo in spremembami. PV, 2001, str. 466-467. Orel, Tine (1967): Urednikovo sporočilo naročnikom in bralcem Planinskega vestnika. PV, 1967, str. 608-611. Strojin, Tone (1990): Iz školjke poslušamo odmev časa. PV, 1990, str. 49-52. Strojin, Tone (1995): Sto let slovenske gorniške revije. PV, 1995, str. 49-52. O vedno ostaja tako malo znan, kot se pri vsem njegovem vsestranskem delu pač ne spodobi. Ker je bil osebno skromen, je bil nekako v senci glasnejših, res pa je tudi, da je živel v časih, ki so bili neugodni za uvaljavljanje. Z njegovim uredništvom se je končalo obdobje meščanskega gorništva in uveljavljanja številnih področij v gorništvu, na primer kulturnega alpinizma. Po vojni so hoteli biti revolucionarni časi drugačni. Nova ljudska oblast je novi planinski organizaciji pomagala v vseh pogledih, zlasti pri obnovi planinskih koč in poti ter pri pospeševanju množičnosti. Nekaj se je prepisalo tudi iz ruske literature. To je bil čas kolektivizma in številk, obdobje planinskega gospodarstva in kvantitete, ki se je tudi dosti pozneje ni bilo moč kar tako odkri-žati. Poleg tega se je hitelo iskati nove vsebine gorništva.8 O tem so se razpisali že Pre- tnar, Zoran Polič, Cene Malovrh, Fedor Košir, Miha Potočnik in drugi.9 Tine Orel 1950-1979 Čeprav je zimsko gorništvo pognalo korenine že pred 1. svetovno vojno, strma turisti-ka ali alpinistika pa v obdobju med svetovnima vojnama, so se alpinisti lotili plezalnih stopenj zgornjih težavnosti šele v začetku petde- 8 Tine Orel: Planinstvo v novi stvarnosti, PV, 1948, str. 66. 9 Evgen Lovšin: 90 let Planinskega vestnika, PV, 1985/6, str. 244 (za obdobje 1941-1950). I lisi Alpinizem v Planinskem vestniku Temeljni kamen naše gorniške misli té Mitja Košir Alpinizem je temeljni kamen naše gorniške misli, ki se uveljavlja z besedo že sto in deset let. Toliko časa namreč že izhaja najstarejša slovenska leposlovna revija, Planinski vestnik imenovana. Pomisleki o leposlovju so seveda odveč, kajti pisanje v Vestniku v vseh časih njegovega izhajanja in imena njegovih piscev pač sodijo tudi na literarno področje, pa naj gre za še tako zelo stroki (geologiji, geografiji, zgodovini ... ) zavezana besedila. In še nekaj velja poudariti. Uveljavljeni pisci v Planinskem vestniku so bili in so še po eni strani »ljudje prakse«, upoštevani strokovnjaki, po drugi plati pa raziskovalci nekoristnega sveta, sveta brezpotij, strmih sten, razdrapanih grebenov, ki sledijo alpinističnim pionirjem, na katere danes gledamo, predvsem pa jih razumemo, z velikim spoštovanjem. Že na začetku je revija izhajala predvsem kot informativno glasilo, namenjeno prav vsem gornikom, in je to ambicijo gojila vse do današnjih dni, vendar ji nikoli ni povsem uspevalo in ji še danes ne - o tem se lahko sproti prepričamo ob pismih bralcev. Za nekatere je v njej preveč leposlovja, drugim ni do alpinističnih reportaž, spet kdo se zmrduje nad »šodrovskim pripovedništvom«. Vendar to ni nič hudega, kajti o popolnosti lahko beremo in razbiramo razlage le v svetem pismu, knjigi knjig. Takih ambicij Planinski vestnik nikoli ni gojil, bil pa je, in to je bistveno, zaznamovan s svojimi uredniki. Že ob rojstvu Planinskega vestnika se je dogajalo veliko pomembnega. Leto 1895, ko je zagledala dan prva številka revije, je tudi leto Aljaževe narodne obrambe vrha Triglava. Je šlo za alpinizem? Je! Bili so pač časi, ko na tako 1 li- SÍ setih let. To je bilo obdobje, ko je za uredniško pero prijel prof. Tine Orel, slavist s širokim obzorjem, ki je razumel duh časa, predvsem pa mladino, saj je bil ravnatelj celjske gimnazije. O njem so pisali mnogi10, zato povzemamo le najbolj bistveno. Tine Orel (rojen 9. februarja 1913 v Trzinu, umrl junija 1985 na Malem Lošinju) je končal slavistične študije v Ljubljani in največ časa prebil v pedagoški službi v Celju in Ljubljani. Od leta 1947 je bil kar 17 let ravnatelj celjske gimnazije, vmes pa je opravljal številne družbene, inšpektorske, upravne, svetovalne in druge dolžnosti v šolstvu. Po prihodu v Ljubljano je bil nekaj časa urednik Turističnega vestnika, nato pa na vo- Tone Strojin: Ob 30-letnici uredništva, PV, 1980/1, str. 58. Marjan Oblak Ob 70-letnici Tineta Orla, PV, 1983/3, str. 138. dilnem mestu ljubljanskega zavoda za prosvetno pedagoško službo in svetovanje za učbenike v takratnem republiškem komiteju za šolstvo. Tako kot predhodnika Anton Mikuš in Josip Tominšek je bil tudi Tine Orel izvedenec za slovenščino, tenkočuten lektor za naraven jezik, ki je odkrival domače izraze za različne pojme z vseh področij življenja. Kot sodelavec je delal pri Slovenskem biografskem leksikonu, v žirijah dramskih natečajev in glasbenih del, v Svetu znanosti ljudske republike Slovenije in na turističnih konferencah. Vsekakor pa je najbolj opazno njegovo planinsko delovanje. 17 let je bil predsednik PD Celje (19461963) in od leta 1948 član vodilnih teles PZS. V tem času je PD Celje obnovilo vse svoje, v vojni požgane in porušene planinske koče v Savinjskih Alpah. Kot vsestranski gornik je bil alpinist, ki je opravil poletne in zimske vzpo- 10 ne v naših gorah, pa tudi v avstrijskem Gesäu-su. Vse do leta 1960 je sodeloval v celjski postaji GRS. Uredil je 30 letnikov Planinskega vestnika (1950-1979), pri tem pa je po svoji izjavi vsako posamezno številko prebral vsaj petkrat, preden je izšla. Vse delo s sodelavci, tiskarno in upravo je opravljal sam, vmes pa še veliko kulturnega, propagandnega in drugega korespondenčnega dela za PZS, da dela za celjsko planinsko društvo sploh ne omenjamo. V Planinskem vestniku sta bili pod njegovim uredništvom v vsakem letniku najvidnejši rubriki Razgledi po svetu in Društvene novice. Teh notic se je nabralo toliko, da bi jih bilo za več knjig. Čeprav se osebno z leposlovjem ni ukvarjal, pa so izpod njegovega peresa prišli nekateri ideološki članki z usmeritvijo, ki jo je v povojni dobi zastavila PZS. Idejni vsebini gorništva je posvečal pomembno vlogo v spremnih besedilih k izborom člankov nekaterih uglednih planincev, kot so bili Janko Mlakar, France Avčin, Miha Potočnik, Tone Svetina in Matjaž Kmecl, in v knjigi Planinsko berilo. Uspešno se je preizkusil tudi v prevajanju iz tuje gorniške literature in je v sodelovanju z različnimi slovenskim založbami prevedel Tichyjevo Himalajo, Terrayevo Osvajanje nekoristnega sveta, skupaj z J. Šmitom Kug-yjeve Julijske Alpe v podobi idr. Sodeloval je s prispevki v nekaterih tujih gorniških publikacijah, bil je v uredniškem odboru Alpinismusa, osebno je poznal nekatere ugledne tuje alpiniste in urednike. Uvedel je široko razpredeno povezavo in izmenjavo Planinskega vestnika s tujimi planinskimi revijami po svetu. Po njegovi zaslugi so se pojavile tudi posebne slovenske številke v sklopu nekaterih nemških I li- zahtevni gori brez takrat vrhunskih dosegljivih znanj ni šlo. Res pa je, da je takrat komaj rojena slovenska planinska revija objavljala veliko vsebin, ki »gorniškim zagnancem« niso bile v veselje. Gospodarstvo, upravljanje planinskega imetja in (hvala bogu) jezikoslovna natančnost, kakršno je zmogel prvi urednik prof. Anton Mikuš. Z dr. Josipom Tominškom pa je naša osrednja planinska revija dobila tudi alpinistični poudarek. Postala je sicer literarnemu snovanju namenjen mesečnik, vendar so bili prav naši alpinisti omenjene dobe tisti pisci Planinskega vestnika, ki so bili že po slovenski gorniški tradiciji zavezani lepi slovenski besedi. Imena, o katerih je beseda, so prepoznavna in vsa sodijo v z literaturo zaznamovani alpinistični svet. Henrik Tuma, Pavel Kunaver in njegovi »drenovci«, Klement Jug in njegovi »skalaši«. Celo knjige so nastajale iz bleščečih, v Planinskem vestniku objavljanih literarnih dejanj teh vrhunskih alpinistov. Danes sodijo knjižna dela takšnih piscev, kot so Henrik Tuma, Pavel Kunaver, Boris Re-žek, Janez Gregorin, Miha Potočnik ali Mira Marko Debelakova, v zakladnico slovenske klasične gorniške književnosti, marsikatero pa je postalo tudi vzor mlajšim rodovom piscev gor- niške literature. V Tominškovem času pa se je zgodil tudi neljub dogodek, katerega »glavna igralka« je bila pravkar omenjena Mira Marko Debelakova. Njeno po vsebini in slogu izjemno triglavsko zgodbo (šlo je za opis soplezalčevega padca pri poskusu prvenstvenega vzpona v Triglavski steni) je Tuma uvrstil v svoj Pomen in razvoj alpinizma, potem ko jo je Planinski ve-stnik zaradi skalaških razprtij in komaj umevne plezalske ljubosumnosti zavrnil. Vendar so bili prav »skalaši« na vrhu alpinističnega dogajanja med obema vojnama (gre za prvo in drugo svetovno vojno), pa tudi literarno so bili na vrhuncu in najpomembnejši sodelavci Planinskega vestnika. S svojimi alpinističnimi hotenji so krepko presegali takratne dosegljivosti in zmogljivosti Slovenskega planinskega društva in so že leta 1921 ustanovili svojo združbo, Turistovski klub Skala, z alpinističnim, smučarskim, fotografskim in kulturno-znanstvenim odsekom. Vendar vse to, kot rečeno, ni oviralo njihovega pisanja za Planinski vestnik, sicer glasilo Slovenskega planinskega društva. Mirko Kajzelj in Herbert Drofenik sta pisala o tem času v knjigi Naš alpinizem. Napisala sta: »Revolucionarno gibanje je prodrlo tudi v Planinski vestnik, ki se je pomladil in prerodil 1 Hi z 2 bm planinskih revij. Kot tenkočutnemu opazovalcu narodnega blaga mu niso ušli zanimivi drobci iz naše planinske predzgodovine, zlasti iz Savinjske doline, ki jih je vestno zapisoval in o njih poročal. Koliko zanimivega bi odkrila njegova korespondenca z vsakim sodelavcem! Pisem, ki si jih je izmenjaval z nekaterimi izmed njih, na primer z Viktorjem Vovkom, se je nabralo za celo knjigo. Kot propagandist pri PZS je uveljavljal gorniško kulturo zlasti v treh najznačilnejših usmeritvah - v besedi, sliki in glasbi - in močno je pripomogel k temu, da so na teh področjih organizirali več razstav, akademij z razstavnimi katalogi, nagradnih razpisov in drugega. Konec sedemdesetih let se je od aktivnega dela z njim poslovila generacija, ki je več kot tri povojna desetletja zaznamovala obdobje množičnega gor-ništva. Marijan Krišelj 1980-1985 Z letom 1980 je uredniške škarje Planinskega vestnika prevzel prof. Marijan Krišelj, komparativist svetovne književnosti, dolgoletni novinar in urednik II. programa na Radiu Slovenija (rojen 15. avgusta 1931). Skoraj vse življenje se je ukvarjal z novinarskim delom, v prostem času pa z gorami. Na II. programu radia je uvedel planinsko rubriko, ki je obsegala več kot 800 oddaj. V njej so sodelovali številni zaslužni gorniki, ki so pripovedovali svoje spomine in pomenili sestavni del slovenske planinske zgodovine. Naj omenimo spomine Pavla Kunaverja in Mihe Potočnika izmed s spisi teh novih (skalaši, op. p.) ljudi, orientiranih v smislu modernega alpinizma ... Pojavili so se suhi popisi samo plezalnih smeri, ki so dvignili ostro polemiko, ali spada tak spis v Planinski vestnik in ali ima sploh kakšno vrednost. Zmagala je po naravnem zakonu mlajša struja, plezalci.« (Naš alpinizem, DZS 1982, str. 4546). Med alpinistično spisje v zgodnji dobi Planinskega vestnika, tja do prve svetovne vojne, sodijo dela drenovcev, ki so jim v ustvarjalnem pogledu stali na čelu Pavel Kunaver, Bogomil Brinšek, tudi odličen fotograf, ki ga je še mladega ugonobila vojna fronta, in Rudolf Badjura, prva leta po prvi svetovni vojni pa sta alpinistično slovstvo v Planinskem vestniku zaznamovala dr. Henrik Tuma in dr. Klement Jug. Primorca, ki sta vsak po svoje in z že kar pregovorno trmasto temeljitostjo klesala temelje moderni dobi slovenskega alpinizma. Temu primerno velikega pomena in seveda tudi odmeva je bilo deležno njuno literarno snovanje. V literarnem pogledu je bil Planinski ve-stnik v Tominškovem času odlično urejen, so pa predvsem »skalaši« v njem pogrešali več odprtosti v alpinistični svet, k alpinističnim dogajanjem na tujem. To so »popravljali« slovenski starejših ter plezalne spomine Toneta Škarje in Danila Cedilnika - Dena izmed mlajših. Marijan Krišelj je radijske spomine priredil v knjižno obliko v planinski zbirki Domače in tuje gore, ki je izhajala pri založbi Obzorja. Sicer pa so njegovi Odmevi z gora vsaj desetletje in pol budno spremljali vsa dogajanja v planinski organizaciji in v gorah. Poleg njih je bilo neposrednega oglašanja v radijskem etru po Krišljevi zaslugi še nič koliko. Kot radijski človek je bil PZS na voljo ob različnih jubilejih, akademijah in proslavah. Kot predsednik PD RTV Ljubljana (od ustanovitve leta 1970 do leta 1979) je sodeloval tudi v organizacijskem delu organov PZS. Po odhodu Tineta Orla je na novo postavil uredniški odbor, določil koncept Planinskega vestnika in v nasprotju s prejšnjimi leti dal več prostora gorniškemu leposlovju ob hkratnem poudarku na alpinističnih in himalajskih uspehih. S tem je bogatil kulturno dediščino - žal komaj šest let - vendar je že v tem kratkem času prikazal, kako vsestransko koristno se da besedna in radijska pripoved izrabiti za javnost. Kot novinar s širokim znanstvom je dojel pomembnost povezav javnih sredstev obveščanja in založb in prispeval marsikatero literarno delo za planinsko knjižnico. Medtem, ko je zadnjo številko Planinskega vestnika letnika 1979 še uredil Tine Orel, je Marijan Krišelj začel z januarsko številko letnika 1980 in se poslovil z decembrsko leta 1985; uredil je torej šest letnikov v času, ko so se tudi v gorah in slovenskem gorništvu že pojavljale spremembe. Kot urednik je Krišelj te spremembe tenkočutno zaznaval in se o njih razpisal.11 Mnogokrat se je ukvarjal s poslanstvom in I li- Marijan Krišelj: Planinstvo danes, planinstvo jutri, PV, 1985/6, str. 241. 1 ¡VI rhMl Mkg, jw J« plezalci s popisovanjem svojih doživetij ob vse pogostejšem odhajanju na tuje. V kratkem obdobju med drugo svetovno vojno in nekaj let po njej je revijo uredniško vodil dr. Arnošt Brilej, saj je Tominšek iz okupiranega Maribora ni mogel. Za Brilejevo obdobje je značilen predvsem napor, da bi ohranil revijo v težavnih razmerah pod italijansko in nemško okupacijo, vsebino pa bi lahko povzeli z enim samim stavkom - bolečina spomina na svobodno bivanje v svobodnih gorah. Takoj po vojni je revija za nekaj let dobila novo, »socialistično« ime Gore in ljudje, ko pa je na začetku petdesetih let spet postala dobri stari Planinski vestnik, je bil njen urednik zdaj že legendarni prof. Tine Orel. Z njegovim imenom je povezan pravi razcvet alpinističnega leposlovja v Planinskem vestniku, zaživelo pa je tudi gorniško založništvo. Tri bogata Orlova desetletja so bralcem alpinistične besede navrgla skoraj nepregledno množico naslovov, ki jih je moč strniti v pregledno celoto le z natančno bibliografijo. Je pa prav v času Orlovega urednikovanja v Planinskem vestniku izšlo nekaj prispevkov, ki tako v literarnem kot tudi občezgodovin-skem pogledu sodijo v sam vrh slovenske alpinistične misli in gorniške literature. Tako je Tine Orel z veliko osebno prizadevnostjo nadalje- I Hi Ž I bm vsebino Planinskega vestnika in o tem razgla-bljal.12 Imel je srečo, da so ob njem sodelovali še nekateri predvojni sodelavci Planinskega ve-stnika, predvsem Evgen Lovšin, ki je poskušal analitično razčleniti vsebino Planinskega ve-stnika v vseh desetletjih nazaj.13 Po odhodu iz uredništva je Krišelj predaval predmet Radijska informatika na Fakulteti za družbene vede, torej področje, ki mu je bil na radiu zvest od svojega dvajsetega leta. Umrl je letos, 4. januarja. Milan Cilenšek 1986 Morda je spremenjeni notranji del Planinskega vestnika s poudarkom na novicah z novo 12 13 PV, 1985/1, 1985/4, 1985/12. Evgen Lovšin: Razmišljanja o planinstvu, PV, 1984/3, PV, 1984/4, PV, 1984/5 idr., 90 let Planinskega vestnika, PV, 1985/2, 1985/6, 1985/7 idr. grafično podobo, ki jo je uvedel novi urednik, vnesel v revijo več živahnosti. Povsem spremenjen uredniški odbor je podpiral poglede novega urednika Planinskega vestnika, tudi dolgoletnega, vendar povsem planinskega poročevalca, sicer lektorja pri mariborskem Večeru. Milan Cilenšek, urednik, ki je uredništvo prevzel od Marijana Krišlja, se je rodil 3. januarja 1935 in ob delu končal študij slavistike na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Z vso njemu lastno vdanostjo je spremljal planinska dogajanja, najprej na štajerskem koncu, nato pa še vse republiške planinske akcije. Po ustanovitvi PD Mariborski tisk je bil več let njegov predsednik, pa tudi vo- VEČ / 2-2005 val delo Josipa Tominška za rast in utrjevanje slovenske gorniške kulture. Tako kot je Klement Jug v obdobju Tomin-škovega urednikovanja s svojimi spisi zbujal za- čudenje pri tistih, ki alpinizma niso razumeli ali pa niso hoteli razumeti, in navdušenje med mlado skalaško generacijo, je v Orlovem obdobju začel pisati Marko Dular in s svojim programskim spisom Razmišljanje o slovenskem alpinizmu postavil nov mejnik v umevanju novih tokov v vrhunskem alpinizmu. Dve desetletji pozneje pa je meje tega umevanja pomikal više s svojim, tudi v Planinskem vestniku objav-ljanim pisanjem, Nejc Zaplotnik. Vmes se je zvrstila množica alpinističnih piscev, ki so pod dja Planinske sekcije TVD Partizan ter dolgoletni član PD Železničar Maribor in različnih organov PZS. Tenkočutno je urejal Planinski vestnik in dajal težo posameznim člankom s podnaslovi. Skozi njegovo lekturo so šli marsikateri zbornik, marsikatera prigodna publikacija in strokovno delo, saj je bil pri svojem delu hiter in temeljit. Znan je bil kot planinski vodnik in natančen vodnik pri turističnih agencijah doma in po svetu. Bil je tudi vnet društveni aktivist in trdna opora v planinskih društvih, v katerih je delal. V Planinski vestnik je prišel kot meteor in uredništvo zapustil že po letu dni -konec leta 1986. Marjan Raztresen 1986-2001 Za njim se je uredniškega dela oprijel Marjan Raztresen, dolgoletni poklicni novinar. Ro- dil se je 24. marca 1936 v Ljubljani, po končani klasični gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, izbral pa poklic novinarja. Od leta 1952 hodi po slovenskih in tujih gorah, čeprav je v planinske vrste prišel prek jamarstva pri PD Železničar Ljubljana. Leta 1979 sta ga uredništvi Dela in Teleksa kot novinarja poslali s slovensko (jugoslovansko) alpinistično odpravo na Mount Everest. Z nje je poročal za slovenske časopise, po vrnitvi pa je napisal žepno knjigo Kruta gora, ki je postala uspešnica Cankarjeve založbe. Poleg tega, da je bil dolga leta urednik Planinskega vestnika in je nosil celotno zasnovo naše I ¡ü SE s h* planinske revije bolj ali manj na svojih plečih, je v slovenskem časopisju redno objavljal članke o naših in tujih gorah, planinstvu, alpinizmu, delu gorske reševalne službe, o planinskih postojankah, zanimivih osebnostih iz vrst naših planincev in alpinistov ... Prav gotovo je njegova velika zasluga, da se je zavest o delovanju naše planinske organizacije in o dogajanju v gorah tako rekoč vsak dan širila v slovenski javnosti - tudi med tistimi, ki ne zahajajo v gore in bi sicer o njih le malo izvedeli. Njegovi članki v dnevnem časopisju, v katerih je poročal in obveščal o nevarnostih in razmerah v gorah, so prav gotovo opravili pomembno preventivno vlogo pri ozaveščanju obiskovalcev gora. Napisal je številne recenzije gorniške literature, kot urednik pomagal oblikovati zbornike, kot soavtor pa je sodeloval pri knjigi Stoletje v gorah, ki je reprezentativno zaznamo- vala stoto obletnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva in je temeljno delo za spoznavanje naše planinske zgodovine. Objavil je številne recenzije in članke o knjigah z gorni-ško in alpinistično tematiko in tudi tako prispeval k popularizaciji planinstva in alpinizma v slovenskem prostoru. V svoji knjigi Hribi nad mesti v obliki vodnika predstavlja posebnost Slovenije - namreč gore v neposredni bližini mest, na katere se ljubitelji planinarjenja lahko odpravijo celo na popoldansko potepanje. Raztresen ni namenjal novinarske pozornosti le gorniški tematiki, ampak tudi našim jamam, jamarstvu in speleologiji - to pa je pravzaprav tudi tesno povezano z gorništvom, kajti mnoge izmed najzanimivejših slovenskih jam so v gorskem svetu. Raztresen je bil glavni in odgovorni urednik Planinskega vestnika od leta 1987 do leta 2001. Orlovo skrbno uredniško roko postajali vedno zanimivejši in prepričljivejši pripovedniki. Janko Blažej je prav v času hudih alpinističnih nesreč v začetku petdesetih let odmevno pisal o krizi mlade plezalske generacije, ki jo je bilo še posebno zaznati potem, ko se je starejša, medvojna generacija z velikim dejanjem Jože Čopa in Pavle Jesihove v Triglavskem stebru, o katerem je v svojem izvrstnem slogu v Planinskem vestniku kot prvi ponavljalec smeri pisal France Avčin, v alpinističnem pogledu poslovila, mladi pa so se v tistih prvih povojnih letih še iskali in prav zaradi tega iskanja napravili nekaj usodnih napak. Morda je to krizo moč opaziti tudi na straneh Planinskega vestnika tistega časa, saj so bili alpinistični prispevki, ki bi odstopali od zgolj pripovedi o nekem dogodku, redki, vendar pa sta prispevka Franceta Zupana o severni steni Šit in Stazike Černič o njenem vzponu na Ailefroide v Zahodnih Alpah že napovedovala nov razcvet slovenskega alpinističnega slovstva. Med odmevnejša pisanja v petdesetih letih prav gotovo sodi prispevek Milana Pintar-ja o zimskem plezanju v Prusikovi smeri Triglavske stene. Drugače, tudi za manj alpinistično navdušene bralce, je o svojih gorniških potovanjih pisal Marijan Lipovšek, ki pa ga seveda prištevamo k alpinističnim piscem. Konec petdesetih let pa se je z že omenjenim Markom Dularjem pojavil alpinistični rod, ki ni bil le vrhunski v športnem pogledu, ampak tudi, kot bi dejal Tine Orel, pismen. Tone Škarja, Ante Mahkota, Aleš Kunaver. In vrsta drugih. V Planinskem vestniku je pisalo vedno več o velikih alpinističnih dejanjih na tujem, sprva v Alpah, pozneje pa tudi v Kavkazu, Andih in nazadnje v Himalaji ter po gorah vseh celin in podnebij. Veliko je pisal in bil zelo odmeven Stane Belak Šrauf in njegov popis prvega zimskega vzpona po Čopovem stebru danes že sodi v alpinistično klasiko. Tudi prof. Marijan Krišelj, ki je na začetku osemdesetih let na uredniškem stolu zamenjal Tineta Orla, je alpinističnemu leposlovju namenjal veliko pozornosti. V obdobju svojega urednikovanja je s svojimi uredniškimi posegi pomagal pripraviti za knjižne izdaje alpinistične spomine Pavla Kunaverja, Mihe Potočnika, Toneta Škarje in Danila Cedilnika - Dena, ki so v svojem času objavljali v Planinskem ve-stniku. Planinski vestnik se alpinističnim vsebinam ni odrekel niti takrat, ko sta bila urednika Milan Cilenšek in Marjan Raztresen, zdajšnji urednik pa tako ali tako izhaja iz alpinističnih vrst in sam goji pisano alpinistično besedo. O Vladimir Habjan od 2001 S septembrom 2001 je urejanje Planinskega vestnika prevzel Vladimir Habjan (rojen 18. maja 1957), ki je po klasični gimnaziji v Ljubljani končal študij sociologije. Od zgodnje mladosti je aktiven planinski delavec, deluje kot gorski stražar, planinski vodnik, alpinist in gorski reševalec. Članke s planinsko tematiko objavlja v več slovenskih časni- kih in revijah, predvsem pa se je uveljavil kot pisec planinskih vodnikov pri založbi Sidarta in Planinski založbi Slovenije ter planinski fotograf. Pomembno je tudi njegovo delo pri izdaji izbranih planinskih spisov Henrika Tume. Habjan je povabil k sodelovanju v uredništvu vrsto priznanih planinskih strokovnjakov, predvsem publicistov, in tako rekoč prvič v zgodovini Planinskega vestnika vzpostavil uredniški odbor, ki ni »samo na papirju«. Uredništvo je z začetkom leta 2002 izvedlo vsebinsko in oblikovno prenovo revije (to je sicer začel že Raztresen, ko je ob koncu svojega urednikovanja Vestnika prešel na barvni tisk). O Prvi letnik Planinskega vestnika si lahko ogledate na arhivski strani naše spletne predstavitve www.planinskivestnik.com/arhiv.php I lisi Kar je zapisano, je večno in za vselej 1 ¡ü Ž 2 h* té Franci Ekar S tem izhodiščem, ki velja tudi v tretjem tisočletju, je bilo utemeljeno rojstvo mesečnika o slovenskem planinstvu - Planinskega vestnika -pred 110 leti, v letu 1895, ko so se zgodili številni kulturno-planinski dogodki, pomembni za slovensko planinstvo. Ob tem vsekakor ne smemo obiti dejanj, ki so za slovensko planinstvo še kako pomembna in neizbrisna. V avgustu istega leta je triglavski župnik Jakob Aljaž, rojen pred 160 leti, kupil svet na vrhu Triglava in nastala je znamenita pogodba, listina o nakupu 16 kvadratnih metrov, na katerih zdaj stoji Aljažev »turn« - stolp, ki mu je bil zasluženo dodeljen državni status kulturnega spomenika prve kategorije. Ob odprtju Aljaževega stolpa so prvič javno in slovesno zapeli sedanjo himno Planinske zveze Slovenije »Oj, Triglav, moj dom«. Pri tej pesmi pa seveda ne smemo pozabiti najzaslužnejšega za to, da smo Slovenci dobili in poslovenili ta napev in besedilo - Matije Zemljiča, rojenega v Gornji Radgoni leta 1873. Bil je pesnik, prevajalec in duhovnik, župnik pri Tomažu nad Ormožem. V letu 1895 je Aljaž določil tudi lokacijo za slovensko planinsko postojanko - kočo na Kredarici - in kapelico, ki so jo naslednje leto že zgradili. Za vse te za vedno pomembne zasluge je Slovensko planinsko društvo (SPD) »triglavskega« župnika Jakoba Aljaža že istega leta odlikovalo s častnim članstvom SPD. Dodelitev prvega častnega članstva v SPD je bila utemeljena tudi s tem, da je Aljaž svoj stolp in svet na Triglavu že v istem letu podaril SPD. Slovensko planinsko društvo, ustanovljeno dve leti prej (1893), je ob prvi izdaji slovenskega planinskega glasila čutilo prav tiste potrebe in hotenja, na katere je opozoril že Franc Kadilnik z odmevno črtico, napisano devet let pred nastankom Planinskega vestnika. Napisal je enega prvih slovenskih planinskih spisov, potopis Izhod na Triglav. Slovensko planinsko društvo je bilo trdno prepričano, da bo tudi z objavljanjem pisanja o gorah le-te približevalo ljudem ter za vedno zaznamovalo in ohranjalo vsebine planinskega delovanja. Enako je hotelo pomagati tudi pri dokončni uresničitvi želje »Slovenske gore, slovenski planinski svet le Slovencem«. Zato je srečno naključje, da se je Planinski vestnik rodil prav na osmi februar, dan, ko je dr. France Prešeren, slovenski poet, odšel in postal za slovenstvo neminljiv in večen. Ta dan so Slovenci pozneje razglasili za državni kulturni praznik. Izdaja »našega« Planinskega vestnika je prehitela kar nekaj »alpskih velesil« - Švico za devet let, Francijo celo za 30. Šele veliko pozneje so sledile tudi prve izdaje podobnih planinskih glasil v takratnih slovanskih državah. Vzgled in pogum za izdajo slovenskega planinskega glasila pa so nam dale že razvite alpske države - Avstrija, Nemčija, v kateri so planinsko glasilo začeli izdajati že leta 1875, in Anglija - ta celo že v letu 1863. V takih razmerah je nastala ena najbogatejših izdaj nacionalne kulturne dediščine slovenstva, Planinski vestnik, ki je vseskozi ostal zvest slovenskemu planinskemu svetu in planincem in je v vsem 110-letnem obdobju trdno obdržal svoje »le-dinsko« ime. Politični stresi in vnos novih političnih idej in usmeritev v letu 1946 tudi planinstva niso obšli. V Ljubljani so hoteli Vestniku spremeniti ime v »Triglav«, nato v »Gore in ljudje«. Drugo je za slaba tri leta tudi obveljalo, vendar se je na močno zahtevo planinsko in alpinistično ozaveščenih avtoritet, jeseniških planincev, alpinistov in gorskih reševalcev, naj se slovenskemu planinskemu glasilu vrne ime »Planinski vestnik«, obdržal prvotni naslov. Tako je ostalo do danes in zanesljivo bo tudi jutri. Podobne pobude so bile tudi za krovno planinsko organizacijo, da bi ohranili ustanovitveno ime »Slovensko planinsko društvo -SPD«, ki pa se vseeno ni spremenilo in je tako ime ostalo primerljivo z ostalimi planinskimi zvezami v evropskih alpskih državah. Pomembno je tudi to, da je Planinski vestnik izhajal ves čas. Okrnila ga je le prva svetovna voj- Više Vrhovi gora mi nudijo zavetje pred vsiljivci. Veter odnaša odmev mojih pesmi. Tišina trepeta. Ovija me v omamo. Ptice lebdijo pod modrino in s sunkom vetra odletijo. Zaprem oči. Vidim jih kako svobodne preletavajo strmine in se dvigajo vedno više ... Slavica Štirn na v letu 1915, ko je bila izdana tudi zapoved ar-madnega poveljstva, »da je vsem civilnim osebam prepovedano hoditi v gore«. In tako je planinstvo med vojno popolnoma ohromelo. S planinci je ostalo le deset številk Vestnika, ki so jim omogočile, da so vsaj v taki obliki lahko obujali spomine, ohranjali stik z gorami in gojili močne želje po čim prejšnjih vnovičnih srečanjih z njimi. Življenje, pot, cilje in vsebinske ter duhovne vrednote so glasilu dajali uredniki Planinskega vestnika. Še posebno sta se zapisali v zgodovino dve spoštljivi uredniški legendi. Josip Tominšek je v Kranju poučeval na klasični gimnaziji, bil ustanovni član kranjske podružnice SPD in prav v Grintovcih in Storžiču ter v njuni soseščini doživljal vrednote in ljubezen do gora. Gore so mu pomenile oporo, moč, energijo in duhovnost, tudi za urednikovanje. Enako goram vdana, skromna, plemenita in srčna duša je bil Tine Orel iz Trzina, ki je bil pravi planinsko in literarno dovršeni ambasador in je planinski navdih prav tako črpal in krepil v Grintovcih. Vestniku so dale pomembne vrednote tudi druge velike osebnosti, denimo alpinist in gorski ideolog Klement Jug, pa dr. Henrik Tuma, (letos je minilo 70 let od njegove smrti), ki je pionirsko raziskoval in razkrival neznana, še neodkrita področja gorskega sveta, še posebno Julijcev in proučeval vrednote in pomen alpinizma. Planinski vestnik je postal ena največjih kulturnih zakladnic slovenskega planinstva, h kateri se vedno znova vračamo s spoštovanjem. Tudi dandanes, ko vsak dan lovimo čas, lahko damo uredniškemu odboru in uredniku veliko priznanje, da Vestnik še vedno ohranja kanček nekdanje prvobitnosti in izvirnosti, da še vedno zbližuje ljubitelje in obiskovalce gora, da kritično, strokovno, objektivno informira, sporoča, razkriva, kaj je dobro za gorsko-planinski svet, nas vabi na nova območja, seznanja z novostmi in preventivo. Lahko tudi priznamo, da se odbor distancira od samozadovoljstva. Da išče vedno nove izzive in vizije v literarno-dokumentarnih planinskih spisih, da si prizadeva za svetovno primerljivost. Planinski vestnik je bil ves čas aktiven spremljevalec alpinizma, novih vzponov, odprav in odmevnih alpinističnih dogodkov, ki so »krona« slovenske planinske organizacije. Spremljal je alpinistične dogodke, vsaki odpravi je namenil pravo, objektivno mesto, obseg in prostor. Prav tako je posvetil veliko pozornosti prvemu slovenskemu osemtisočaku - Makaluju, prvič osvojenemu pred petdesetimi leti. Letos slavimo trideseto obletnico dne, ko je prvi Slovenec stal na vrhu te mogočne gore, in še zdaj poudarjamo, da je bil to še posebno viden rezultat uspešne združitve alpinistične dovršenosti in odlične organizacije. Pisanje in knjiga o Makaluju pomenita tudi uspešen dosežek kulturne, literarne alpinistične ustvarjalnosti. Ob boku Planinskega vestnika so se začele pojavljati alpinistične, ekspe-dicijske ideje, to pa je še kako velik uspeh in pomembno ne samo za planinstvo, ampak za vse slovenstvo, kajti narod, ljudstvo in državnost se cenijo tudi po takih dejanjih; po njih se ocenjujemo in primerjamo z razvitim alpskim svetom in državami. Planinska zveza je ob tem cenjenem jubileju lahko še kako ponosna na kakovost, zanesljivost in pozitivni odmev, prehojeno pot, vsebine in obseg Planinskega vestnika. Planinec, alpinist, vodnik ..., član planinske organizacije, planinskega društva, je popoln in resnično pripada planinski organizaciji šele takrat, ko ima glasilo v nahrbtniku ali doma na polici - ko je zanesljiv naročnik našega stodesetletnega slavljenca Planinskega vestnika, glasila Planinske zveze Slovenije. O I li- 2-2005 I ¡ü SE s h* Marijanu Krišlju ob slovesu Govor na pogrebu Spoštovani Marijan! Nedolgo od tega - dve ali tri leta nazaj - sem med brskanjem po knjigarni odkril Tvoje pesmi, Ostrnice. Dvakrat, trikrat sem jih prebral in videl tisto, kar mi je prvič ostalo skrito: komaj vidne žalne nitke so se vlekle čez lepoto verzov. A tak je pač duh pesnikov, sem si mislil. Kmalu po tistem sem Ti ob naključnem srečanju - bilo je zadnje - čestital in povedal, da si me s pesmimi presenetil. »Nekoč moraš dati ven, kar nosiš v sebi,« si rekel. Nič pa nisi rekel o kaki prihodnosti, o delu, in to se mi je zdelo nenavadno. Šele zdaj razumem. Kot šele zdaj razumem Tvoje verze na križu vrh Storžiča. Takrat sem jih le občutil. Vse to je bilo že tiho poslavljanje. Kdaj se je začelo moje znanstvo s profesorjem Marijanom Krišljem, kot smo ga takrat vsi klicali, niti ne vem, a gotovo je z radijskimi oddajami Odmevi z gora - bilo jih je vsaj 800 - postal ključni posrednik planinske ideje široki javnosti. Skozi njegove oddaje so spregovorili planinci, alpinisti, gorski reševalci, njihove literarne izpovedi je oplemenitil z glasovi dramskih igralcev, planinstvo je postalo kultura za vse. K tem oddajam je povabil tudi mene. Nastalo je petnajst nadaljevanj in te zgodbe so se Marijanu Krišlju zdele dovolj zanimive, da jih je uredil za mojo prvo knjigo Stene mojega življenja. To je bilo leta 1975 in v naslednjih letih je priredil in pomagal izdati podobne knjige še Pavlu Ku-naverju, Danilu Cedilniku, Levu Svetku in Dušanu Jelinčiču. Slovenski jezik, slovenske gore, slovenski narod, slovensko planinstvo; to so bile zanj svetinje, ki jim je služil. Napisal je nekaj scenarijev za televizijske »planinske« filme, najbolj znana pa je bila nanizanka V hribih se dela dan, ki je opisovala popotovanja po Slovenski planinski poti, transverzali od Maribora do morja. Pisal je tudi sam, a še v njegovih delih so z njegovimi besedami spregovorili drugi. Prva knjiga z naslovom Mount Everest - Sagarmatha je bila po radijskih poročilih iz baze pod Evere-stom sestavljena zgodba o odpravi leta 1979. Odpravi jo je podaril že ob njeni vrnitvi v Slovenijo. Naslednja je bila Zlata naveza, povzeta po pogovorih z Miho Potočnikom o njegovem plezanju z Jožo Čopom in Stankom Tominškom, za njo pa sta prišli še Gore v ljudeh ter Jakob nad Preddvorom. V letih od 1980 do 1986 je bil urednik Planinskega vestnika. Sam ni bil alpinist, a najbolj ga je zanimal prav alpinizem - predvsem alpinisti in tisto najgloblje v njih, kar jih žene, preganja in pomirja. Tako je prav ob 20-letnici naše odprave na Everest izšel Lotosov cvet, romanizirana resnična zgodba odprave, skoraj psihoanaliza posameznikov, ki jim je zaradi resničnosti spremenil imena. Mislim, da je mesece ali celo leta poslušal magnetofonske trakove, ki so bili takrat posneti, iz odtenkov glasov sklepal na občutke in čustva, si vse to zapisoval in skušal izluščiti bistvo. »Skrivnost našega življenja je shranjena v biseru v lotosovem cvetu ... In ta biser čuvajo bogovi.« Nemir in hrepenenje »junakov« njegovega Lotosovega cveta sta se naselila tudi v pi- satelju samem in ga nista izpustila, dokler se skozi venčne liste lotosa ni dokopal do sredine cveta - a prav do bistva, do samega bisera, se v tem življenju pač ne pride. Bi prišel še globlje, če bi bil sam alpinist? Ali pa se mu je - občutljivemu in skrajno kulturnemu človeku - zdelo, da bi mu zunanja grobost pokvarila tisto globljo podobo, ki jo je videl ali slutil v alpinizmu? Morda je le hotel ohraniti svojo svobodo, neodvisnost. Tudi najino dolgo znanstvo je bilo v bistvu veliko prijateljstvo, pa vendar brez dotikov, ki bi bili lahko boleči. Hote ali nehote pa mi je postal merilo za visoko vrednost. Zares in popolnoma njegove so Ostrnice, z njimi se daje na vpogled - pa tudi tu ne čisto naravnost. Prispodobe, parabole, simboli. Tudi črna noč, minevanje, kazen za pohlep. In odrešitev v naravi, nad njo, v Bogu. Ves čas pa roka ob njem, na katero se opre - da ne bi padel in da ne bi vzletel. Spoštovani Marijan, zares Tvoje so pesmi, zares Tvoj je Storžič - in Tvoj je križ na njem. Nekoč sem pod večer prišel na vrh, sonce je svetilo že rdeče, mlad par je gledal v dalj, na novem križu sem prebral Tvoj verz: »Križ je tu, za tebe in za mene ... Zamere zemske ni nobene; naj se v razgledu duša razodene, kot v snu!« Pogledal sem dol v temneče podnožje in Te poklical; kako vesel sem, da sem Te takole srečal, v verzu, ki so ga zlatili zadnji žarki. - Lepo počivaj, dragoceni človek. Tone Škarja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Marijan Krišelj Rojen je bil 15. 8. 1931 na Visokem. Za diplomsko nalogo na slavistiki ljubljanske Filozofske fakultete je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Že kot študent je delal na Radiu Slovenija in tam ostal dobrih 40 let - do upokojitve. Bil je član igralske skupine, nato napovedovalec, novinar, poročevalec, lektor, urednik, mentor in vzgojitelj mladih napovedovalcev, ob tem pa še strokovnjak za radijski govor in izdajatelj strokovnega radijskega časopisa. Ob tem je vse življenje delal v kulturnih društvih domačih krajev. Za slovensko planinstvo je najpomembnejše njegovo delo na radiu. Ustvaril je več kot 800 tedenskih oddaj z naslovom Odmevi z gora in Nedeljska po-potniška torba, bil je pisec scenarijev za TV-film V kraljestvu Zlatoroga in nanizanko V hribih se dela dan. Avtorjem besedil iz radijskih oddaj je uredil in pomagal izdati pet knjig, sam pa je napisal dve o odpravi Everest 79 ter svojo pesniško zbirko. Šest let je urejal Planinski vestnik in si posebno prizadeval za kulturo, lep jezik, leposlovje ter alpinizem in himalajizem. V decembru 2004 ga je PZS odlikovala s svečano listino Planinske zveze Slovenije in le tri tedne pozneje - 4. januarja 2005 - je po daljši bolezni umrl. Pogreb je bil 7. januarja v Preddvoru. Tone Škarja Iz knjigarne Konzorcij, Mladinska knjiga V četrtek, 24. februarja 2005 ob 18. uri nas bo v knjigarni Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana, obiskal STIPE BOŽIČ, avtor knjige SEDAM VRHOVA. Kot sogovornika pričakujemo tudi Vikija Grošlja in Marjana Raztresna. Večer bo avtor popestril z diapozitivi. Vabljeni (S SS § h* i n s k i ^^^ V nadaljevanju te posebne številke smo ponatisnili izbrane članke oziroma dele prispevkov iz starih Planinskih vestnikov. Predvsem smo skušali prikazati odsev časovnih obdobij, v katerih je izhajal. Upamo, da se vam bo zdel zanimiv in zabaven tako kot se je nam zdelo listanje po starih revijah. 1895, str. 28 p 11 _ i a i i listi h " i-1 □ i i I-; - r 11 - li<-l« jh.I rr iiMi.il ivlik" [hii^NlKfl u'l ntrilít'i )\rfqvirtJ ■ I ni^LiI 'i 11 n girili ¡ -~--r.il ¡. %-fciij ¡t¡i riiiNh .....-.n'iiiVi, ïei !.....rata bodp ulidíto ■Ln:^1'. ¡i. ' K-L| -.li U-jih j m hpliHl U'M'J -It\i-Ií: ¡t:i riiï^ïrci-■ riitftïhn'. H kílt^lV Ji' JriLÎIh .i h [ i :■ -■. i1 j jFi'iivj :jtiliLj:iliir I ■! 4 ■ 11 ■ 111 ■ : ■ ■ 11 □ ]ij*ii h-lj | pu Ihm I-i i- h I; ) jVttìUHQ. nuj Ul^Hlj/lH vtri.- r« lit, h ti tuili, 'dà Ji! JMJUI ÓISÍl íffJNJ /uíií/tíí tmituti'-r tiñjiti?, fC t\t\i' tjïtfiv, ft flCri.tfjAi ppi riJíJP^J jHpobtA i'n ¡rrvmrtHÍh flíiíwrrflí ¡m ny(t'Ai krajih. Kaîif.w «f rrJi-r li.-i pinrel üfrir »I fíii-^i'iíivr/.'iTL-, hJit.ii tji'Hj iid ttinirrtinjčr }fyi>: ir> ítJuiw fois i H TtÀftriiii'j'- t/ofy vjirtir¡j>il f&ïju natega l' ''tSÍ ib iw'.li amjiflfjilp i-^i.rf j". 1895, str. 108 I > l+l I iri i V«1MÍ V í Li* Ustavili sedo ..PIAD. Veattiik^ n Id h■■■ ¡Ik-r> ï:--hii ipiiíeh U^^n in iiiro5-nÍL"ajuh kgbrj nina Se jiSiiimIl Diluii», ûïinuEi nmiruiiid. ALi |ibrjj^, Mudil !iL,, (Blinde i -■ Un iIV■ : ; 3 S 5. — S" Ä- I fp C r. ff Î" I ? _ 2. 7- = D Q — A =_ ■Ï —i S* 5' -ç 3 S |h & k' 'K C i ¡t F = O. r- »r ^ E. Ï ¿5 s« Ï t! ■K i: s! 1895, str. 153 1895, str. 140 Aljaiov atülp ji' i 'i"i-i r"|"i-L ti- h L ■.najhujši orkiw : pr^üffi ít- [.--I i-|. iJ;Ll ih-jpwmiTornali ¡eIteinmuiw fcñtoiO Jft Lar pytiJa in brnita. i st^if^ j., si«) jkjioIj ■ imi iLt'po- ^ddontl i»[ niiiij mi ful ¡rniiiTiij, Vj> r j> ■ bqlo vn ^ ikiijl>-| in h tanj iL Sujüil fi--Ih.¿ta Uli i" |irn>4ihita t" if.i-.ui. «ulvIki tu ii|hriùub mj- I c ■ I ■ k - >'■ ■ ■ > izrazih p iM-ii-» nufflnjvii■ tji- kklVéÜlittil ri.L^ih, tki)m-m Irl il "'A li^tLiiSjjjo àicvilko 8 tuo i* vri ili letnik „Man. Vrstnika", taj prillili prisIVr'Hj zihvonjema vse BOtmdnike» ti so iiil& tfitio «trojno [tod]-i niU pri kjtHw^ji si je -Slov. pian, društvo" ü (oliti Eh] n'.^'iji'Mi prijGlo v poepfth slovenskega planinstvu V pttóllo jim boflì prijetna tuest, d& s« delali v ¿¡ist idovenslro âûirL&vj né, v sli i v« nje jn-ir-nliiil, lignit. N:ij se y. nami vesele prfziuiqja, Itfctera je iliixL'^l „PEttfiinslîi V letnik" vsepovsod. Êlovead ¡jä rwli f-iïJiÏLt. ?í]iisi njeçûfrî prijïjo njih ¿uv.-íLvli. rpûJTao, i]a nus jio— haliju (unii uliükri, ki litis ^-iljij so ^réilrtìjo neltotu. DbLihomo |ia pqiEtuivaJo, , iïnkor Jetos, ü' bijemo trm fili Liuìi t. 1809., n\? stranke, l'rosine ]ja vm čtatjo ìcl naie prijatelje, ìnlJ nus juarljivo aalji^ijo a spisi tu restimi in priporočajo «lusilu, il.i fi(< še boi] mxàjri, Èo lj.ilj utrdi. KuiN-ujfiini. Belci vbod aretini iti veselo jùovo ìpUk v fcjiìorvtu ULij Iii limait il li. li] VbvlJ idrçfA, L H i-iiì mi f^yinm, wtnjJilSi Vjsfl. lì l ri -.-niihï Uubü» pi^l™ ■ 1- ìiipt»v ¡ru i >hivf!]iHLn r k.iii PN nu in ohmni Nn^iio in veselo. 1895, str. 79 Kotu t VríLtili. D'il un- dui ri ml fiitvjNm-ni' [»rolï kflmu vutaniiiiiiHlii-iK! I Ulli IM- X" J- : i I . i r I Ahí Ni I ' M ! i ' m ]iu*l;n"i IsJj iliim- il niL( li i ln.ljhlin ti'.^'ll-i Lh"i., ti l.i^E.r || ¡i |||. >| iji'lia ïhfti 1 i -I i lil, t |lí.Ti Rllï -1 11-1J11J - j -1 h^lll" ifT'1 i" I ml»laj; _¡:lU nli.hriF ||R IhpIb biffili : Il il i |ir,tviln LlifM-.irj V |prije(.H Iri||iin.:i;'li, L1Ü kadar lwi [ri l.in vrilrili. liiiH'l.t lu l'ivumlLi |n h1 sTíi-lm tii^mií'i'luf. Il uajiNi wtiJ.i InJilin T. 11--1| : i puni II ¡II. lili- I i ILI ri m |iir.'.| L|>Í-|J Jû ]KLslir>Li (rtnn, ypf-V1 Jitldi ítfclfcMHÍga i.-11 - - "U. t. Il' 'hllri- Ji.l in'iril llirilrtr -Mil-lii*-. Ilik-'j IiihI'.' pitöM fcí! IHITO* jtlílfjí iiih^-^ïi. I>ir L;lL-hiJ itedgj oiT.'i>ri nuvii 1895, str. 13 BoiLtuicft „PlwiHiikih fipirJiV, Ti Ij E,i.hk]i. luII [S^r. i^miili -Ifjtllill^Li I -■-:■ ■ I ■ " I'I'.'.I'-IIII: --IiST |L.| |< :i : ■ ■ I h ]i|i'.Mnl.i" > h I ■.■ ■ I......I - ■ I -I. I. Tli -i ■■! ■ i In n -M ■■ ilir.ili JtHiVn ]Hi-.lniP rHi^ííi \h r-J ii|jhIki|m Fif^ Hfriiunrp. Ldlíni ji- li¡L li» I-L-ij-i in ■ |i|||||PI|XLi»IM Itili, H^li |lri a* Jf li-tnJlli I1- ; i T i ■ 111 i ■ ia.ll¿inP|n --|I|;-1 i ¿¡Ih»"' ^m HhL h I ■ -I II : I ■ iLinil . K LilE-tÍiIeÍ -41 j H" I" ¡".if | I h'll'iiMI i Fli> j m l'-.isI¡[il -iKH|Kid¡i|ijp Miii'Ìiln *tflM -I n i'il^Liii i ■ ■ N ■ i ■"- s^j ■ i- í - ■ Ji i -.. j" MiurJ) 'mi||ii|nr tili I h nI I li UtvT - Krina ¿j-(ju_ iln 1 «J lJiC>li.ii ¿TIbJm J:i il fmLjjli J l'In Militili ]ii (Kifji: i ■ |-rm |ir||nCi>[f*4L-j mtufiE* nekoliki ur, iilnsili ji> lariilnmrv ■ h E i ■ i ■-■■ : ■ ü .-i jh-^tmi in votlin Hfi hlhLi Iru in ïjtm i ir-n : pri i. Ji1 i ■ -Zj.ila Kmln .SÍín pUH. ilrtlÛïa" [ir<"-iltn i........ i r-H I k 11 $TrJt* brida jL' «Nitidi IikIi lpii^!" ili libili iltimm IWïurl, ih I L uhm m ^inondi ]iijxirji I" )fvliEtïn | - > -, p I i L.I ¡[i rj* L 11J,1111111 *. I Li->i-!|iI ji- |>4l|4iki4 ili I limili ■ h' Ji H' ilipli II, ti 1896, str. 88 O plezala po visokih (jorah. ^ Bpiiat !.. I'íiiuji' ji., i ¡ ^ ■k i i i Mridti lie iiuii'iti..iHLr LmIctb si! Ire ti u uiiii, kuk.nr r^iLi-linijDff -jiri-iitmi. Èjìiirj"■■ plffliflJiv j> Lin)j (k'Iwr unriili>.\ l'LvhLiiji- ihj hlriHÍ -.h ili hiLïfrhi] >li li- I,rini ininvcifj^, pi^tì \><> u|-j ti3i^nr. SLlIi.ì ìetvìJmii jJi'LlIih- ]Ji'ìj n,'iVi^M|- pntvilui. mugliti pu wutrtflliit; iJüKttkt:il l'ili» pot jK;.ivši, (Isaii lifldur jp riian frjg r>ii;i-. 'V m i vìdrti UiiUi^. 'fc\lu jn |HjllH-h:iHi, il W fL[iHpiEi¡¡4 FU p ar i It n Ifllffü UflflUil |-I--1. k ih J4' m Mariti; |i i ■ i h-j 11 li, A 1,,'liknh l.-.in ¡il ïariu-j« unrztM, hii'IliT dqjíí ni rinili ¡jl^li, (1.1 III-M^ii ] nl!L, ri (tili OIIKiU NUVïjri r pigiati in j&iîjire punitili, IHIII -J" h|rr-«j" KIL MÍW Iti rit(Jl|}t (w^-1 ; |inï4RI0 p^hir^j lirliyo H 1.'i' LU nli>rjii n iLi:>. V. .i jijjji-il. ,ir|i- mi ■!.■'. [nI i: j . ■ ž. | < ■ 11.11 e 11.1. ïiïlui.i -h' [■m up.iRy □ itti j i it hdtoM. it" -i ïnjhiiiaïUH fiiíl ïm Imju ujuxiM- Üii-'F ïiih-mi-Melili U L'iTr Ialiti, 113 LI flrfl ÏHÎ i II |.-ln tinl.lj M' j M Ü-]*Brt1jLl ÎJ jJfflítiyif: UjCEUU j- pmr Info) iiljfníi \¡rn\n put iiainj. ÏMÉn i'ilñiiku . ': il i aniIj'ÍjiihLt !i>'nli ¿n¡: pjla fc.ija'i Mn'.ir- tiiniifiim", Jn pJ'-r HwUj Üh3ií-i l^ljnj Jtì ptfrtdll ■ Inmi foïnnInJki WillLtr > L- ti il L L ¡T □. a jH.lila in niel I* i |Lii|ntum f01ihIiLjüh':i hin JI ■ fp ■ 111 g ih f..f H-.- lnJUiT Irj-.i, !■ ■■ n -r k t r in I [ m ui 1-■■ I -I I ■ L I = 1: <7 ui l.i-1< trrdnTi jú prijh.'ii' í¡ti 1uLi L.h-U I» hii;¡KV ti usi lïrt- 1896, str. 89 1896, str. 90 1896, str. 91 K I 1896, str. 92 unnli r.i lmnï, Im 1er* j* du btruiti, uu>rji Lmumiril' tròni, îi(i >j ívk^j suknjo t. i.^riin iurtwm c+jjnrtTim. tiiiaiu tnrii na Intani htrmiiii. Ewgcu pJmkc -i nik'la z 'U.:ii luEaTVfui hL"|iicijy. ti.iil.tr 11 j L ■ 11 a übt1 unči tatou -1-» j- - n j IHfiLi'i UbtrLUtì V ]«!, fhÜi'EJt Uiokjj '.illjFllifl.» nu HED]KiEiìn ki-rili.v freí! fithAi i "■■ |pÍ il je gOfotaicu [aku pvttAn, krdttìf VIY. JluV tiLHÜ ui ; ^iijjiiki iniüju iK'kiy kry^^gn, Vcffitn ilutnjt^' jr, l-i i f l¡ j, ■ empiri V N{Ji iwljjgrö FU liCgt gflfr-ta Ju| H'.||. ■I '-gii-nn* ilfÄnj jVi jiilU'M'Tl JJ1 imLinlfin ii jííwjitfi'^n .ili jiïrinmyi Itá. lMj'lj- m-i fMftjj'Li"i IwiKn 11 CAt 3 G do IN cu i laiki- N1 U> tifi 'r dotlij j» iíl>i'[r pa w 1»U Èl] wilK ir iji. L filini- l-rv Imiiit SO bìh luil Hitùilrijiiti lontani .] Iìijmlj 1j L. |-1 ! i Í, 1 '--ItIPì. ÍC I - ■ ■ j ■ -. ■ 11 ■ ■ ■ j I ; L titm^rl. ^ ;LJ I ;i JIJ'i j* ÇflJinEiWU S> OtfilWTW. K lsvuu uml lii ' ii-.'iu z juLlciuo tt^o. N:i i'urnji'iEi kinu:u j- * tubami prUlJwB k ■ -1- ■ : i íí . ki j-"- z njimi Wwl mirrai tu i* L-iirpa Linm ji-lln uli iulnia. h'iíijía -1niL k"| -■■ i iej^uii^i- 11. • 11:11 il. i liilj i^i pj íhKfriua. 4Wifiiiflbc lt>| "nit- |u ■J" k<»iKQ ustrìait jtt 3¡í cwi rnut;i^LL. rl►.hli■ ■ in Li-n-u ¡ilbiJaj^]. Ci pin, 1896, str. 101 VABILO II!* slavno strio otv oFiîe v Triglavske koče „Slrtvensknan iihmiiislicga druSlva" L^Ntu m> IliiJi1 ir-il;i \r ¿ilc lO. a-y criin ta. t. L. lui Krcdnvil-U M 1896, str. 135 1898, str. 29 Pettiicß in kraljeva. LO-jj-n.. Šli vr |i| natii. JjnùStv* j" liofila profnjcí m éJítiií ■titilli iJtur Vniij-í-i ínrnilL HpQrlvttLbjn nh'-'lli v vnrr-t.ii- p L ;i ij i k nJ | |'tÍ'rtJr i i.rinjilnliiiui In kralj t re r u- ï ^ DÜJIII[I- III ■Lr..-'iiiiii 1 ij'.iïuvnli s m1 -il» vpí El't, ili pri-|i ]iupii| ¡trombina i^t-Llijaia Dni iti jJíuiSii TiOflu jm i I» ltri*l HrfboIusJ, il pač 1 ;|i[vr I II ■ ^Lf .|.|M 1- tìifiirt. Il-III H-' íríbííkuÍíljtíL;:dt.™¿3hl ¡B I j ■■ ki Lmji n luv in........ in kruli--ito rüifl It jifa lin^nja s ko ruja L lu b¡ v«d JTufeò lito fríbuj» m Sh l MUNDIL ud iz il» ]-ülrkrí ]lf+lli(M- LiiTiMLÍIILIIQÍ Vr>l[ lÉtf JI Ih ¡.'lltl'lM jih-dajj. T'iui pr.-n ina arq] bog*tl plen not j tl^k a. fwi'k-^ii Uip w iB«ja JH3ÍH¡IT v NiiviiiV U e-i i-rlr^jL-cii-Lii VrLlJ ni jifi ra*|^"iVa S AÜM in Il-'-i■ |--. h Iii zapel jiLi-i i:- lk'1 " Uil»)lli pernii M'- tal j ■ hi iti- iriiili , kralj-a i oh' , k.LL-'h w diuli ■ i■ ■ ■ -■ ■ |niiiljJ.;i pe LjílliliüJiÍ ;,n Imn Ir jiri vrtuarjili Tn-l-fl tm1l v^r^ntl 1« |ìnljiil>]ji'tiD ilüliieiV1- ^veUto, ti «t nahaja Lr v F" ù 11L i ■ ^ r-T, ! i- k i 11 iddounilib ra Eim)àHa In v Cuchi, ['rihtfiijit víi * ííbi, 1896, str. 182 Kvii ruvanja plnutbt jo bil taía'frvifl, meada na fírnty«|¡írp j'ir* I Jaim ficfcat I j duiuaCe . lí'-ía iü J^ín" ti Mfljftrant. i >k nj no el irgretn n ínvlj iikn l-h Jt ol r-,-,1 ih m n fi ur H|»rn. 1896, str. 93 MctearalújfiíiiUr opazovalnica □ il Krcdïnii S prLCeLbun l-t^iyi- tato< níL-nri ]|]|I1I drittlO nt K'rritnriri iu- L<-Hir-:-l- ¡i'1 ni» D]inijoViln.i^, kati-rt- iz-3ntik> [>m-iprfllj" n.-nCriillLl : : i ■ - " ■ ■ ■ ■ C-" ■ I -= ■ it I 11 laV-1 In Jíimujn In ilarna (ukiyinjn dtielnn Ï^IH OfíM*ll]llíOll llOÍC id-T-lni :riKLr imi i-iih-: A N'JmLiI' JI I-j.r- il! ri-1, d™ turiu-nisii-U -i. |iu-Ij-uct-r iliipri--n:-L'-r i, ■ I E -■ 11 l r in patgctunr vi-Lmirn, HlrtSH flfr, knmji:- Uf UittMnfto ïh iiLitrliiiiLin ■□ □iiaLiriuni. Vrfhiö L,-I, |irvJ- ■Lfiftv in Ink "vini pœ&Ji In-ipln^uo ine* lÙflHll S1 Mil ^j-1 "kl Ï-VÎ'L. I-r-SMJTfllnii-Jl lu*)-.InJj;- 'rr.-Hf. IIJiW^J l-nrl - nniV I (fU^Lr usi'- lLfJi- na Krf^larVi trn irJnt juw^-al jin 1 h iv i--. 7, ■ In iijiii /• -vn.1 n irn, li ImkI.i >.- i > L i k - -vninmkL, Jf-in-uhti» Inlillliatiji-. — V E-nlindnjL ^[■■i liki J ■ f i ■ ■!■-"" ¡ XII - - VrS-jj üiiwfc 4 pirtWflUÍ»-fidili gjiUJ-H-nhiril. Ita- li i li-li -.J-a l^- V» 1896, str. 192 Kaj bodo nasi potomci s Triglavom počeli? i Colano ALj;i ji!-, e k iFicIlu vtiUin elsktriïnt vJ^li ii [(nkujt- ñn Tfijfíav in orlili Trí^a^A J¡rjiLnl-JJuti'lu. Liri k'ril ]m V Ki Tu IJ uuliílrm EOÎÏ lï. Sg^P blrcil H¡uilljlj¡LrtniVfi kcK-L', kisktlt 1 h'.1 m r.■!jí n/uu ins|irvlt 1896, str. 137 KrùSûD kopata Lnrška malere Boíjc piai i rtí. gfcSfUHÏ tupiiiV il.i.iï ijl) rtttlqjí Binai Tri^hiht" ti^f, J'/i l-,n'h" "I "j"- * pwnn'jú Ul^Uldohniliilkm, Lliih-ariiLuT in ilniL'ilj. Sufi ili. ai '-jhtiii rhu je | i£ vrni.ti nalivala. tiilnTn mu ju h:liI. | prof. dÁ Urieetirtf: fivr uq ver^ldíebl i ni e AljiiL ìli ma n^jDdimirj^ .". -tïl.milih nt iv.Lrsi[|itjl MDHÜfLni, ki live pri« (J njpiMi i pri-n"-iii Vrcdbi *a tur j«: IVg r-yl-f^ja tMi'Lil UofcJhl r HCTP. TrtglnvfliA kQíl na Krídaíicí V-,|nri>M. rlrmaí-i in d ramici, d&Jtl !)□- jLnjrjiijL1 -Jt fulíii Ii ■■ .ti-■ ■■ divi fiaSi tníi n :i K r>-> l.iri >■*. Nji- ^ruLrwaa IflR ■ H-kabhk: fjie^Ip-:! ki ^ iii m\ irm mljíin si^rH'il il^m. Iiliï.iiirt I ri^l-nn, iur-liia ■ ir>'> 11 in opran Irctne i a Iíhtm■ stavbe: ito hitiKiiiiU'- mlmini, ki |rfide pn tintín rjea. 1W, rlr. bftrtffimfllcT ¡i' 'li'jiil da ili Íí lliÍi I VlL.ii j[|mi|x k i*1'ir iiELJrf Ki^ni s1 Im [i'Lux rmli pnnlaa ili.lirin Alumni Vlí'u p DÍij.t m prcrmtrüDa v Tri^LiLvaki k-c-tl m Kredarici. V--.il: furi Ufttì r.iTÍiK-k;i |..||LÌ;'L tr. nlli|]liilM ili U .-..LiI Ihm- I ¡lI,[. (nwifllljtr. l'I.,Ili .fthiv. pNìii. <1rnfttvjiH hi ■ -i> -m |.i> ->l!ruìti il: fluni d fucili j.IilnEmnLìJl i e i Iminì.n skili dlflStcv (Liniii-^i Ihir nutloik» jiLi.'.ijn k jhj J?Q kr. jiramípirt, liijnki ho prilli iìIji-Ì-- |irihtûj:l■[□!', IhhIll Ir priti IcfiJiiiíiariji asi-gn iìtm'lul. 1896, str. 184 Hlada lurifllkiija ji- -haj^l. imi TilLi binili ti Jtalí^qs □.. ^m'uvlwu, Lì j ■■ da p 0. ritt. t. I. pdftanràl Ji SiiLfiâirfl: i-loïi linl^nuv Eût, kvinigt m Dí'katoii finii iníirjlilji'jn. v Kttbdkdrt Li^i, Htratfi rinn fn tu I'(jutri», ^Larji--, t I^n ijevu dúOuA in i Sh)U*¥A, ílvMa] 1896, str. 154 1898, str. 137 Črtice s potovanja h i j i E o i iì li ši n f {j. îi Janka. (loephl vicinili ! * i|in-li1r'. |irih1ii, >l.t Vqh nailJ. ■:up'nì. Kwdni SCIH tinnirW', :ln V .1 ili jv i LI lii'lti ■ F■ i iiLi i 91 a r^ï|wilnjrM gm^ii tì'^j^Ill [NtíWltfi, d» tr!L ptMliita i v H" i-din i k D ". ¡Svarim Vas jií-M njim. / «k¡M tí sal j t- h túh hírticaÍLMi (ciik^r hu m lili 1.1 Iii ¡ 11 j ■ l'i L ij - ■ .-tLbj íji;*, L ur ji' |i- niüiír! ml ^ E ■ - mi j ■■ ir- nlikv juivuihui« Ž-T v vthh]ii ju ibijrantij ifi'VM[i|r-Hi.i iKtstoÜrúT riiignnugii — t^rj^i « muiiii|iumdwl üdülíitkoí Likar '■ i : LI ■ ■ - M. HEirtl.....nla. > I .é Jn- KjlI >h ....... |hQluVrt|t t ..-r nt iJ Iii.lil HLlf^i.Lr. L i hi i^l ï njim, Mm ji u-imjr"- ' \i- I "ili ii i1- ink« ln||li'.'3 ï |jj i uLi. k-r jt iiimnfrl li hi- t -r I Jll mujii. ¡il ,:;iLij ï l'uv-ui V;l:h 11l k-.ij. I..1 li-lili I ■ I h J~H I I M J i |M 'I "i "nI Jk'n ■ ■ 111_- L I ■! -■! 11 j HI. II Mihi IMI] ji- :- ■ 131 ■ ■ í 11 □ 13 ■ - iJ.J, ju murni (■■ nr-ni^u jiimni, L k KiVn-i rad bi ■■ iE hpjtl. Toda na ["ìli mu ji InI 1i¡r-L'OV tpTlTÍi, t] ^ ;l ji' -]Ueill|jiL i II (lì Ini IilIAu ixItfiL l.W lljYgót'P LÌE, Ij'Iun jih JY j ri innari1 lik r-" !i i] f ?i1|IijIihv.iI ; ■■ : i : ■ i. i r>. -h"- raji; \niLi, xr iiiiiJLrjiHnri. dlL l>0 Ln jKit thiji-isilI in fi zraiin iliWto íagaL Swodk pitam li di nlft r^ti in hI mislih .Ali -."in JEN iiiLliri-iE !" Tt^u ,vwtj u mu p» otsul juhwil Khih ^ n. klonit S[inip|jtjíti IUI QjiígH.niHm |XKÍl3. run iln, Iii th.kM (oL „Üntcj je tÜu pu tú irm- ftobt". hniii ln' Mintili. PrriV IelIíLúI rrinti'-l Militi fif;idI'il;i inuji^a HíflTí^* íím-Ijl Ji" lí IL|h ¡1 ptaru Lili-1 m, bi rJnifi Il-tVÍhIfihj-i TStll^g*, líntíT X Ujö jLjIaiG. Tu klicna se m nfrt na pkw — n in h mi Js biti jm-ii-liLi. pa. kri umiril piipirji U Tüll — ili Ili-I La Janlniu. kiiuiiT fn ja |n-Ja |H/I(i KuLpuJ ['.I.i" ti: I [tÌ.^'I hJijihliv, Liikiy j*- Xileni jkipimNLiLti ntujJí iligiröka U [hHh in » debato Ijiratt. da sí jé ■inni -i m i'j-i I tujini I íKi m i 14 bddiHiinâii Jinb! Fotoni jo hi]fc4<¡ilil m&j hjijft ¡jl ¡.ra Vam ...t|i. -!,il ,3;lJ( flrJU ai pa lliihlll : . \■■ bOÜ jL'ii-. Jalen: lt V,-Inibii ¡|l )i r.iti'i-L1 w |i;l ni- boHná íLiPTT^^ní'. In Ijìltcì tudi j ni pcpissl nj^^ovn pulovnnji», (oda L a L or - j'.' \ r -v - ci E c- i jihììIo. T-i h]<ÌH l«roj Veni pciiljinii, gì n i\itki ¡t. In Tu [ifohìiii, ilii [ifLiilh-ilr ï VfxLtiilfii Li; ijuíJa rn.i bu n i ¿ n ^ „ÌTtirp", .IbdIìOVO l«ìoi X e .trtice" pa irr.ilv v liu-i. knUQf pu i>,¡ ¡ ■ r lì. y i -i sgd¡|D, ilo je >j>1ííIj Bb tdj nn nt^L Prvi članek znanega planinskega pisatelja Janka Mlakarja 1898, str. 16 POfBffîZ 'f' -/f rjirifid „HiTàiìHnhttjti t\fnt*-fIF,j Ji ppnujhifctftf. Kili/1- Jiv (ufi, /tu Imla {tiri rti ur ,uiattnf»-1. u •■• fr^-ini'i, 1\p-PiMTHll Irfjtnrttti H¡Tf-¡ft\t(i líi^í^rl/JiíJ' Am QBHjrtjwanp t' Ljttbfjttuí ^.VrJJ-ifi'Fjí FEirirj- 1898, str. 16 M^laVí-nükfi plominsku drtitLiO," .,.1 ml nI k .X SaiS.tLr |-IjiiIt.i- In ■■ J.J ■•! I ■ F ùhtHlV t 1 klikblhl m lili Ipi ffc'ii.bi,:, |-l L l.l li i di rnitiiociniiiii |->' Gl'ini» t'r. IfwLirk m V, K«, 1 .p^ äii if,, pu |hJci J Kr, Ltí 1901, str. 177 1896, str. 204 Slovo Solčavskim pinti i nam, ¿ lloyom, ]iícnc sfare nu Lté it, cnogofaç Slave: Ktifota Rftdehi, visoka Üisirica! [rrirjntq RI aira in OÜSctíI Vit j äunln VlU SÍ (Ii SUvit' [;■' Unta Tn^a Salirti čista zrir1», Staidtttútc bísl^imtnOsli, mo£ke moíT, Planine T^vnÍTtn ri>d<îïp(i» jpQrtH|L K ili il v L ,i ; L" i-: i ."i ¡c pflC ii(]¡>ii:i, ^Tq^oéüc plriïii lira. Dcrrjía Dnvji, fcVCtla Sam ir S,ivJtin, Mnjjninc v^Jc in Jilij-vçnstc tri, V^nk-^ pei svt^i ic:>i ril^tiu:ii;i Ii¡!¡ ]n lç tili, jtLcrttlMkiL föijjflritli! iv.ntii se ti d ob [ taodrfiniL V nebesa ltaícjo mfìgcrfni vçLikani, V nebesa vrdifrjijino srrtí inni cldV. SlowilÇctl lui naj Wtta vrtrtft bit! IjP H'i-1rlin■ I al [ilai'Lt, a■ it rìri'iììn^rlìij :;l-|.i:iiìl, i 'tii-ifim thicIchìì prtmlanil Gujiükc (Jlarc. StnrndnviL^ If trdnii tJiTijite ! Za pravica ¡El rr-nicft trdno Skuj tliiimo LUill Iii:, '.].! lì-Tiibt Sliinj JliSb JHílLS. V^ IhiMrp fttrc, nam pa ncprciR-homa f&fi¡[eh ?í:Lj Ini h |h J unir nlcí.l Tnjmiic!') Anten Muri m Slçmsçt, Invnnl ¡lili ilcif í J, K la ne rje v pbïilmfci liter li Lnujrfllb (raiLil ip!I=¿, IkM^'i. TrigJaVt i* n»lr.h l¡..... H ikiu. Tll[-ïP pp" ■■ JlLp hhJrlL-J,. ib raki:i T--an'ji I■- ■■■ t Zfrm ni ivjt'jr itvM. h: V J^fül» cJraijD. TP H- dihita'l Lr- ;n' |r+ ihn p rn t p k d ± [■. 11 - !i ■. r nrnlFji «. Ir MUVi t Itlulil bibli ji. 7PjT ir J. If Filitji, It tMB^Tjt-' ki. J Mil", 4-■ AiL.n- U L'á.n.l, iT E X'lllllL ï'i il ■lp1kM|.>ïl Hù ipnfcll , ft 7FlfljT bjii n il !ib ■ : Prislui Tri^v h Min i ui,i m T«àâ ■ li ■ t I ll'll |-ri3l Ih Tnr#nH Fhm'ii'ii'-rn u4Plti*4n. IrfnrrB K laut rj m t L/nlii/t" I- 1900, str. 130 IVwír ! jfrr í- y ÄJ uVÍvltÍ friprlti*. ti-r xt Jijuii , Aj Aitjjh pih ÍVlIjífir, Ift-fli JL-(r' tmufJ^f infnjit- ji/J j.J ¡¡juh u^rvi Ij.ir & t- jíui ¿nmíjí^- j h."J ,. .............r^iw pn&iwtt, wtffr íjupsIV, «jVlwp /rtriJkifj llftJiJC, H" ^FfllWdVrjb ¿irif 'IrLji'flí- jvr ir j ¡/riluti ^i^ ímfj |iiwim.-, fll^ Atiía? w- timgi luridi » ittf-.il. s &jb4Jij>iH /• iiriNnsttiSi fírií fní'i ¡hip* f-\iSttiJo. iäi m (hiti/i í.rríjfi ..í-gjrtfcjynii, Ttvt I hJ|| r! AuiJ-.li- I oiilttr KVlVJi-'i' I ttffU" rjljlíi/', I1,' > .-,' i Fj 1 E JiInü Jif-J^f n'l AVniUJj'i'l' 1903, str. 177 » Slovensko planinsko društvo pollavi desetletnico svojega delovanja dne io. in 11, oktobra v Narodnem domu v Ljubljani. ■VlfljK.- SPORK D* Planinska veselica s poz J ra vi, s svi ra ti je m klavne ljubljanske tiruzUvenc (ju d he< pd je m slavnega Lr^ivsku^a društva „Merkurja", .šaljivimi pribori in prusto ¡tata vu. -o- Začne se * sc hol d, d ne 10., Db poE&sinih iracer r tak g I tri drora.nl. Vstoptiino 60 h♦ Čisti dibÎCîK namenjen za nc'vi Aljažev dtm v Vraîih, -o- 5 Vslíd fioliCünLh lJty6V ni jwcjflla il™-. v1"-?- druitta Lutai nMn-U" [Kxl[' Oli Jilflfl Ivr^rijMlt^ □ J ■ ■ Iii li^j p4Dii^aL«, talli HI hi » t (nm, ij.i >1' jrtlH .L' DU M'iL i]fU|.'l Hiilto JjrlïûJoLl, ja nUIL:i V" H ltRTWl Oli L. Il ImJuV Hill ograji* l'I [i „trini*-. OhraČ&Pifl H intn-rtj iLn ïii'h d«tl|4berH r^j ù-.ijiii*ja SH-TKI ï En VFtltjd pail|;^riLl]¡i iJmLtva ¡II niflgôïfh JKMlIliüJfl, Hl.» ko Inn^liL hliTMiktl kHmJIíí íc ILrldaljlî ]HO-ttrilBli in díuiiÍJill vrm-]¡h mitfiv ruf prT-Lr-fL hIöumiVHiI. PiUïlt |uwiunh Vir iLrnnni- ÜVd-Jp, burini liiicv In [iri-njiliil ti, lei Iiii\¡i> H [i/ 111 lltqjt, ilíy lidia ilulUyUllOilí) □aUdD^Q IzJmnlri IkrfpUr * bnäft« Içpft |n lili-rlätrib -lii>nMiïh nnmlh D*U je wütos na fwih Lr^Eh, \m\n Je trnrvj Ln-El y rji kn ^Tj'Lk'i, VrLIlii irtdt^f. 1903, str. 81 Druttvöna lzkaznlcA .I+- wluma ■ bau jduh. nlhištva" 11 -■ -i ■ l.- i lino ]i.n r-nbiiii IrFlÜiiiiwEji pc n*li ta^^b, fc Ih>£g liitü Miüüb JHidiaaftl plii'il. vijndai} OJpMujn mirdcjl fillmr VF" dPMlTtrtl kt, inj lltawil» ■irt'W I raíiiju tu Jt ilìIì'I.if ir triUD^t domo. kailnr tjfwk ■■ .'cn'. Člnii, tri se n« iakaitì izkaznico fiat svoje iriif. bo plačal v vsftki irpçi kaftof nečlan in no bo imel nobene jjredllûâti preti nečlani. 1904, str. 213 Ob desetletnici „Planinskega Vestnika** tir etani" vsem pisateljem in satrudiilkom najpri^ESnejSo nhvaJif 1er jih islirtiH) Ihl!_»■_ naj hilgOY<>]]ll)D podpirajo ludi i .jlfiLgtjin dösdlelju »aï tisi, ki mu je pic menili namen, vonjali in krepili zanimanje in Ijuftfíen za k^.ìsnii sldyeiäln domovino. LVtdilEîllvù. 1910, str. 84 flivjvlEjl tnrlüir - 7.V Jfiij.) ic-kmujcjo dirzui hrilioLzcL nznili qaradav, kilD iiPOÎr nnjve^a h läinn- hj r.vnilji. rHJïJ^f SC jr Híljvií-Jf JlOViptl IJUrl jHl«|fjlhC Luigi A cti u il eú S-.i ^ i> p :■■ ki , Va jvn i.l Abrolkl* ílan Itílijlílilu: InÜJíikü líhJevbt, L.1T1 sko poSctjL jr V Jrüflbi 31 1 u ri-s-tm- - mrd njimi r^rrr ^údnhktK1 CbàTTTuynrrji :| Me Btiiic&m — na^atli v pi^iijc K n t .l k ih fu ni nn degni in brciiU Oïrnjip Indus.) Hictri k poleicl flj LiihJwiii AuiLcn íSt2Ü flfli ki Jü pO vigili drLi|(i \rh rk It TT I ji A ta núíft El' ji ¡IÍjiUVII. i .' r>n jl- ipkial na ßitfc". norL- Él t L J t ¡»uit tTíiW nr}v lOininrtlítM in je |tr¡ifl U.jiilljR (íflfl da V fi i flfi BL Tri Je d n Jdtic^ il a JVí ¡J» vtí Lflk, le I jojtUKftl 11« vek Na. vrh ^re nL rn-Dfçtl ndl [Utzov lu ilcu^oúhi;^^ viHtiena. M. t'. 1909, str. 45 1909, str. 113 1910, str. 167 1905, str. 143 UonkjLiVodn liti, I-iShiîr SriïV. plin. nLru^Cv.i, k i Äf ií ffCfifii.ll, dp Je ¿iif--¡-M m li'n ■ ; l'i i v mnfili k_:i|i!'- ¡-■ 'ii: I; i ■. ■:■ r il:iihli;iv,i Mpfixnhnu' inl-jL-niJ^- [¡cnbraibLl i4 vudniiki píiéíl in ¡ili fjùhiiM fif l[>0ÍOÍi[l 'J.m. liüitipc- iL-rlni ublaail f pootiinàiLtuv ¿a nortffcc wxJuiljt. Y Eo ivrtti Ho idwmJh(I odbor prircjnl Blroharod Itfi^t ¡ra goifŠH vwlnilw, v tm^rïK boJu jiri¿nani a1]inknnr^jaki ICOKlifflA I" prUIKnP jumírvalL v rt¿nih \ c<3a"h. kl Jlll (non pnlil vodiUfc KwtL F fri ta* :Lrjko*rii (uí.ij ¡ta 1>ö vr&U li'íiiínjo liH, UJtiur m: je ±t seüaj pismCcIO OSflliE d>" veljavnih 05CÖ V íiLininülíiili kTa^ih .* pfüAnp. da mu iikimuIJo minare, /n navfdrni jkimI r.nuxlne mliúLUtlc. Odlnir tu» pcltm iTMLfJ pdjtflfnc?* tintiti pztrflrfio iltvüc> h rnxnlli krnjcv Krnnjskç, Kjjmikç. Srnjcrai«? In ftîttMHlflkC v BHtdwä 1kVJ¡. 1905, str. 164 RAZNOTEROSTI. 5-iiM nl,i >■ :UI âk-rl ütl-ea i>1uji jttï. K* hmfi menHfl vrtiurfc &ti puleïli E- ilr. Anli-Ii Ív¡ilítj in Itjcfiovn E0ï|Kl soprogi «lili IT. I. in. iz Tii'iile ír^j Kfifitc [H'ilÉ In Vfniln ï njcgn v Vri ri, Jakd riparili, Mino ftl ful inuline lacOcà p'iíiic-rnn tura ju trajala m ûb ruj|..-p.icrn vrt«ma In rjujíleJuL Doslej Je NIn nn íwllt-m pinKir, i¡ü lmoiU|t£ï na Irunl-ki sirarn ikrláliíTi, fciîii . H (la<:b, a gn^ii Jr- S^isLj^n ¡i" do Ittoijlfajl lita Bpkft prvi ¡ra vil h il a lariâtlq]ta,lfl «Je v¿|i«U ujilJ kak^-i l^itfcüdD^J, viitn -rn.i tcslHnmol 1908, str. 192 PrcflhinjvB „Píjmtnf kígn Vtatn I k*." K »ko; puri ima na d rugn r iiil'ì-Iii, hHi \(û|n! * Ptamn$ki ^ir-lnili- ^hodiiOim li-lom pr-trtijL-n pnJ pi ini pi'-Ufl »'□je cbJliiilVii Os-reJnjl lidtdi s« Jé ii-JjL sploiitini ïabrevaih in piLiako-vincili tíí je >klvnli, apran^atì ivqi gasili Jtdrn*¿ riusi ratiianilh ki L-i J ¡ .ili iurflraisVf putide al- [ikkç v (elisili. ïafci |( Iti Lrtbí, Hs(d r-i'kílikfl pTi\ «"iti atiliku ¡II doloïHi JjnJ fccEjU paplr, I]*Sti pu mil HLkrtiHli IrSL in [eprcKfbltvvji vllih, eu CIpi pr^ f-ir.n- Jt n-iFkkit priznan dwiinf umetniìi primiirri ¡■I.üihí^. 1 iki) bo fi turlidl)a dblika rinif^i |bta vabljiva in tt bs dnin. meriti j Trusirni plnr.in*VJnii lise; urednik p.i jr (hrtifh 1L.JÌ la ìnni-pi' -li.inik'j vJíI^úí ¿abiiVIHJl ¡n ¡I'.'lJiI'. L; '. UUjEaja — :¡Í4jv jihri. JrMÄivo* Ai ií. Iinvi ciud'tl Slovcn^íTii lt!f pianini liit. imtapfttfr "'.'.Ini! ^t^oi5^^l^ m pov/íincsi ddn: *nui pa laima Un minuti.- trgiftn priM.jp drtdlvi, íu:rnm ^ na rlarc^bu pfY« Í-I th-Jll Ih j ÌLÌJl È pjhihl j-HHUJT¡iin. Ui-ídlMílViJ, 1903, str. 30 1903, str. 32 Predavanje, Osn/ilnji (Klh^r fi. p, [i Jt sklenil pihttìiv v mtiik: icifìni nekaj juvnili p:ediivnnjr tfa prpbnJ1 ludi \ ^irfih kio^U Jtmrlmsnjc n pla.r\jniLn. H ivo pi ed ja .ici je it je iiAilfr ünc ti. Jj.nuj.rja v MEilreM Pomu; patrlnval |t ií Ru dilli b a -d ¡ ti í íi « jj^Lmi v plan ina li». FfiJivattlJ, hf iti nati kol lu-nst iiidobi i1 poinav-ìlei nosili p|.ir.¡" ■ posebno Sa'vinjflnh M ji — n-imje opis.il prrÎpustL in Iti ave ïirniklh lur, puial pii Ipilmh iikrilnjih pntpoïitbpn na.v>il¡La u tfmfko lu i ; r-Lii-vaka (priirW in ¿a piituVa iLjfe ¡Jfc 2aâcielirtcnt ¡urúvju tei ?iV<- orÍEh! kmftpto unirai..' pnrorJf li ïifftiJflh .ini], YipnredllO' prc- JäVAiLjcm îe Je luhmvali cd li rriu innd 7lnC-io iij nt TitfliKi* Ujohnlcvalna dniftv« Aknitrnijii, je g proF, 5n ¿rílt » prípoinrffc Jiíf. Ellinïtkh in Kuna v* rji. - fVuJavanja, ki Je LrajiLu dnbti iImc UTÌh i-t jt LdcUïilc prav rnniifliiäicYllnii BbCJltfllVfl ili i Itili (Wkflzalfiv d-i H v Lj-lU-ljaíli r» TTiiKigD xartimmja za naît norr- /'■ 1911, str. 224 »Olorljn n;i TtLeJuviu, K krtiw ílau ka v ruai j.adnJL £llv paroi* E:. EflthitT, lÄtilJ V VíWiOftiíü.: Tn pnknïtll SílL! cfoCU&Wll ludi fil E tWliltì pred Jvciiia letoma. tt\i-fifbna oh itasIgpD slombili hl je p rifililo vslcd n^tt^nih sncinih razmtr p-D nerniltih pokrajinah smrtnih ni.-srci, V nafilh nbr.in.jii so Laki [irifùLiki rrtlki, i vrndnr „-¡e jí hat-, da > n.J n nevarne rimske ture tudi prt nas ¿¡ilituval? innovo irttv. F'rvji tíLlía nezgoda sc je ït pripetila in jí uniülíi ifllíidtg¡l hudtiífij mtííí, IjilMjïntlciKti profesorja Jf- .l^sifia ile r k a. in je spravila v smrtim nevarnost sedmerica dijakov. V sredo, 3. opriln. s-d sc podali pro1. dr. (Ieri: ter * Fntlllljshl üijiiki Bariídvií, BwOviCur, MilSvec, Kob lir, Ifötaljq^ Kítrol Kun* in Zíkrtkfl Krtdi rta vtliknitoíno luro. dOKO^nti i O H"0 na -Slal (223H-. j?ji. Na sfeio sc jirn t prldruíil tuji p. P ave L ftunaver. učilriij mi Vitu niarijivi set rudnik planin skesa Vestni k n. Profesor ■Jf. Ctiìt in Pavfl Kunavcr sin bila izkiLÍcnB ttríislíl, k: íUl ¿u vcfl&aL poh a ¡fila na ¡cimslte ttir*. 1909, str. 133 KüdiiiilüJiVfl koií vrk fioilü- i n 3 k i ^^^ 1921, str. 160 Planiaikj L o] ±d ur ta L ) 93?. iindd Frant Hoih-tl,. nadikJbbtlj v Ciara ¡i m Liridu. ¡e doLiikia 1er le nipoiltt konceTi iwvtmbm l.pnrk inrr-čn ki i|r.l.¡n L^rrîir brrt pmrbncgn »inro! =!■■ ¡ fciior p» rnl-u ttí Itw^k*, iinli [Kivi n»J *r clij-nrj-u Al „PliliiiiiAi-Ji kolritnhji" ( Bhuilo Kulirr) Mm ¡luir, KrtloVj ul. S. — Crn* j jioìlnina 5.75 diairpev nEi 71 kron. .jj lftbj i llij 1923, str. 31 KdiJ p m} le ITV pi Trlj(]±V? np^m pluri o J hlnu in nj dJ**. -li "T mijip iIiìjIi ¡il vidimili iti TrigUv dnqji Indi'ti dIl ir± 10 dai: vjiiJujn íiic, kilo in Vi;. O'íí'jH'r: Ko ¡i lopi- Timo m taromrCer visoko nier- pnfdi nEmudooik m r-r-~ ■ iJnjilia ! '"i ri r m j -"Lc-h, Lrcïi eJihIi ir lilita vnmr icgircmrzi!, V Jri|u |m til Vrfdrui loditi Ùr fi- hilft J¡ulj-.[ Irpu, Mfli ici iti «no Llj il J i^cjClij! Iih^ il! initll-, Ytdtíl. êc K j lepa ! — Pojdi j u ] i i t {boljìe drugo potavi»), * v g u ■ ti, j c y 11. h b r i {boljir prm pr.|r>vici0. — INj|IJiÍ¡fl pot [t litoti K U L. — Nf^nllhi Imihü in f«i>L nl ' ; vir.ii ii jai* vrí^ii e leboi, ladnituje pol li'j-i. poltrii vode dnEü JilicJlu ujcaiE FíJd. te [wjei pri ilg&neu jrnalol). poidi- loj nnprej. m^l ne pi] i fc& p» ¡irliiri T Lcihi, jr ilnlhrih Tnalih ijnr,|n <.1! mj Inj [urkrj^ - 9'jrd I |n fcnl.j rn «mrtnn bevjuto ili na Trl^lhv Tudi ¡11 aa¡ u Lil, ko wii I. 1SS7. leu-I i±i «ntfr po prvrmi rifili bJioto r.irittioli n#¡ Sedln Jnii np M n.1 r Trrjrl«¥t}i. ZH»L k iir'í"- krr Mi il n^miiir, LLIni. vrvi ¡n hri u*Eri pretini:. Srillj t I 'iij-jf dilti-Al J, ÍÍB7 uiljrlil.1 j. AljiL 1923, str. 182 Obzor, lhti roki: na Triflavu h tiilc- dbilei itiri: j) Le Ii 1WJ, Il 4.: trtn hitrt-niic, trgovce ir Lidijin* z Jclkb. ro¡ Korr#l ; poro-EiL Jakolp Aljnf. t) I-* 1.1 1422, 32. 7 : príif I irati RjviiA it Lj'iMi Dhr z Lj'j'íin-!■.'. roj Mrdikor; ^HjriKi-l JnnYp Mlj-Vq«1 e) Ltti ÍW3L TB 9.: hanÌBi urkdnLV Janko Cniden i Ltcfrahiai» IBkfavSÏ] poroltl proli df Jh. frctrriič ifl I ^ I u ¡>l).t_ Ï'1 9.: IfHIH ic M.ntmji Ft lin- Hijtr i Knülijo Šk ri.njtL- ; paroED Fnir.r Prillili-, kiptui un Jülin¡nn. Vfi Ii. ¡r t.l> IilI poohliUe-ni cd pri stoja? »e» župnika AI^ru 1926, str. 108 K^lre mcje, liorttp í4i nnomt U princi icipftiï iJoiHhrk L rtr. KV. tuJl "FtlcUV^I^I t1f-|l" vif|hVj;i k SllWI^ilif - Tira ^ hi l.i ípg pftriíiriL iii^ J.I rihliif^ ijdt Se + iui Elckn'L KL Jh' /'icauïU-, 'irnn Iríepa iJnr. k'i jp hriitim [KMimrt/ll \r tal tali T ■ i|- ttVj|t(,m L^. Njriia drutba jr bUg IrdftJ til.piln h| r TilTTMiTt Hltr. il'tii 11. Plan, V«En, HM, Ur. ïïHl. nrr Tr Ali piliCí? ili mf, In? «IL kaj? Irldrr* n*fcli mjlraljtói pliwIiHtV, i^i àùin)AiiA. jn wrtrtli àt po ItLki pltulrii fcqrL di kulcjdvur v I.; ul.'l|jji¡, uo¡ (ipil te lire :*kl¡u£¡l X rfoiltrkami ki jfh ¡e fre'l ^itlUHOl ¡príilfL»! : uS* kolodvoru V LjuUjin.1 >■ l,L cnij-n.l imi-j-iLi cilh papUdii. m J Cili|iifi .Ji: :-.L;.:iv, fci in. (J.kvtiYÍ raj » »v-rbü-,,1 eepáJii. pttUuu Indili pö ptNUILl »m m 11 r Kti jih p*r|mLijn : _Udkod':"" DdjfDTOre ko iz «neja sr1» ' -S Ktrp-niikr e» krili* ' To ji Liin iSl-i' ! £pouiùl KTT1 1C ■■ I -i J. da mi ir Ijllbu plinti. rilmpron mr I J- pn pleiinju nänt wir«lx, Va rtpMi, hL iludí wf|(H In u pm4|t 'ciptkL ilnhih iMFiiln»." Taka udi ti iuriit. Unjgi pi m hrti ilvnink vneti «l-nn t» rtpin- VpriMije o (tpiiiiL jr, je rJi, prnkufno ir reiil -iiañ n-ulrudnik, Jrtgï KaiJct. ki ir rthtl ku IÏK I Plui Vertu lÎÏJh Ht t TJ I i» prepir i«i¡li rilavai? «!*M; .Çgpin» L« P'J lippjn -iiLjj ■ h-Iki¡ ; Li v imdlr£i» Li ¡c, lit il'jii pi öikjtP ; láderuVi k l.ih.ku irn^-liri, i1'j|irj¡r if Uiej ji rillCtJü 1 ÙllSfï.* — Pf i njïjairi tvri M.I J.lifJVCC pil lll'J it trp'li bil tveit pDn-.nfp.k. llk'J *r jr ft*lntf pgil] Vf=II If J.imivlVv-T qljtjq IfliL VciLnik 1B3, 37|. fj-i jji!:¡1:iii? iuiicli¡e milk |Kihl-ili-v, jih vibimn r obliki hn'itlt. di mimi it> 15 MKHJ. 1 I m jicJlir:- itg¡üi iilruìenj c h ■ b-11 < : ■.■. v k^Vrinï i>b|iki jim ¡( ri?;Wl¡ prillino. Itv¡r m nnr.jp v Im pii|flrHii. DuhjirU iiiiinijn Ihiiiil- tlnrnl Ü1 ukrivili , m,,it r«-¥iiiii ¡is tudi. Atto umi .1 ì ih aprirai pltniiiea tíilu-n- M-iU/it-n ¿line'', ki jfi ¡rotm-o ir ri v □ 11 ¥ i ■:< k » 11 Uredniku«». Prva anketa v Planinskem vestniku 1926, str. 72 rtrt 'iri-ilnintïj. Spiai iirnLniiirtvu ne z u u n : h .nturjiiv jt it r ihlija.v|jaja. Na irljc -J'1 ni>JriikiiV1 pa irJbnjujih hpM b-raJmnu, iHcvrhnaininih aLi >llnriru>; • V'Irj'JnLk nmrn ¡ni i u n,-In iäkia .'iijii. -- E'írfia, jJ onri Jrr Jll gir-ilal ^ln r ijnri-: lUftn rvra^ta rrirtin" j.kn> Vtorljnji iti I kñj v^í iAVf-Ji-ll, it«! [>avt. «voi nwlok-, PçflntL - [ i r r- j i - xi i :h, jiiñ jVnunlJr le jij/cmunm r,, íotnuliylí^ klioì-i bec» Url i nvojt prÌKprvkr-, froilirin |^itr]iJjjQ[a, Je lpt1 ji|dr|fi v trni Un rriillr Akq Ili I: ri- |fTi j I'1 i . pridejo trilli j to I. : i v J:-1 lì, Liidor h ■ 11 pripi: ■'■.-.I prVMlQF In uijy-n>l. Časi se niso dosti spremenili: tudi današnje uredništvo bi se podpisalo pod to obvestilo. 1926, str. 215 IVfcati mi nn-ih rrliclk E'u vninrjiLli nojil: vihuvïh .4« nui Ii akrlujki i ïqtctn in Maiirirfl. ^jnuJEih Ja BctmIilI (Urtiti, poMbap v K nm 11 i.nkLIi [il-ni: iiiiJl, 1r1t iiyji ]hj Vporùbl ni' invilo v ïikrirjLfr, Biii]>ak jih puvLu 111 pr.iiL-Ori leiuljf Fflkr? 'Ja. Inlro pokorijb. Td p: n- ir.nrc.ii bi k.i.'.n ivií. ^knJa pd Irpi Slav. 1'lan. IVu-InK roT.ivIjaji; ih viîl- Luriik, po^f-bnfi nilndianv nla lUriEnpa ■■ plnnin^ItlutL nhj'fjïvi " it, kakor w H^njijn, 1928, str. 185 Piquín» J""t ít* (priiiid-a (ATütui- ("iiIiiíi jil >!1l-.tÜ. i vffld^r jr- -Ib s i; j' ivi[I7ilvi Li |ir,ivar > bibiit lil -L jrol ¿en - ! - n " i -_ |'.-r |ij-l. '¡niuiiln Eumjitk [liuti 'i'ikrvUii, Kl^ icnúk WWIt J<í iLnE fhAuiJu. i.rvr-'li'i' J" )j«1dfr] n. K.narelír Iii Jl1 im|íl ífl rmtfLiMi ji. ]Lfl[iuN il '¡ufi': ir. [irJllLVL| dr. f\jüJ-'uiV jo pripwwirrl t dodajo -ü'hv.jn ül Vrvi in v úMtljiJ 11. jilrtija t, I. jt Nh pl'-A.ljit i-N-t:i olwjrJ^iiù Tjt-J dtwi^'iia ri' Jí |V|i-i-í^)ii¡k ir, fomliiM; ftnfcvaUl hìmi Mesarju LlorJ^ia f Vliríflh. Iii |b bm v^ikih upnfc ilíH^lit. «ki ■m Indi nji'fina- mvh-1. I'ríyf j-tiiíq IjiiMJnr^bDl lLirt*lL>L- TU- ¡4' nJiL-ki i Id nlitirnla Ljl bü- uvrLIa. •íi¡ |j- in i1, a pol ri-H pravu hirihNiv-Va éíihl, ki v--J i vid ¡gi. ■■ ic xkrtii ikt-".. ii'Jisi Jtm i trrhi, poli-ia preki» ilch, ki w defama rt^'. jiitH-u. ipbL-Hallc, veS Vi:ii-;ill nin (TI tfkal. od M« idjrDt v laiji'jih ^t^inti ni) H^lftH Orsi Mí, l'Ut Jt Lih» Hhùf^uïc- i i l'Iati li H 1"|M. itn vJ It V f|(dIu ti|J.|nl¡ iCi^vi Ini Jdin u dri^je ib hlvfii^' lu da n' Jm im. nA i'^Mninrib pott^nlb tlrjj. lift* AfrOi QU'Jl ir* íífc UHÍbIv jsoslol V irtoiiion iîl niditj* pnnli l.juh IJhfiL l^r v -nn.TL So™ nnvgfpr |-rrili 1rivriinj:L¡ ¡ni Jia TriiLbv-"lo ¡íav. iti \ \ L111 ■ - [rr t>rr-rli Ihn^. S^^tIí , ■ ^ ■ hI-i i "I i-.mL i i-r ■■ i -jsi 11 in n! r.i ltI ■»■¡ii'-vo; rurnL-[ijrrJin, ir î.nsLi ■ n min. Uni, ito fi< |-rivQ-ii lurum in xi i'liPt [ > ' .r.n " : i — [4F piL Ji j.' ow'ii tili'iiiniL'ni mul Kdto ïivaluii J■.■ p.¡■ ■ ■ — ftnrtm nHrrii i i.- idJtlâ uaüJ)L bi je holet mil i-laLobii |>4l tiäroiinflli-- fipoMïit »ns ji\ da je BT'li kn* ha binami G&rl (n-^4 pnrUMriL 1930, str. 254, avtor Janez Gregorin Y çnriJi -.»pH ta tnfilr. I.jut.in- dïltau iJni.ÉL. blatera pattìija |fniL Idilli im iHUÚltm i o&lolíw disrr^P y riapra n^ba. Qblabl pH^jfr nH inclini poijne^iai m VH'tr-r v ji' skiioti ui-ilu vtjrvjç, Snliiir LmDi- xa ítbLilü, bi j-n^r-in-Lh - lnljri--Ijurv. äunc1 iti Lijmj-j pa iioUifih. mi'baj r^urrvaj^ f^irviiP .pji:|i v ntrtprti'iulL [ìlaniiiiili i io I filil tki. idilli ina te Pttllvi v kríntliH. Tiha orbLi Hit.taki, km Üv|ji-M]p. li -PBE rflíUi '1i-iw, Uíi-TOflnft VI"jI- s|di'1alo * -vimini 1an..&. (m Mi-|;a. Tiad It-mnAiirtl -lun-kJim i »rvHjif hli-mfi* poboïj* v ■#■■ 11 lúln i urbi. Suit pfpnJE w SlfL-lifí nia«tìiii. Sa l ' '.ii:i ir i pipi itTid^ v llhötl» lift tnilM ^ uilri|.JiDd uLr^fl U n 111 - ■ i L. íamolkld ìi.litrjft. rinitis ihí mriFrl t uLIntrn Tacaaib. Sù arhij jì alrinjpja ti*«rtí V -inlnih inbil». Tkitinr rf Mfitln-^fi i laiflarni. (lom i|.^uhLJa|a Ur. iTutfr mi ranjc. \ tii-ili i "_= k I |irr|i#'iii'iL|F', >Lnilti:, li rrptDrujr- p® l>tì : odila] ji'iipM I T L Irpirtu sin bM™ loua hr^ptarnjb V i^lrobtiti i!ni;i:ii bl' » h, p rtjlri;a¡a minie, V [iltit^lL (Afarj luí. Uho ta mehko. Spaminpni h- lu iLníiim lu v w^jil ult^mi- hr(-|jH'nmjrr rpilp^V -n-ía. mir, lF[X)t4 111 HUIWtá. Itrliir trníe ptilhkpv liirí kfqy>d nM^jn Hlrn Mfco vrlie^ Sl-i" k^ki 4ibtihi in KknT îrpr poil njlmj. S -i"* WlOÉf, vi[a¡n Jitm ir I^OÍílO¡-. SlWÏlilHi di'* lainnlUi lai in if t ra m. TLhfv ra**- diu. Mihi ïam^jlnniihi CTek-al hl^ilL JutnNpn larji. V ^Ji-ah -neii In mifl^, 1931, str. 211 Obzor in društvene vesti l'fi ií»frti4il .T-l|'¡'i-k¡ Iiiiii ¿1" Kr.i|j»-.(i u ¡£b[ii.r'i-*n-. LurMuYi-h.. Klub ìSujist ¡u jtiHiisíj^i v duck Su. avjiuHti .lo ft j^jjtombrt 1. L ï ví-liki iliíorurt hiitrb Untan v IJublfeol rmi vrittl ílpln«kl 1iln> V fcndjeilw zUurig.Li. Iti ju pInL trLk'ln-'ij-i Mpúrbesrl iJ-rln. Iti 'kl. ulja|n.ibi , i pr uvjiri, kiil-rv :-n Stalnih t TMlrwdJO ITl ih^h-ilnontpi vrfUk |l fcOIIÍM kü Mir. jÉVtirili |jí+J()ÍMl¡ ibtac narrino in ii^iriniui n.'ühivilj, ilü ,r lilm .iiiiji.n vpel, t^r i!nV.-i.-■■ r- kArJlbi i liink [.irr k d 1 ö11 h.' ^Ifnlnln1«". V-, brra ÌTj'nie hh bilí ufaran j lud l< paludi 'nur rni| |«iÍNW in «IÜL Eròi» JiLiLi'nir ìiN'i n .í j-- I-i!ml i In [r Nini (udL |'ü Irlutirn: btrailL ilr.-H'ü'1! 1|Lki' |'|[hi1i;l>-I¡. kakršnim ii^nn- ni li ini I ti ciîjt nrl.ih lavr^Uiili 1 ■!-(Dill ttli priFa. il ]k*lral-iicríl¡b 1.- m, m i-iiik-^v mHrilfcD Wl^l-oi'i^ilflbu-ruil dtM, bu P'imV'.il nu V I :r-t i ■ r 1111 ■ 1111111"-. l|,rnLiiiritL ft. JIitLo iPf-lKflitruf-. Ani^ .\l|- kLub ¡h- iHd ekFklurjv.ni pi-L nprrfeniU rblid^n : «|WCj*JtinJ^ vniij | - m lio ............... Jíl HK h" miiiH lmrbl]i, muf LÜ; nmJ lodili tari yrv«iitwno tar*, a pot^ t*gi minuli íi.-Yjta |itn- uliitb vrji4ii(jv fi'hi víhjICd kiikDvrr<]i. >|i rr-jr'Lri ]i;i ¡.r bila v lu kliili ir prnl ir ■■ini trii mi l MnrkxhL ki ¡" I ni |HM:Vraln Ti.li milini Eínkkl 'Emi m Ni nnjtiri, »JUlfe ...............i i" ikjmIcv, ontnln «dina. V ilruftv« vtlJio niha pKiltiuJt; u. llarko- Ji linriuidiln Muli > Avvinti pfvUnnJi. ki Mi lnJn JTO^-ipna I]|.himiii Vjpotioin. I - ■ -"h c 11 > v -Tik.1 i I-I: i Ii Atpalir TV-rdnvnlu |r- v T-i: kLiil'ii na l'i ■ i : ■ .n j 11 (ifilL li-kit, jtiL'-I !>. jnrii;.n |i. ¡u tdCÉr rj £ptku ón-i/iìffli in mMWnjOHgiadtlt j hnul, n M lijd traviti ni Vüd|| r>wi: pndmuM i« npremih t 3n*1nimi hI Itn mi. Iti prcdiviH^D ]>□ Jr-pokauLo Iti milniiLn ■-1 -fc-- CwLn Pì-i^lf-n I. r 11 j ■ ■ 11 ■ úü&rilr- |raÜuÍDtrr U U. ALpunVcftlbiii K^íWOd W hili «dilC^j lltiE kr4illH^ iiiSill ifiifj. kL po jfl [irí'iHK[5inl| i r nij.ijiiii UKp.li h n| ¡h prav LuIhiì jï pluüí- Doga in iimlvrn^u -^;i i1 '>11 i■-' l^rilcd nn^i^u VmtnLk« jt purità nute iiilrudrurc. b^lj jI je i i v.i bnwda pr^Livjit.'ljLrt Atimjili Ihalïtalw, tn-- íipiüiii portai l-> [Qttnr L'h^hkiti. 17. Jin.. il rtwir i"u!ksblall. Jù m . Sdlilturgčr ViiLk'liiniiL ¡a, Jan.] Rit prosu obrtajiL^ii* Ti-porlePktii* stinifl, m pintón x odkril im itliíuiinvrinji-rii iirrdne ruftïijii In ipríLitnñLi iiaír pl^rilkf, jiü 1u-Ji k pr¡-yT^ilr'-1¡n ili j. nL'jiri^iìjrniK, kni'nlir?k4j p^niTLiutiE^i iu|irnin iviLki, ri;ir n.iiiii:i dmitl v dûl-i ïtIptbi «btakke iSuLib- Vii|,i. SúJsLIiiek jw J1- ui"i niemi rirUl» -In'mtp'n;!' }» viiinh, in LiiíJel ljili:in hurioruncL ju jr- übvnruvaLi ]Krr-u«prEiMli. UCAJki ilrtrkö ji1 Inlta Rinili ChIIíEiu ulumirj lini mL nnJJti planin Lil vtUilh' ÉinJiti plais¡ iifnv, 1933, str. 103 Ob/or in društvene vesli 1922 Halnina lulro m Kredarici (ZïLlmJ Trkflliv tet.tr. kv-i« ft—■■■ ' 1930, str. 96 Jijtpi^ifi ^nurnvi-i 1932, str. 57 Obzor in drûïtvene vesti* 3 Ir. Itogli jr ISrfTiJj. l'fl'l po Jiì 1} î Lu taitTinl« V g d r & h. I&EhJ m kdIoëiI (Ur,'.JNji regniti aduk Sl'U v E,julHJaiiL lfctì Ctaa 12Din. Sania » V [librili Sl'ì} •f IjjuL ljjru. — UftrcillHL1 BIST. Ir'LaTIIILE-k-u Ell il-hu V LjUlljdPl |l.' - k I ¡i ilu, dn I j ■ h iiiEü¡«Ei> "L'I ¿ il ; n t k i. i k ji j i ï il Lf , kl Mai obsega serljjp pr¡-n-: ili k tnj.iiic i v. JrtdJöiJa plkJLLlttLva¡ L.iku Hu H*ij IMàlni pQuiimifl DWli HnmU ila fle z iJi 'i iiatihi i pfipomofcki HtJúkOYílQ (HHIie Ci JMtrfbflli, ITÌTHI lililí hi II in Er^ilvjh v nmiik |rriui;ijiLj. v kiilríh" Ultore | >r ■ Li pitDlDK U ini-i1 ili> Jt-, da je kol p Ëïo tako de izAln ka|lilca, ki ail, MamgiiBQ v uhwïL Stala vil Jo js fl(fokovnjjk4 ki Je i* w jmIíIííjiií Sí-nt ulrmniJi, "-«irli iivtifcan plan¡rtií In fi-ícvjiI«, ji si i*- mliraS itudi i mluweiMyii., Ohi]jt kjL-r jí Iii ]Híriin*kí. oxkrlii' iKmluo rtiviLii. V íhiId [.TirirfjM knjižici 60 ]iri.'|¡kihi(i ili ni)ii4Tn(i ((udi 7. yn=-~i■ ■:■ ■ Mkirjinii. ki j:I■ Je i/d^lal KíiKtL K ■■. ni f'l ? lïrjiiiTi iij,vd,ILIjl kaka j,- ;ii>-Ln|:.i': | ■ r i iiLuliijati. ii.iuN'rit ubúl£iiJ(J, pO¿ka4Íbuk )h prl ri'írvjijiju pHineacL^rnccv. V kiijifcu je IuiLi |]UI|)bI1 [jrjijjiiirlílcij-a rehwu «[¡¿hp ril1!), ki Jü Jt Irtlui ilubra púiili, ket üb in'sriif^ti aaj UUltfl takoj «fe- YMljt r- : L [ I LH i VttkdO. UjOF mbnja planiin' ali ima [itoli i fljfint, Ini) tO knjigo v ïipu J. t Prva knjiga, ki jo je izdalo SPD. 1932, str. 216 1934, str. 59 S|iJnni|L-k:L hlerllLa 1 'lanjanftf-ca Vernika g h ilari'Li'hi? tlel urti M O -Y t II i k aRa Flllljlllkï|i Oratili, L ih I ài I* larintrj L i ■ 1 ci (MÜBi V '.I V K'h delih, vBflk h(i-I cprvnijj^ii z □ntuginiL izvirnimi «likaïul, te dobi rak posebni h Vi Jjkh. Prvi ilfl tris V ^brillìih prft^^fcw raivuj idejni' Hlrul iM:r'-;L ¡ilalLilBílVíi. iJnifjL f;L jhridöfujv ort'-iiiMMCip II finira il ran v u*trOju¡ rttwanjfktì^a flu II lutivi. h p.-rliJiiiii Win......n kriLÌH'vnn ukniìidL^ L, ¡, ÜB rar«dE|E! dfliM-VQ n. nn piklntinLcv iVn.t je l.ik'i rdMu. k"r -:¡ iItuSIvi) taf unii Le Jaul hl» tiroidi" Mí Vhik nml hN> üLfjuii (ihs-^BjDÍ M; íjH'iinuh. dl Iii iiin'l VMk^ft, k'Inr « kfil¡íl;:i| ianini.:i rn ppinAD in fin\-vrLiii I'- M¡iOniiiinHih i1ev¡|kO ni^jmk il ni-rn-irl !■■ Ini i h V rollali, \nroiiL -4! v [lÏKiLnii ¡>L'I1 V Inutili mi i 1953, str. 144 R a z 5 i r ] & j [ e PLANINSKI VESTNIK med svojimi znanci In prifüelji1 ïti/fi-nirsU p j ¡y ntA javnih fükniütt - Nuviito tra tmtxfto prt aprivi rtnfj*-Lthinäijmv ulk* potrat pfdtt, ¿¡4. Ir>tfon «í jfl) ms-T-ril. HßkQT ttifii wih PiMnintMh dmitvik Oglas v številki 3 iz leta 1953 HtTfrna sitili (¡rinde* jw» |iTfplfjuit». Kmnn iilnjn IH» ita |we-jilrula 1nua1a.k1n.7ka j'h r.ìlf.i Nudali Un in Mnrlin Nt[<rrd i-¡i:n: ìmilmi -k inai i | ■r>-ni.i.u'jitt hljiinLtfi l-Ktn ili tìnitHliW^li S|iKkitH> M? Jr birihl fnla a tv min. nti.nA CraíiJír» Juninn Inri uänjl militi grtfilea v .tinnii Tim« i-iMiiuirpi lo Ihm rtaJdnuMid» ^ijrtlr. j;±r ji 11 J- Hto krlj.p Uuibpilh v Alpah - tno- lc-k> imnroi Jr Bululú k» ridHt ki Pili v !■■■ ii"fpi SIlkiE I : j i i : i ■. : i . mti lfuilnlJ Pt-Lr-r* v limila IElji], M^HirJ' rjnn. Li Wf j'L üti Li'] !■ r ! i: i: -T : -nirlDIh poIUWnvEII, Tift-^í -kl.;i:i| ]m ]h.í-VLI.JlI(i lu Mrjbo itknii; LÙ rimili atpi-nisLnv, laLu jo rtarnimt, ■!_. Ím'ulís | j. vil:kiiii jh.ik.-^ii i I i-Imži¡o m uijmAi I>u>i'iId¡ r-¡r fit |i...ntiid,- ¿aycilIIi- j-iirìiLi- Jr ham*ni ln-'Jtn-. hi MBfHtkEü |ffJ>£ rinni Lulirarj* in kamina Ev Birm-. Tii'li PaUin in Mdtr --in dgiinU UH pi"- bi |t ibti runil Mi'^tjù. i fi m tkibi ■!■■ m Iii x m a iprtria vu o hIîiLîfiiÎmI s'í[hi¥i|i. ]ì \ |1, 1935, str. 330 Hrvrrna -cìtil UjtrrrhuTiB (kanili frtE prepkr^RP. — Franta lit Toni SrliiiiEiU ■ :.i Ma L^El 1 rni.ni «Mirasi™ 'i TO 11 tafo |i r-. ¡ k r-i ■ prepirata i|Wlr»j n£fMttU|MM t*W¡í|itn Hh.||(i Jmiertignu, jr v dpUPi vMmpMKU rnTj. ......... ¡MI vï|hhi kill Inh. mili |M-ri:ítl Jw. Srb riiitlb a ■ e t 11 In LtiWÏI Lil Qu; li il fi h1il od 16. da LH. Julijn IH Ur V lei ïtmïail «leni, kjer «U t IrdmL jlrr.nnh, li» ¿ vrv ju in klinik, h'JhJJ ml i indirà prfVr.n, dvakrjil jirr-jiid'ilii. n i |iLr.il-i il ur — 111 ■ v h ■ r | ^ ■ 11. h i-, k,- L v Ut in pif-J Lrw ploftiúilú'flfcvduSciita] ürhmiill^ni. r -ani ¡- or'i-:'l lji " ¿Mlarr, Al|--ilu'ÌIimi j lU!L"n. ütJS (iti IUll|. 1938, str. 259 J-IrTrrnn ^if-iij IjRrrji prr-pkzuii.. — T:i flnu fv Bc-ni^kU Alpmhl je Ijala iKHldj m ................... devel nniMniN irle* h' » utiltViLlt à>khr h nt« ît Julijit 1. I tiü:iujL| iL|r|* Ikoiìlikl si'i-tiMi'l: Mflfi.tkoívíunn Luibnik Vöre in Am tItìJ Mciknnlr n-r DuiiIhDi L-'rle Kftftjtatirt m Henrik ftiTr»r. I)un.i:íann biln v vti'iii. ki jr v-j ttlnii'nc-l^ r^lih ^i nr, anodin 411 ur, 'IvnVr.il Mt V kijO| l^rflieiLlJ, 1938, str. 171 Irli'^lbJ* N llil.ir.nn. C. I :i : ' »n. >-■■ LHv|cjl.rll l--l.ll.l^ ¡i v lurim |'P,L II l]l II I iiljchj, m li't kfhié>' nr Iliri v MCnirlivnii. i Id ij^t» ñ-n du ■luit"-' ni4hm ù»ui Kvn(4 S t-'iit vr-iu Irti kulmnlb li-Iaeiöv', V nlviiu rinviavi' V Torinti r4f ¡ifihli IUll¡(i|lí ji1h| t I¡hit-1> i iti-jit i n iIdii. I1., I l,>L,|lm::i |i.i|i|;i|i-V Alpiurki^u lj]uLa |{'Ali ■ ■ ~ I ■ .■ Ii. nn-■■ir.i A^ii'l' "■>-UrtEi ASpiiuV. klLilm in ^ rtJdíVlljnil lltIHflllt llnllJnii-kiU * L plu J nt« ¡il hhit ■Lili rtklsikOV n lHtlIW^Ill v lof i u 1jnih ri kiK ir-' alpri-iki rrjii i Polli j ilmln La igoiluvirir aljririima. kar riarmo vri »Ii lumi I v vuknii lektin iftllln jlj . l'.llll. 1lli=| [li i i ii il ilji-jr. TILtVUj iljpl ii ì7 ii' □ il«* nu inu^l'jk'lïu í44p.i Ko! pura ir 11 ■ --11 a ■ S ■ ■ q i j ■ ■ -u |ni-iïiiili 1aLin ivnm l(ixíti>i1r(niio Tin ¡r ■j|i,-■ ■ il j^r.L¡ :i.,t li-n m i e i ■ -1 ri- ■. ifitfofa ¡ nini Ina yLrrin. r ;i knl-'d rnikav u|''pi ZlUIlJ HdoLki II Cdiqi^ftUri r-jitì¥tLfl [Mïjrir InludUí ^ wnu »t -i'-lnifiu. Su lu Uiih a¡ l-Ih|ii-Km i i- r ]: - I i 111 pri^-iiiLlju, p. ]ir. kakit jI| inibii I......... n- ?. priniapi- r'¡n flaillo ilenr1. i"ri I >tii "VHi uL i i vnrh Ih-vnTn-MI tillrii1 vrvniton. k*Bi«tJaj HLr^ífl Ml vrniln^, Vi-1ra in M¡ r^- okhr^rtiir.i:iL"(t, -ün Ii ■.!■■:. j puk^žjh! -.miiií iiimiIi1 r " i i ■■ Lil1iiiîLiï TnvriaaU m f. hi * IEmm - kíikw -o lu níknl euhEí v rilmu potutali. H;ií-I vtul.-. -í jtin-ani¡L'|rn jitoli OÍLLkll, >Sm pq inibii na.....n s. ltitcrid drwil..... i'l'Tlhki "¡HUI |hii:J.iIi 11.1 :, i C ili-'.lí-k L" Jir^litUh^-. IlliLvIi -■> ||' JIiimIe'i fri 0(jlÄmphf>i i >hilnju o li'balUh IWrtrflWlJt. rlaiiilanníníL ^.lUnj«» |iEih nln t rimali. A. Ko^llMi- Obvestilo o prvi umetni plezalni steni. Že pred II. svetovno vojno so v PV objavljali slikovne uganke. 4. uganke ni prepoznal nihče, še uredništvo je naslednji mesec objavilo napačno rešitev. Jo prepoznate vi? Rešitev te in januarske uganke bomo objavili marca. 1937, str. 176 Slike — uguuke, Jiflio H. iiii^iikrt (-1- SlfV.F sit. 14R) je takoj (tk grillt) lotti t> nrfil j;. M i run M ; s r n nji .Tcímí ulí-ah iJitifl' . SI i l; n-1 ifiniil; n M. ;i predelavi ja jinii h 4 k fa ji k d rti rät tri C lava, &Llkaii e tKiti ixJ A Lcl¡ sii ndi^vt'uu Omifni un StdHftM jci^f«. Im fllwr 7.I jugOtil.-itnlij. ma|C ]Ji}ít lírilmrirrtiiLL. A- y U a m k JI Rti tn kf* Je ttf »"rt" 1938, str. 376 |'Jiirt||ik 1 Gl'ili -khimrn |\inLir^kL HLnn. V^ÄLrti |-.i i.-Hihtil s miMh Sl'lï kfliftlL u'ir. linVlih. Turigli «ìrtj^fli m[K>í(1 In i'-ili vri-L VfNhü ,.-, |ifi lLLrl]i uni, kjer k iintvarfu Idllku-krjiE i"-1 li i ■ j i j ■ ■ na > |ilnn in*lu» r.n ^ihdLaïi-a jn ■■. KCrhnw Vllia lili Jr ]Ju(i, ^dvrilH'fì J'J;:Jiiij.-, rmjüvjinji' m [mlunlmiaivn f pijiiiEe-Tirjpia ila #oro. M^r ur hkrniilmn -.vrloHi uutrte prLr&ta. limala f-n-mçpiV, li-in r ninnili o^nlni Jki ¡.i i I t □ i i j ■- i n -v L LilÍ Kak^u-r obl-Aïi1- im-joliiHlj-s wlnC1 julrnri,''! Vcafljc in knlrLvn krühjö. -ölnC"- «vLi: i)liL nr -amo Irli, [h.Jl ■ IiI:'h>. ÜIViMü rhVIiiKi i jn, .'Il -[i|lbii.' L-i" I II1 I rVll i m V ¿ullKU ïli VtLFll npridai.' -Uhl> iM-utJn 1u. Kar Iii l'Ili fillio TjuLrjiJ. ¡¿Ijiu-jil plapfr pnimLLiEiD lionr naht v ■k>lin>>. Afl.rí>, 1938, str. 256 A nt*e; J¡í i>ün.vsJhiA PLAxI^A ■i T,'i-dhVi> v m'in pellai, kJt p «P*íl ¡if«l bu.fiíj |.íw-ükíú r. ■v iit'uh«* -.s ;i ¿milli. 'îirti LJ I tiri J^ViiMftL CfcvnjT m o-ri III i hi m ji- In l'i- in1 lui'. i'atcm Hfe priplui k imì'-m'i immuni, fnlr^lnn tutu li in in - pok-pp u riikir. Dbnw ,;Imvm y drii^jy imrr jd itfTi- !i m ¡.ih^np1 Vhldii' jii. HiprtBcn h.i h rMrn k ■■ lioVin ii;iJdL¡< viti |mI. Pfj |-.i mt zi+lnvi InrnL, ¿ijiì'k.ih ni* jwhìIpiJi, ju|fFL-- in n^ i-tfifeiLr- tm rak a v Lrr *Wi HDvr-lot. liFVNI T. hjnlh, kdiiur i im- ïî>Il. )[ip'ihn pri'kih -k.nl ili ^iii-nLk :-Lüíj ¿ujiI >ìb'> kri'l^r ]wMrv.i íi'i ]kil III* l'i! ijru^ii [iIiIiIlIIlì, ilL¿lr,!&U, |I:KMt-1.l I:i m. Pm znlfejb In piK|- ÀI KiLiui.ii ili i iti kc-PI. Hprvn- N.i kk<|u, iii.-l'jii|i'ii ■ ili -li-jnh Hdl -i--jirn-iii ir-ii-f |iL1lr, e ■ r - - -1 nj|p n.i dihjJíu I j I lj klil^p itUnM. illfj. Vfuli, CHq drìiieftr *lrn|M. Lj ni ÌllUir. Pfp li|i^-liiih Uli-iMp-. — hin;*.* Uh r tiH-n v -\ùJL 111 h ■ i ■-1 il - ii i -1; i _ Valido iiborc- bili In bv. IjrnJr- ù1i Arr-li Ili |t*i| v plubill m jr tiulcti ]>p ijn I" ptikl"j| 'hi. kaltn^n !■■ ntHiL nlk I-m in mu nr-HuI N't ¥M, 'hi filini vr Va\uf pitali, ki uEcud In idrkne il sutip-, zíibieíínlo pod nn^jinti. ?.5<:f;ln jf pritl.M\ltu du v^noäij. Âl- vl^cí je utibníi-Cma raipak.n Je zazijala med JiiLejrom In steno. Ph'lI nomi Je raí In ¥ SLVÏno . . Uiiia se Ir^nultk. ko bodo roke prvLi zagrabile ai mrtvo pufino. Sa enkraï /dr^ pugled rtavzdol. Ustavi pi nH-prticlLtnn rnr¿Ea. ¿d^j! Vtv se íiaptií. Roke se sttem^jo n^ «Vntt. SLe-clj se odmakno, beH, Ì7RiLhlja jse v daljav?, In (¡irj, irttiütL'k se spreminja v ure. meícee Ju leta. Stetti ao odmika pred ílovokom, z njo Ih!íL spoznanje akrivne silet ki ^le^c v rtn^1, J.- irúnuio? Znova In znova zahrrfíi nwl pljíI nùgaml, x. LiEim veseSjem, prltakovanjcm ïn aLrabnin íaiegujemo vrv v paüLL. Fevme w tren«ilekr ko liijítablmo za skaEo. ji ti i it: ;l |v,";|i1h- milini p jed ilotili.,.. Mc¡jla sSU tez reb nad Dobami. V divjem ufilu se vaEi v steno. BvU ob zríikr railLva ¿e [H> i-kaiiih. Veter jo napihni^, bita v^öko v flebo, i.L'ïie v 1957, str. 6 vrhove, Trmcir- srnce bcic po seleni rnvnlcl Okrcilja Dan» ja sonce fie-ïjnago-v Ña nUtnúkanl rami ava. Gzieva se v vli&vo Ia tedaj.., SLo In jtLd mcUav visoka., svelta ploáia ílne v beba. Skokoma se poganja PAVltvvn, flTïiwic nn^-.Lh.inn v ,ïivih pnkliriah Ssníni ÍKFki srebrč BObh kl j t tía vrhu zapvozden v ¿teño — Glava pîartjavskii. Tï\m gori. cía Jímru pol'f ki. xa skalno klado afojE mùìie. Se LopEE no kamni od rnk, ki s? pa zgradi Ir. P^Ilmj dvojo poslan Otrnrj obračam v aluno. Fagliali ujii.i njvighif po modrikastih plateh, p« rjavi pûklLoi. Fujlfd pomudi :i;l ikilimi zobu in razkroji so v alnjlni neba. Di-vct un. Fl bi zabijal ¿r'bLjc v Icftilû-, Na vihu votline. Previsna Ln iloti ki aajedji so t»£L nHd njo. Visoko zgoraj JÍ> xapira OgTgmOT, n^ppki^n EmiIUBTI. SÍíííojj ít-tii La KV il Vot vij-Hk t. rriV :i it-th pri noRnb in rojictj v dreniti er maje. Lo pTeprijcm in Lijóle bo h mano. A kitali ukazala p-5;ùj!< ^fcrj sjjii nprimuií, V pli L™ tdulbLnior: mL [LükJo-iiJ ! Vsaj ^rsi mi ponudi, ki MC Li .j UOdLI led pttiko,* — a 5kuta no odgovori. Lo Min so premakne v nvRozdi, Molk ^íkriifll hi. n-1 ledeno mL" itljnH' mi urli. P^rtaJ-s" railrnv vLSe pj jjrçkH'n in Htm ïinibì i ïùLi riL kdj metrov nad mano. L j'.'o v i-vJ, ih'la Ln ïoIuilq, vLai ulj iicnL. V propad viñeta. Kraj pateta, kamor jo udarila skala. Dol oblafok in nií v^. Vct*r prinese odmev il nLïinf, glasrioje *aéuimi s-Ifip- Kako zokn |p jjnid v dol ¡na Ln primïâta lUoí mrbvf pnñ piim4r Sanfr pa buia m^ljlLT v Mt¿li gorL in Križu. Kink.i far} in klin MO trt UnivaL... Jr In y.trìHHj-: Sk Urnim ml- fcíiü rúb. Dvoj r ufri mi grob« V duìo, dvoju pW¡ncL¡Li usIlti za pičim akne. Tiha bLSorfa priplava do meno. Og^nJ ¿¡.[Li- v telo. Zdaj niatrn voi sam, M«ii dveh se zdruii v em-m, Fetvero rok se priim? ^a .ck^ln In dvoj'1 m' b^pL za iivÈjcnjL-. Morave ! Hub plozntnikov ikrtrtt v gladki k^illL. iK-rij ìh- premakne ... Padam! Mo! Urrtgmn jt! BI lirai ae volni. Noge so uravnano. Dolcini jo nedosegljivi iab tmlvarui. MÍHb se- Kaj so! Klini So ern'ga!' Y siänem nmkornfcu obflC;i n^cn ■ Mrael pot ml obliva teln. -Í.ívl-ü ena ïâvfjwijr iwtf Ln t^a rJiü, Jl- pkzafldt V UVttli — £u(L:u., II nrSciLfcriù IttLseL. Koke Bf iti'snfjo pu srebrni, od stjnobKijani aknll. Ûmahnt'm nn pull™. Kamen tleskne ob Itnrneti, prra't v^Lp^ [mmI nunami. Ljubo prinlïiv]^ ïtfioHea. Kjo sem? Mil gmEinatt rjiTnk sr^-di siiTie Manrm ot¡. Strninn-nüjf? ČL-EVL-rn a]>tä.ikanLh dlani in kainiti molic visoko Tgoia» na ozkL polici mi dajo aiutiti, da niín bill' ehulij iatijr'. Takol Se ¿lavo mu nn:edivr>l Kalo je p(i«Lavtn. SjlJ kaj se mudiva. Sotìco jo it eklet na jugu. Ch-^ mi íjííc" gitivi k iknl. Oju^eü ipudiMÍa slopinjo. Crn. al^t k^mln Ln ?tfbrL£i-ic uju ttv«lm v Jvl-L pod C Lavo-. Simia Lu gladka postaja etcnri na lovE. iS« lüko :;krunina fiitìpiftjn st iï£ubt v njej. Po oükL poLLcl £toplçûVB üem in Ijíi- ÜL^nu: ¿Ead^k *tcbtiS(kp kruäljivji ï 'iji-il a v ^loji mpïic - ■ ■ Kiimcn fkrlti-p v íLthu, weL drubi pod ¿luplnjü. Vuttr pubnL- v ubruï, objarao naju jjikm 1957, str. 9 Drä be izpral fino stopinje v produ Son« jih bo stal Ud v snojju. Strohnelemu isfioade. Nati* jih bo odpluti v dolino. Pohabljen;. bodo imena l/udi, ki so sb :;ÄLi'iili tu gori. Strpji pa bo ostila prav raka. kot dane* . ■ Sc-E boni pod itrno in kovinslo bo zazvenela aiopinja. KSin in irhel km Lesa. In rn-daj bo ¿pregovorila nema kovinn o ljudeh. kaL^rim je «ličila na por J V vliave, k »ntnlm vthavtm, ki se bleÈCe naif oblaki, o IrdJ m Uhi. priženi hnrbi. pitveli indo ljudje In dejanja, fcniin. ad sonta wnçorel obra*. mi bilia. veter mrši ime lase. Usta m-premaknejo, a nc3z£nvurjt'nn ostane bendi, Oklciienl vHiuulfc i rohni ob šteti pred mano. Knmonjo ev.^lì v strmini. Dva fuma zavljeta vstran od poti. V stenu presta. Po kaj? TíJtnEíui di 1; Po LUpi'lih vzponih v SlajHT.^ki Rlnki In Riemk«, k? Je v letih 1S3B—1839 pnjavilo vpnlAnJp n preplczljivtLiri .sov, zahodne iIl-fi^ Flanjavü v dinkltnl smi-H preko G laye. Strnji je viaoka preko raelfnv. Jl- brez znatlSnih raidnflb in pohodov. PrubLem Je io hi I ruijU pravE vjifop in [o je h. I tudi vzrok rveknterim Hiupcttn potráusom. a 3937 sta uspeln Lil (¡tino reSila problem sitne Fruire Qgriíi m lüufinn GradiinSk. Po i-urnem pJe^mju Eta dusreEa Ma rt£kim.- ploiïe v zahodnem un'bcnur Izstopu prvko Glav« «nfe sla si.- íaradi nevihte v it«ü ¡¡¡cipniJa. Smej- ota wnuln! Zelo tetivno z izredno InovnEmi tamil. Naslednje lelo jrtn w dvakrat hiudJIn v Olavl kamn^kn pk-tnks. Pavel Kemptrto in Bine Btìlkovfó. Pr-£la ¿ta pmej visoko,. a v:i|i.We T S1 Temenih, nad njim je pOVCiHji-rta najbolj nemo^cEa ifnnna-cija, lijaku pndùbr.i- poti. B. Juliju «va z Ljubi-m Ju*inSn priplezala po tej poki Ini na vrh. Zn Jrtodvajset metrov vLiine sva rabila (1 ur. Naslednji dan sva vttopila v spodnji del Hm, Kjsva vedela, da je ie preplezan. Ntbottì sva naredila mam varianto «rtri O^rin Gradlimk i*. leta IPIH. V üdralh nr^h sva doacptln pulirò pod tJl*vo. 1957, str. 688 HlfilAVljq fUlOHlKl HUtH Ffrnlnito andavo m mm jn mnuira, un hj wHaiwvJ Tl"iinrtJ mu»J MkktMLI j« U?ikrj, il. h-mkn prlU d« FldtalVIia FlUlLfUlLA ntVbjHH', kakti jrnn^lV -ib Lltfjik Jc- lirupa ',-pr¿Sjiijr. A ■ n] „iirnA.ln na¿4|tr. TJ*nnv;Jen i (HliK.r t* Jblruije Ljt^ild^lriiïcai ij^d^vn In uTl^■| -ntu n ¡n tí^t; nkùtl ni vrjíü i,:jji-ji?±ih ¡m iwhinjiftl, tfí. ITI J L Hiïi k I Irt lPiniiciki dúlLii. in iuh >¿Ki- loín-k-n Tjlflftv j Ilip^h m lïuiul, ^i-i^i inn rj.i| i nimamo)! V ITI4IKj>knn id-ìì-i h> ir HUI il, mlL ilujfoic-n: r^ilni'.nTÏ, dabiimfn-J Jjii; ¡ Jf lircko h* In i. i Ih lahkih luMn udirti Lïîhi UV» pJiainilü cwur.w id |i.-n y. l^i, W Ir l>|i* hiJi lajim nvrqji VrLfli'rtiiíjl HL.jj.Tji, Jf mnnk íi.i ja DO f^ihHIüi :n vlüUnli iluthAhl^ 4HW vedke dK'tTLh. v i:'.-, ii.mt In n-ii: crj: :■ 4uida iiimiav-n^l ;n J.| i n-iki pll«lri)l IllUJ (Uij:vn e : i ¿lililí J. ■ |(ikr m h vjr, m^ï^v^tlLl [kTví ikb kur. i t-r jjíunLr JL' V"1, kl m+j.j 1jiï.; nr,.(in(;t. r:- :i]l V lIllMnia C>■:>■] !¥[(.:!JO ALPINISTA ji= ustavit dr. Mj.\ GTiimkh m ac d|iiri v «ygUod-ni'm prcvadLi UiTtolt ; ACpInîHl Jl' ilbn pienlFU-Htaii druitvjr iMidravljiL s j :■ I. i n i □ ; r k L i T-. pozdravom, v:;nkD pic-rSMJfl je zdnmn, piai.msko ptKarlJ* i-'l PIC bere, FTldigfr O IftMLtf prtrodt, tr»m pa hodi trn miílh. da J p pnvtf Imi, iTS- VW1 ¡r.j jih f.LiH nbiskuju in i« ftÇVf uda, klb Jtìzi nad ■'bikini' v i^ir.ih. pa siL içIq rn<ì mbdV* i diWMi. pi*klnjä tiCnlte in ee JEb pOÉÌLi£uJk VrlDuluViLL- nimn, divj.n vl1;; pnün^jen. pçmna s™ att'nft Ili v JU, vdhll ti muti l vrvjo, rmrzujc v Ir.viku. M meni :-r 7.a VTvniL'-. nU^ml ï.-. vi. stopnji. pTs'iLrj, pLp^ m vendar mu Lf n ñktnl, sKMlk^ lak Jo icifeíjr cimai 1963 1964, str. 566 BVKHtpttQ KA SMQDXlK V HVtftklIHIlMtil nLpliilj.inu n- ¡B» brilj In bull cdrufcajo iwl hlailčalil (rbniànih insti HtÇV, ■ - L-1-J -.i j ILI II kllTTlY V mi I'.ÌlIÌ h ■■ pi'!! :; ,111 k. in |>i :ml iL.-iWb kli-rium it-edruvTLin. K rijLmi Jç I1KI±L'IL v akaLl SF^nb vuh vjpon. ffi bi se hptptl ipoltstE V h >:■:■. te Jc la irr vDtt «J-IJIt.I ìjlth vplcih ir alpinismi in r* Ae krud-»DlktVO tei [duvadÏKi. No*.tinti pu M Meli ïc naslednjo HnpnjLi, hI M - upajmo — v . 111., : i, i .r 11 li fie bu nikdar [wvJivHft. CvpriV Jr upravni nadaljevanje ndanjcfln. Ijihkp namneí mučno ncirknlo gorikl nievabd s]u¿. ha pi i rrtet'snju li L-rfich. gladkih tltìn, kjer Jt V&Ufft a ila n-irm nft, nettutitì jiJl jjklüh iní-nwä JWHIíDtj.11U klinu zu pritrdite^ Maxi-ii«Jevo nipTivp oy. Ml ípulíjnjr ob vi-vi z Cnmlnaitrítvthí si-dt-iMii. T« je alri¡lr1a n;i-E1 t i k ■ SA prilrjuviLnjr jcklrnib írpnv V ll-,|(-ncivj, kpt Jf Jrtlíi, Cvi.iiiL Lpdl., [udi 1rdn "■kula. V KKidti^nUH-tL m (i e-^.m^nri ¡e (kjlfi^ v i'l' v-; I i.'l¡ ¡ ni uagKHMü. '/. ji jI m I n^r. Ln h.k.> v hLpu prlLnrti.í jeklíno ploito na betonavo fepi imajo tip '(■■neu jn lahki .njinje pri vi kiLrluHl So rainLh vclL-kotli In n;in 1er m.ih-r.ali:, k| ¡Iii. v^nj |Vn-Irjiijpinij. h> prilüßujnil liübnjj smodivi k « v Cuicih. ULrinibp lUifliip pppravt j« s. kimjirUJ:-djo jïj(IJilii-il.i. aiiTciíJ Bt Jr, fr Ja pniisnfti pIiKiko in v7jMrcdn rv j aleno. Frnnçi rtvifis 566 1960, str. 145 I u > ; -li Kal, Ku DrfJMUfli™ ¿aJoiEnD,' d L z\a t-rnjs, J J j,-: mji+Jp'-ji (n k M j Jí-mífcm *Bm$ Har o? Kaj prJm'« i?q.H prNl^dnJE (o xa.prrft> Ji ■ifl hür.i îrl) [f -maro jptfnt, Ci (ifl. [c JFTJîiîitu [Tin-. CíiJ v etoiini nJ prijetna iíVÍ hffpi'nJ iwin.j na i:\-oniiLn-. kj-. r r prdcMu iiim*1 Jr TL'fiLTEJfht raj, Ladlauicf (>d-!i' I-tIH-, htPiH-n iTtfJ ,"4iV[, fvUl? Iti LtfrrulHlr jaz pa tem ic üTii-rf. Vjdfcn zirrm m krof mliir jTÍJTTHhJíiS Jüjwr ti\air roJicc jj>T[ zaeretifo, c intJl{HMiJ iiJ P1" dolini r nrmr jt-djJ luafc HMUT J BWÍtiTjfri i'íi^í. T.kkll-ii k-.. .-puvILii^r imïjnr- v Hfl Lil jjod CiSffL-;-- i:-uPLI i! -lu- i ::i i fr-Lrudn-ik mJrin llsifl mrLi. Lirn ¡Il.i-inn.-r-. rr.j ni ll.v-t-i.1"V Jdl±. ÍV,.-IMI Diu Indili. plJiHji fi 7, mu vwlvdul-J.i LOI . Icü-Jilfc un L^ ^perniiti iMi ijkiL us;.'■ ■ pl--.Ttlr.hira .ii Fiinn v nieten,1 un ¡..r|ij:j jBr,riii HiiVU" * TfSli). ü [k>íi'i tu. vnrtnbhv* 1974, str. 92 KJË JE PLANltííKl OÜM OE KSN5KEW JFZEEUT Spolpino 'C-Ü pfcfOfl 350 m dolga ir, 100 m Uroka Krni kg ¡aiDra me-J 734.1 m viiakïrn IflmciíW- fip ic-ieroïôhfltfni fhrgni lu 1931 m viiokrn &n- j i vn p a vzhodn1. tftimri, Pogrome plpnimko to¿g, plgnin-flti dam. h:.iJö. i« bo umnlíila dolgolího Sili? plgnmccv? Poiakapï Tn ir: \r¿ k-sl 5 le? ¿cka na Du[M..b plpnlinJ. Z-skci] ns iqím-n-o r ridoni lvpn KuT¡n¡¡t ALE JE P LA.MOVA N J E RES V S KG DO PLANINSKI NAR.AVI? PfOïiii&'û* ultìrne-lj-enO vf¡rcian:c íp Îçrng tçljfl. tmglrnïji [jôipodo'ilï i paninomi,. , ■■ I reto pon* lililí na ladc'^najic ^fiHgp«. na «Ha, IIFln, mlítpvodí ¡1d Ce e-i prida rned ptähtariia (ri^a, ie ka¡ hilPO Ilj Fl-ííI m¡i*l na tûfiïinï, hgtn:. nowrnflM plaoIar¡«É|a, pfüvi ■Bc^sl« Tí?]-1!!, Ififlppj da IB plariinn tibmnbtf EÒfHr trUÍH, iopui phiíOvú. iap*r i{]Lrgw^an'¡r. Vjjitfíir dflinNg Hi ulemEljilvp ipödbljaiäj PtaHWQIlj« ¡Ê vjígld in TPítlíiik trgjiìc, are w iota biwfc Infili tori, i-d¡ d et - j j: bile Ircba iïkfiih, Ig ¡cr jatíimi ftOíd, pO-íOfl po pl-::: ugodna prtbijtt 1. V¡"ÍÜ jpríirinja flaiavra raillinsko ìdruì-bcj nojbatj ločiva trav«, z«lli£a in :üíl\ k i [ih gavíd oa^Dji napas^ íigi^iajo. k^epi pa se r ji:j ¡l«;p f Ira1/ v 1trmia0hr k¡»r gaipodorijo pigiavi. Ttflp fo ipííl kri™ : v Vi oi-lnh Ira* pc mero >n taki pívipnivjg íi[iha™ lirismo, fti pn -r«Tpo ieIeüccí û b! zavrlo kvccjíiri^ inlep-I¡*n»jSt poin-üo. -Co pObCj-umO vinti z gnD|«r.|CP-., iinijui-ïmù fjhi'íii.n povrlinc-prvgb:int Q|p>ke llg'c- To ko m lo^j i-jd¡ ilgbia rsipríirska vredna:l plan pc. Da ¡-.i hùko. ito io ¿omoíviiiíflü okolica p5(in-ìar>k!:k ko¿ n:£ prida za ruiç ni: o voda rOvr« krO*ie irtïa r*a Ürm.k brejih 71a r.a n¡ih ic zamavaio, udiro[o in l'1?«- ¡0. ovíia p=ia ]e fr ovio img ailrfljtü Hapinjo Tn tpl¡ t iiws uj- tt», rtjeni |kltl«hlmi l-uíf¡ n¡t0 t.-0'lttm íj.iy.-m.Jrj yit 1o rìh q^vgn', ¿t 1r#ha ¿a- fcy&\ worilwfl. norave pl{jn{¡vori¡e opullili. t^bo pa ¡4 pnffiñib^ r|i| vft planini te r*rtlulíitn#. ca mláv jfr se u.ûjïIc m da it brez pält lornn >pOpra-*¡¡0'- g' rde- v1»mr! jilw, dg planiariis- ;ctc rijo atn?n-.bo prld l)loiow¡r ¡u trg^i tí(.: da ¡<* na¡bol¡-ta obramb-n púg-^zdi'^. Je lydi ftfljítílijio -obrärfl^j koi-ngi 5 r; 1 iera-lkiivj k -ig palrcani za nvarcbiliie u mett:'ne obrambne naprdvt. koi po kmti;»ï kgt-fl hsríg t¡vr.'i br« pla nís-ri ¡, ka¡v. u Du rriniMUiír pOdMLlji LH I ' j1313 k. o '. n jla^filiuh j-iïiLj-nliiil Lhk^Lliíi-víiiIíúcií ijjL spor L i lint ii| |j jnJuplj^uit Jal ÎB I'Dihi iL- lujvib pbital. (I ni cinti Ludi n.i¿i lèdHiiil aluinlnkl Barbili UptvML FlulMflU V#Tt1i.ik, lakA pr+vi Oijnfp r^n^Li Ut (ÍJÍ'^iüp JnüLuro SLo- tcnlje t dne iS. nov. r"ii. Jt íuvjcJ la naJu.4lrdnr.kiQ Spojino iL,irrj.itii. Luirnos .inni jni Idralnrm Jo ven-, kr m flirtrlnJIíu lit*. Slanfcu Htoicdku. fc* IUllifl p ri 6b P n-jl ] ;l n j li In r ¡L t h I r j j n j ti v r r J n (M il I i n i n < i ', i UlemriJiErv liy.L ïktrpa Jir ohr.i/l-»ïrip.L ih»l>r\rdntj ijLnle; -pigitiikUf.1 fMnU Jr nHíri IlUiftfellI teto ISÜ^ Ln IMiiJa VH r** ûb JjHc*- *■ Hirnh. Irt 'jk'.ijULiJr t. Ii-Uli ili, prvr n44VPï Mhjni- |r bii rljnlthkJ ^ ?*lnÌFlh4r ot-ej- Btui Ijr. V kfliti iitr^l ihlh'tihi, i úJ;ij,jI'i.l j,- l'Ll.i la ll1 ijj_k irmi «b.i 11 artfanLu* 1 J-.U.L1. l; ■-11 ,=■ 11 : i r-- k 1 ■ In í.pr»rlrHb Eer ku 11 um? dujaMHiMl Slin miikr*! p [a-il L unk re a dr m-.h .h ki Jn nLn^lf+inH, ürrfr*,U™ nJ Ute UlíJ JfcmíJíS jJWl I itti L"l-■ iLl .L-k I .=. I áfltllvL l'u HhVdlrOdHhl jr- l'I .1 a lih k i VrhLmfc ullv«) v mm dd poi ri'in r m rtbvri¿iL In Ajilil^dl. skl.utuo r. r'-tt W-rinw: pl-uijirtVi tl|Ubt(Ul * trl&LE. PliJUifr^Hi VHblï PCItvit UMïifl vrillé ■■Ij^i niii ki ot il [iZ.li ,bi-iL'^-i, L|i pli /..Lh r^, kiLkihi Ludí áriLiiim LJialdlrlJ^m narav«. S ¿Lm->,Im Itjöiiam uidt-lavcrv Je hL-Li rno ìzImjLJ&i] ludi vsebirtn in jc flml"i ne Ir ídJOT- nM«r f Ifl^nitl-nkl-IÏL tllhJÏLjLI ifiVJÏÏ-k hL PQ IHlV, Jïnpak Ii.iIl ^UooiJInl l*lhtlcllLlk 1.1 iujiH-1, ihl.-inin.-'k-r kullurr In umrHanMl. ki Tojrma oblikn-i alno lridivi» v bo- nilrm tVtLa itomw loi. S ^ÍOÍÍ VHliivw olLranJa In ifJJilrJd u-ijlx.ljW ilutiQVHf In ijHrtnr vrrdnatr- planiaslva Irr jih boriali 1 11 in uni hpoxjvaii.¡l lurotlni1 in. wcialnr inrilii ipiiiiejta IpinKl v,k- 1970, str. 90 1973, str. 652 KUNE I7&IJAJO Lun¡ frsino ¡Íiani io tí med glpinqli .-.Opel rçhcâ ri m gasavi, ilo v nskciief'h p-a [■ h naibaii Obû^ùrtih pteèoNâ fm^roii imQfijtoli, v koUih jmsrilv ir kdc (c pä-bilg magone oirn uquiOvll:. kdor zmnnjjtnli, v kdük-3 it*iirùlir ¡n kdo ¡e po-TLrotiiölfj ¡{1 2 n-,1 no ïHtno le itckc¡ iei-ilín1. Kllnj n-iun-jkojp v bavariki srn«rir ikúiuE^i 11 CC^O^Ï-IÏ» iiebfy, v kroHí-no-i'lk. |Zimm*ri-J üknov ¡7shop| po s-a ti pa'Dniljcni Ali « íiekdo pr-provl¡{> np íimilcg iorono ■P poIr^ibuÍD kl r-rl Áli 10 iQ po- ¡□V i inrnazvnri j-iv ■■ .1-.. Li i v L : r<: prçli Hfhii.ïùCHi IMííígo cilpi-nriniDÏ Ali DO_ morde nn dqlu neVdn — laVAIä.. ki |;1 uiid.D skrivarna pmluiaii pr-dnlanjo rnz-oi-srärtih plnaHBV, ki so bili v sien¡ s prvino la ■! rov, kor in pai: pričakava'', iÎD (ih .u Utri-i Su fol kOi ktìliVor i^b ¡{1 bh ntkçi Vili pa mgrdd colo Zc neka k"cl *ä ïd j»¡avili 1oki q !iji¿v¡ in nckújífúl ¡4 büo CC-I& U{]OlQvl[nñg, kdo 19 i. li povzročiln'i< Inda pn 111 se prQ'i mj^.t. Ed rutear m vi&rüo niíesor bo rti polrtbno fwioVgri, da P-ckíSo po-r,nj.r*-fi ïnrodi Ickern päceliäl PRIPOROČILO Oblik nsiih poro ra iti \i lela v loto, limit; nei jlovB-risid pFonfníki lTûflitfIK2Glr ¡^ v oltçlici fíi^lgvo, pipiiintï hudi v jé bol¡ íipnríih-jojo iitfilp, i^iLa w om- halgíf, kil frlrapak. p aiHkg ¡n ífljnfl □luT-in.jaílo tüli|c. JnLo ïo w^poreclnfl 1 íibiikQm uečp^i 1-jdi srral-Eifl ob paleh. Pgnokod, zFdïM üknli T-içjluvo. Le ilan¡e in ikapdalaiJi«. Ûncinciinft (:□ □ z öd-padki pc s'a .a pTObkm ll-Ë-ilko trn vir- notttvä. Komiíijo îù vofiivo PZS « zoiû zovzenrí?, dv posigpo pro-proilLi pel víriiiiiLi vrečka nopogroiljiv acilavni dui &pri>M vLrj koy": pldilinCO. Co l^hVa v nahrblrijkìh nitalonp psluc t tivù, e Irune, tid'um Ludi prüinill öv>köV iyi bo lúiVa s h rani ¡I i v yrefko in prinoiTï da prve pill&iûnlfU, ¡¡Il linhko uriçjno na ura¡ano imiNicc. io pa ti v-jgîç plan nifi« ipolonno S« lu ïn tam ppbrgl tak odvricfll OvilflV viiolicgo C in ^n shrar.j V Wfoikp, W> inaga v naliS ganûh -i — j —-ij p:-pri!| izbaliîplo. P-izuriL lu. '-n.il-JIO ra^niiLlgkp zlush za vodnike in organj-TDlg-rj«- fk upi nikiíi lï4elOvP Markd Sotan 1975, str. 676 moj najlepši prijatelj ¡Plrjnrni1 c-n-.u Vi-tfnitu En BD-r#lnl£6| n, PlfiAÌAi.1.1 «Ébìikj |: r-': najiepü in nn¡hDl¡-Li prìpqlol'j I icV 1-#rn noiSí'j ivtila v iiwïjtnju - ic JO 'nto - in dio grüba bí>si. íy* mi ncjí44u¡p, do li 10 ¡avno priinnm, tfr le Tí Itbi ra c-cn1 najvít haimomie, «tikt, tü«i<>*'i\*. frtania, mlčJi vtb, ¡e le^w I¡1 ianimira. ïflîç, itlö fflíift MrlolftQ viorn päghliain, ki Spinije!» tfamofia in 1u¡e gart, in 1íiHm, k. Vsilit p^ChifltkQ d'y[evO iít ¡ilíhrhHo jvtfiö. drue?- íflvifí ¡ü ¿fclípija pr.m(m v rtVr laka ipoiiliivo in i zanimanjem kril-if 5lnn V*ilriik Sfrwiedn Ij:1 '.ni¡l}«i K mej ivi^imi ludi ¡Oí £nPsla v iDpùru loin 1FHÏ, r v GLnuiij dld. Ví-i. ki etio l:ubi'i in»4 bili jurznor-imrciri In ¡Tignani. V Carinit ut arai raíala beda, kar ponosn;?, kjrr ie^i imela vara v ¿¿nano, badrl'o nni |a ^lavcuba pci;n, j bar i« darnlnjo oprrn] pnvka Vilma üotavcí V ;cinih dr*-h h Qiiralq pra11! Julijskim ílpair. r.-t-r'olokrDi SÍ-T ic ¡¡aka'a Mie; ■■ c-nnr hj ¡c Hf Icmbra ^ì-.ì l'allja Itaplrullrala. Nai!^dfijo nač Env» -lb jb: = ll - Liilfr^pgpi^ 1/ otjlicn Ijublraie. Ktr pri imo lü^cvili pûl Lküii Viiío. pr^d CüíFío frno pi^iftxli. Soie, ia ili ¿í! kraEko pljnaft v Vlpaw ¡r. dal¡* Híuliía Ji l|gW¡ur», Piíl tlfl. ¡a 1f(i¡ülo Ig pfll. dolQO Ifl b^lo 10, 5f r" Kíclo Dt 1» ufflokíiilo no Gofí-niuo. bi m^j rtfl líilo vìi Köfti^ö Uù *tlik II ¿libali ¡I» Irplje^iy doíokal« ivtìwda. Ir. laíeta 1« .r fLfliípela prun — krlbiln ic dcla don' in -ocla nckai prirnDrsk-"h v r lio v ]mD ;]r, ■ di-i' k, da ia Lila ka¡ MMUi £r:i ! 10 ee- lud. irlaii ¿t; tc-íd in ludi hrcpt-ic-ijc- ¡c rairdv 1-31 lo i? iD^o ¿IdvcíVci. PrKci ictn polo-j □ Kadar Km u vrn¡¡ar 1 fokiu^a kal< LG'os'E'i.n, YEdna sam na glai pepala hvalnico.- NsLa gara 10 ngjln-pia. H.Ira in .mineval ¿Ofc približal -id mi Ahraham. Qdlacil^ inni is. Ja n¡«m-j r.n £ai1 prr-'lùdirvi Etüvanikü ImiEMri^lü iñ laía. Ln Ankral vm í.-Lch-í Cbli^b^i -.r-Ti izpalnila. Bala skii -i*, di- Hr A^rqhpm bí »^L ¿lri-.ú! I ponili po gí^liiii'.ik, 4K1 ia 14 Ir! te mi ¡íi. Loko ftívCTitnrj ígir (»Ii rn5 pe H[ lípO^ ti MÍ hrorti íylo ¡H ÍJÍC. rfa lihki ilvirti. Mo-jLa Lap^ic 1986, str. 161 zvodenela boka MAHTINA F.E HíS — T>, #1 m+¡f anmin — A j'.T. kftifJO. fo it C 'J /ridjocn ¡ñcij¿';t TSHí. QC-L«. t* megaíni 1Jap. jo ¡o pr.ij:- adnva' z rdtfe-iirTi a*rtco'n rijo.i- Jftfjj si )e UrfnjVi /IÍHJDÍ'J indura Dbivki?. - Kation ¡cü* - Wi ¿r Wrflía is Kttab --Î& pffrfííip, Urft n i* fri^r-tl tf'l't^l tettanti*, FOU a/m b vM*t,i vati. 9 i» r»tí: tmT n C-1 6tfC^i fíOtr' S6 Aor smJI jn 6iH4 IriQf MÜ mííufcú.-níB iw a>"ÍHii* ^íflvJív í vriI* at*pt Orjf^n \o =[)|0A rti tif pífijlilflir .Jvü¡ É* np pff[í*j'0 • ij JI J ftoiïjtoplc^oin. ^IJVITCI, L.'.l pr -¿TlW ¿M.1- - -.ÛjïijITWji^ J'iiTTiinjri' -Ja ne ira- imr/iv/n, ko öc-no r" ti,-riamiti. VJt a hifi ptìprtrijtnàt jixnrKnVJo sii --■ ■ ik JWtfïl nsdrifr Tjt fcurrtrj EU ¿3AjJi, fmtIQl/Ht ."O Olii 'DiifVifJ-n ZV nu/nn prvfoz. i*t rti pr;moritj /itariCU rv&itt« Iijtf, ipnïf Lî-^-'it-ï -JC jri S6 I^DJUVÍÍ-I pogt&tv «."fcùjirj^ v tvíi.'.-noíflí/ ¿i r^ifi^i it «fice tw jfl k*i ¿tifvottt Vi^ijö- Ti je D-J ijiòh^ tùHCi. SIA3Í4, ki in -■: i Tiaíntjí LJsiTnra. ,■:■ püjrjio-'d rvdt rac bon mm»,: z n in flora. K si i. j Iz-plh, po ludí i■ .d¡n ur 14m preliwií V njih! S« ■■TIj TJ no vie¿£ l¡3 gar. DrnUtfr m bodo dni« mtìfir no bam odneha' Juin il V|l, 1974, Ufa [i bilo i,M fWBir GuHl íü noprogd svojego piovevi na ifegs i.an|tkg .n ga pagial proti Vr-plom, Pei Aljpïçvfm dgmu ¡r I» vh Id ñíks¡ ball ionih p! ü nmtev k je s il-lo za tjdhnd no ingt^-v. Jr I-iti™ pra'i ^agj. Malo pred Mûhi-i^iü plofcto »vg igvili Vor y ticinp n^vrggr ieï ikot-B, dir fc¡ bi ¡o iifll pri; pod itcna. P1, vstopu iva isti'r d (anta in dekbe. Ng pnku n(id vilapom si ¿Jilirvuj dmçi dragami írotno pol Poien+va: » ¿ÉT rob ' it ¡Ií1¡a¡N» io tùli, tí mi lu li-íü bili :peJ :-.LC-i|. ¡i1 cd hnrrui^ri narav-o -ai kahi lavfl a!i dnna 7g rçt. Kgr hiir^ sítiq frli pfi inoiifo nù Grüdj. Krpltìk Oddih, vpil v knngo. Hoj guvo zdo; v iteJ^iä oli ¿oigo ramlfcM Raj.* dolga. Ka jto pris't po j.nciii¿g jxïd Knmlkç alno, wiï <í:s pagîndavpl Hebe* (tolgo (lor*5kfl. Prijazno ui mi je- pgnLial in m6 vab'l. fier sarne in me vlïk'c nage v il-tv polita ng rg^j uud -i'-1rji.i n kruUJ vn igío. GwMl idhíi iZovü ra]e otáfl uio. M*i> I■=■ □ ¡• M.i Tu jft pa («pia plcrorijn, wipi vçï, da si t thnni, vidü ngçirgg r Rltfranjo ¡D b¡Í3 rei lepo, i |C b'-o ftMù suhn Itäl |>op-:Ko p.■ ■.p>:■■■ da moi en na ïtebru. mi Gnil povo, Jù grolla 70 .Lullo Hídi Jno. sit no^nj ¡4 döbro in hitra V ireVu- .l p'c^anjp kar TcmanljfnD, ir z !c.í napetn, inj in íoi/ii zg sl-nbimi tl-jpi in np- ::.kr, itttfa ! bol] ZïOfPD, sdiíriu, Z0r?j IdMdp Hibi'iflrl rtjiiiö mOgačnmr in fapo-a. &kaFO iva b la ja na pa .rvni pnl çi, ki d^lpi v dfl5.no k ¡isíapu- Nfl1 menJvo 10 IQrt¡&r yftitvu ¡0 nara^naïl Aavztjúf pa rúbu >n k/nalu- ¿va :c inaila na Kugvjflvi polici vrh jriin^. Odprovivg se po njc-j, ítnío^a r>D po '■ iflíJ-Svínr iJM-ur^iö n» d-.¡L-, h'liva na Hdlo vihüdncgg 1urnn in daljo dg Studanca, Sledi Ig ¡a T^rninilgvo O, tü ikfrui pretojtrto^ Süica lû ŠO moine p^ipeka4pJ ko iva za bfilaln Vralarn Tu-žka bi naiol I kglerimi hi M^cdoE. ko: ¿utilj ¡ipovedäl inflju irfrio, da V florali, ki s-j" ¡ im bil ¿vesF vie livI^Enje, íc- lalk-n do¿ivirr, takw bogat JicpoZQtHrt 1948, str. 127 Wtì^jrn » *tiíí n-4 reler* m KrfííHrf; iw í^™-jljí tfi'frí aJnrnikí, (íi Ur ja in jrtírtfítTf. (Cr¡4>} iNim lf hfl tir- fi- t'. W-W-t VEjSTj^K 2-2005 1981, str. 581 KAJ VSE ZMORE GAMS fffAVCf AVCIN 2 ;|¿:i-ii a-h i ïi S h kot fiplniil áúíbvril iHlilfitOkral tíeilfitokrit obiudoVD! njlhwwo jlplnutltic píidvlgr, n|.havn p krDhaçijiî. h "¡i.u patnslMt, nujpc, vEjülh pu kur Uta, jyolj a iJii.isi M¡ ta tfultodiHHil ifflfllftfl Tnk& um sc lovu íi.invi doiwitng gdpavedal, i liivnka befrdo ìvd|I i:cpaj.Tbnl :im.rli plunnh . ¿upr.v m>J: -jv na CrfiöQJ ¿Ijrpsn v praVii po HsofrH aorah v prvi íiml med natopiš doïivaîju [u Ca Bîreljn* jIi ne. -Nil lovu ni vaialo, da al ., cl. v.i?.nu d;i 3. lovil:- Srtínn|o ; gnmjl ml |0 JieUprri-ini Níravp np afínala nn krnita otfvwln niL jtf Pretori ihr niújOyj -J0i>räj iälrtlj&vega villa, Hi ni pu vié'ú (hl(Its1r«ÍH UionCDV. naslednika^ y gnrph, Ti ml nprgtl pgngfojo, Lp| ¡Im r» iyí^itP ggrata blt|ar çpmf, Iknle In pokiíd. Tniiti sta :,!.j niD| nnulcHilk v gn'ih In v znan«a1:| □ d^lilrlkl, In.-n Fluldg livljunj,.-. — Uolgo-stcíjelni. ^ovi Sotan, i" domai Ink« DnrinScica, dwíMi i mrllandts bolnico No SVúli V Vrinila nuJ S:i¿:i — paLhalaglnjn, pr.valnu vrs.illkn íuraraicu v 7el .íCaratvu — m4ir 4*jdffvH z'*ínl groben ici TrantBkl Pok ki) Albane tu »rabmt 6rcba"tiBlf, Dtikifrj je ilo i VW pa p-appdu^ačl, i1;.:- bíVI plUtaftli ■= ■ :9-■ I priHl Qcrcb.cl, patcm pj pd9 [w domain vodom* nsm proti »dhr, jK^prek Ce: Birmo Jrnas;o stsno n&d t-triu mi £aba4|l Sprednlka. desna ; jidjn:' onrn.j i.::l atriKl na. KP nia it pa lurj vm|In v naja ta¡1 ¡ra -in Vrn1: ■, nU ml vu npgd^ln.i^ ji r j pçniif dovoli. kaj sli dnii-VbIs na va:¡ M ftücf, kl jO Éivtìilfl (MU*™ (Hefludall, yorfobii.j k o L itckoú fudovlto laike pruvg trdnjava Moricgna pod Bov&k-m ínígpm. 2a kmtlu apuirtkú »lä Ei¡u!ilnr :lj se pred ;i.ii-i,i nad skuliKi 11ÍM ñu k-.t litkj; qlbljí. FjhÍíJoCi koiwjnihi 30 gpoujrjnll ■fi.la Stn ¿oilkor roogrfn tiho, kgt |(i 1rçn!jrgk,h lùrtou in ru'u íiüvúl'j. Kmlu flu lihVu ugolovih: ffloCa.n garnit Sna, bíi| ju tudi v Bc-rebèio ífl tnglo prtkrn1»rvo - - tprnsiü gnr-¡ivggi — u¡ Vu zwuvaI i-sd cesto. Vi robu tùïiâ ¡ü bil k^k« Irl rni-itrr: vlaaka. In ¡¿:l ¡o ijlai]n,-cnr dvlg.n,nni: glava, vellVih at., rlcgnjunili r-ucf:i, ih in roprej «k«Cen.n &jjr«dnjih nog v tem Iramrini m .i« pod ^¡¡m odpH^ alàbltis Oko jo □cenila, k.n ac bo knnfala krivjl;u letu. K.r :,! :;ni -j |ij jg pri ìtl'j. Tj.ki> ]J(V*ltrrt ftölUhi. J:bj, idnj. ji: ila indila I O.i ya In mir^i ht vandar ns moie «-i trtjalk ü ■ bo obrai-sU in ?oki: mu nlciiovo in vea pogum ne inurelü vçfi paniagjri Kamaj jç üka iijuniiío. k^ka id íu ulc^n.une zjdn|0 Kigo poírafcnflB saprei, blm bo í<: spiiïtli^ In io Je ZB^rnwlo Kamenju In tkultt 3D '¡¡Vit; lífjLid jjrkljuv. du ue vlu!l> pobafj.i A v viej zmedi iiüJjJl-íij p j »kplnvji |o n|frjavo Hjlff it ^(iíng »lodilo nevidni í.r(i Igtn Kltrail ¡O Títíeln po;4im,i|¡. ko jL drill- PO park'ith In i-j itjäl domü'D V iLalí. kl ¡a h pramen ilä v aVrviiiJn in ajlaviL i-knk, jr: i vs(rí:i prg'i golS. Se .níkyj k.'jiîkib jawir;i!nih skokov in ïf je ^Iflnil ^^ivjn. Ftúler.r Heäen piLd ïbtt, Pr»d irmT PröJ âlùbirïii i¿ ¿ut ig urto t Û-.ôndifcÇirlî NnmtrtT Pa gn kda paanema;! Siti-j kowog mu je ïc kga. a na pnft'nad. K^kg Idpyjno rûrvred-tHrtonl iim io Uuäja v pimwrjavi t bil¡i v iivi Niravl. K^ko BflwidI su furti Spanni ri'Vtird,. i'.if, vzpdni i vso p'uziiliia Tr^kniVc ;inid gumal, t utrniti Vi Jg pMdo^li v milijon i-, tal avn-Joiii> tx^ja íí pfillwHijfli ¿¡veli goral, null dragt. ptifpiik, ntdalini. zAupIpvi ¿tirirïugl Vtlaplpin ; a ~ ■ vlnakg n^c vniml dvgnoglm 1 Za0i : ;i ii> ni) ■!_•=■ prOál^vn BJ+ilnlcfl dvnkongl Furi =tlin :qa klubp r3blp<, 1920, str. 215 O o.