Katolški cerkveni list Vredni k: Ur. Janez M£riza#ta»H M*of/aear. J« 49. V Četertik 10. Velkitravna. fSJfl. Kratki preinisliki iz s. evangelija za pelo nedeljo po veliki noči. (Jan. i6, «3—30.) lar je aposteljnc Jezusove hudo užalilo, ko jim je svoj odhod od njih napovedval, je bilo to, de so v vsih svojih potrebah in serčnih željah pri njem vselej pomoč našli, ter so si mislili, de brez njega bodo popolnama zapušeni, in de za svojo zgubo nikjer več ne bodo nadomestila najdli. Zato jo rekel sveti Peter v imenu in po sercu vsih aposteljnov pri tisti priložnosti, ko jih je Jezus prašal, ali ga hočejo tudi oni z drugimi vred zapustiti : ..Gospod, kam hočemo iti ? Ti sam imaš besede večniga življenja". Tako so si tudi zdaj aposteljni mislili, ko jim jc Jezus napovedal, de gre od njih: Kam se bomo zdaj zapušeni podali? Kje bomo v svojih potrebah pomoči iskali? — Zato jih je Jezus sam ljubeznivo potolažil, rekoč: „Kar bote Očeta v mojim imenu prosili, vam bo dal". S temi besedami je hotel Zveličar svoje aposteljne potolažiti v njih žalosti in v njih skerbeb, kdo bo zanaprej njih učenik, njih pomočnik, njih prijatel; hotel jim je namreč reči: Ne skerbite kdo vas bo zanaprej v dvomih ali cviblih podučil, v žalosti potroštal, v nevarnostih varoval, kdo vam bo v potrebah pomagal; kar ste dozdaj pri meni najdli, to bote dobili zanaprej pri Bogu, mojimu Očetu samimu, kteri vam bo vse dal, kar ga bole v mojim imenu prosili. Ne bodite toraj žalostni, de grem od vas, in me odslej ne bote več pri sebi imeli, zakaj jest vam obljubim, de je vse eno, če se k meni, ki sim v pričo pri vas, zatečete, in mene samiga, ali pa če mojiga Očeta v mojim imenu kaj prosite. Kar bi mene, ako bi bil vidno pri vas, prosili , to prosite Očeta v mojim imenu, in vam bo dal. — Ta nauk Zveličarjev, ki ga je tukaj svojim učcncam dajal, zapopade v sebi novo resnico, od ktere dozdaj še niso nič slišali, in ktera rcsnica ne velja le za njegove aposteljne in učence, temuč za vse kristjane. Zato je Jezus te besede večkrat ponovil , in rekel: "Dozdaj niste šc nič v m o j i m imenu prosili". Daljej pravi Zveličar: „Ura bo prišla, de ne bom več v prilikah govoril z vami, ampak vam bom očitno oznanoval od svojiga Očeta; tisti dan bote v mojim imenu prosili-. Te besede, ki jih je Jezus tukej govoril, in večkrat ponovil, morajo globok in lep pomen imeti. Ta pomen je pa to, de, ker je ves človeški rod skoz greh božjo prijaznost in milost zapadel, nobena molitev in prošnja in nobeno dobro delo človekovo brez Jezusa, kteri je Odrešenik ccliga sveta, in brez njegoviga zasluženja nima ccnc in vrednosti pred Bogam, ampak de vse, kar imamo dobriga nad seboj, in kar še skoz prošnje želimo in upamo od Boga, nebeš-kiga Očeta doseči, dosežemo le skoz moč za^užc-nja Jezusa, našiga Odrcšenika. — Aposteljni dozdaj v skrivnostih učlovečenja Sinu božjiga in odrešenja sveta skoz Jezusa niso bili šc dosti poduče- ni. dc bi bili redili, de Bog ljudem ne more nobeni' milosti in dobrote drugači delili, kakor skoz zasluzenjc svojiga božjiga Sina. .Molili so dozdaj velikokrat, tode na to še niso mislili, de ima vsaka molitev le v zasluženji Odrešenikovim svojo moč. Ker jim je bila ta skrivnost dozdaj neznana, jim jo je Jezus odkril, in je tako v tem. kar molitev tiče. novo postavo in nov red ustanovil, po kterim se je zanaprej aposteljnam in vsim vernim ravnati, re hočejo uslišani biti, kadar molijo. V njegovim imenu si* morajo vse prošnje in molitve začeti, to je, zacetik in podstava vsili molitev mora biti vera v Jezusa, zaupanje v njegovo zasluženje. v njegovim imenu se morajo vse molitve izpeljevati in dokom*e\ ali. Molitve v imenu Jezusovim opravljene zadobe sko/ to \rednost in ceno. de morejo Bogu dopasti in pred njim uslišane biti: pa zadobe tudi posebno, in tudi prečudno moč, posebno ako so s terdno vero sklenjene, de nam v duhovnih iu telesnih potrebah. v skušnjavah in nevarnostih pomagajo. To resnico nam poterdijo prečudne dela aposteljnov Jezusovih in vsili vernih kristjanov, kteri so v Jezusovim imenu hudiče izganjali, bolnike ozdravljc-vali. in z drugimi prcčiidnimi deli nejevernike k spoznanju resnice, in grešnike k resnični pokori vodili, in tako rekoč vlekli. Prečudno je bilo naglo razširvanje katolške vere po celim svetu, ktero se je godilo vsred strašniga preganjanja vernih, s kterim se je vsa peklenska moč hudobe resnici svete vere v bran stavila, le prečudna moč molitev iu dobrih del v imenu Jezusovim opravljenih je moč peklensko tako častitljivo premagovala. Resnica večno ostane. Kar je bilo takrat res, je tudi se dandanašnji, in bo ostalo vekomaj. Le vera v Jezusa in zaupanje v njegovo zasluženje, in po tem takim molitve in prošnje, v imenu Jezusovim opravljene, bodo pred Bogam vselej uslišane. in bodo zadobile kristjanam pomoč v vsili nadlogah in potrebah, take molitve bodo slavno premagale vso moč pekla in hudohiiiga sveta. Brez vere v Zveličarja in brez zaupanja v njegovo zasluzenjc. brez ljubezni do Jezusa pa ljudje ne bodo nikamor drugam zašli, kakor v nesrečo iu v pogubljenje. Kaj pa počne današnji svet? Ali ni tako, kakor de bi svet hotel Jezusa na laž postaviti, in skazati, de se brez njega, in brez molitev v njegovim imenu prava sreča more doseči? Ali ne govori današnji svet očitno iu brez straha, de ravno katolška vera je sreči človekovi na tem svetu nar bolj nasproti? Gotovo je res, de nikoli se katolška cerkev tako po širokim ni bila so-vrazena in preganjana, kakor dandanašnji. Od nar visiga pastirja. od očeta vsiga keršanstva, Rim- skiga papeža, noter do nar nižjiga ubogiga meniha terpe zdaj vsi duhovni, katolški učeniki sovraštvo in preganjanje. in le en glas ohdivjaniga nejeverstva je: dokler bodo ti. tako dolgo ne bo pravice in sreče na svetu. Verni kristjanje! kteri še v Jezusa terdno verujete. nikar ne obupajmo. Spomnimo se Zveličar-jevih besedi: ..Kar hote Očeta v mojim imenu prosili. vam bo dal*. Zdaj je čas, de se primemo teh besedi, in se s terdnim zaupanjem k neprenehani molitvi podamo. Xaš sveti oče, rimski papež, naši častitljivi školje. kteri so ravno zdaj na Dunaji zbrani, de bi se za ozidje Izraclovo, za katolško cerkev mogočno v bran postavili, se nam v pri-serčno molitev priporočujejo. Ali mi ne bomo poslušali na pomoč klicanja svojih pastirjev, ktere nam je sam Jezus poslal? — Z zaupanjem v prečudno moč. ki jo ima molitev v Jezusovim imenu storjena, se hočemo vsak dan oberniti k nchcškiniu Očetu, in ga prositi: ..Sprejmi milost-Ijivo, te prosimo, o Gospod! prošnje svoje cerkve, de ti bo po zatertih zopernostili in zmotah brez nevarnosti prosto služila. Skoz Kristusa našiga Gospoda. Amen-. Potočnik. Zakonsko (»ostavodaiijc. Oe se je našimii deržavnimu zboru v Kromc-riži pamet mešala, ni nobeno obrekovanje: učeni iu pametni možje so ze zdavnej tako spoznali. Pa saj to tudi nobeno čudo ni. če pomislimo, de je tamkej toliko možev sedelo brez vse učenosti, spet veliko drugih brez vse vere, in še veliko drugih brez vse učenosti in brez vse vere. \obcn č.ovek pa dati ne more. česar sam nima, tedej tudi od našiga deržavniga zbora nismo smeli veliko dohriga in pametniga pričakovati. Oe je temu res tako. priča skorej vse . kar so ti možje dozdej počenjali in sklenili : ali kaj vse so mislili pa še v prihodno skovati in na dan spraviti! Jaz tukej samo na 17. podstavnih pravic opomnim, kateri bi bil ravno te dn: v pretresanje prišel. Kolikorkrat na ta zmi-slini, se mi zdi, kakor de bi bili hotli ti v svoji modrosti nezapopadljivi gospodje tisti turn dokončati , kateriga so nekdaj Babilonci začeli pa ne dodelali. Po tem bi se bili namreč smeli Judje z kristjani, kristjani z Judi in Turki ženiti in ino-žiti, kakor jim drago. Kakšni otroci bi bili iz takih zakonov dorastli? Ali kristjani, ali Judje ali Turki? Jaz mislim, de ne ti in ne uni, amp ik pravi, popolni neverniki. še hujši od Turkov iu nekdanjih ajdov. O kako lepa prihodnost se nam ie obetala! — l)e je k srečnimu zakonu tudi gnade božje treba, to vsi katolški zakonski močno obcu- tijo, aii ti gospodje na Boga in gnado božjo veliko ne porajtajo; tedej bi bilo po tem zadosti. če bi si tudi katolška zaročena le kar pred deželsko gosposko zakonsko obljubo storila: če bi jima drago bilo, bi znala potem tudi še v cerkev k poroki iti, ali deželska postava bi jili nobena k temu ne vezala. — Iz tega se vidi, de so hotli ti gospodje, de bi naša prihodna vlada nobene vere več ne imela, ampak de bi se še nad Boga postavila, in so mislili , de bo tudi brez Boga in božjiga žegna lahko srečna in močna. — Zares čudno pa tudi žalostno ! — Ravno zavolj tega smo sc v dnu svojiga serea razveselili in na glas Boga hvalili, ko smo zvedil:, de je naš mladi in serčni, v božjo pomoč in poštenost svojiga prizadevanja zaupajoči cesar po svetu svojih ministrov naš deržavni zbor razpustil, in nam ustavo dal, kakor smo jo od Zbora zastonj pričakovali. Dokler je pa Bog te ošabne in prenapete glave tako globoko ponižal, ki so v svoji vražji zmoti svarivin glas naših škofov zasmehovali in dopustili, de se je očitno v zboru rimsko-katolška cerkev kakor nar večji hudodel-nica in zateravka človeških pravic obrekovala, iu >•» tistim govornikam nar glnsniši pohvalo pluskali, kateri so katolške mašnike in škofe nar bolj čer-viilt- dokler jih je Bog ravno zdaj tako globoko ponižal, ko so mislili, de jim nobena moč na svetu njih prizadetja ustaviti več ne zamore, in so že v duhu veselo gledali, kako se steber riinsko-katolškc vere v Avstrii šibi in maja, je kakor že večkrat poprej, spet na novo jasno pokazal, de kadar se pekel in svet nar huje zoper s. cerkev vzdigujeta, jo On nar bolj veličastno z svojo roko podpira, de v sramoto pripravi vse cerkvene sovražnike in pred celim svetam očitno pokaže, de je on Gospod in Bog, in de zvunaj Njega ni nobeniga, kakor se /e v psalmu I 4. lepo bere: -Zakaj se togo tijo neverniki in si I j ud si v a d o miši j u-jejo, kar je prazno? Kralji zemlje so se v z d i g ii i I i in k ii e z i s o s e z e d i n i 1 i z o p e r Gospoda i n nj e g o v i g a K r i s t u s a: r a z b i t i N jih v e r i g e i n odvreči o d s e b e Nji h j a r m. Ali ta, kakor j c v n e b e s i h , s e j i m b o s iu e j a 1..N a d a n svoje j e z e ji h j e z d r o-bil". l>s. 1011, 5. — Koliko posvetnih modrijanov, koliko očitnih in skrivnih, znotranjih in zviinanjili sovražnikov, koliko kraljev in cesarjev je ze cerkev preganjalo, kristjane morilo! Zdavncj so se njih kosti že v prah zdrobile, zginilo je njih veli-castvo od zemlje, — kakor juterna megla, kakor vclieaiga zaupanja vredni; zakaj vediti morale, de vas enkrat ojster odgovor pred Kogam čaka. koga in kako ste volili. Opomba nika. niga greha zaverati in kolikor je mogoče, nam časno srečo zagotoviti. Zato je vsak človek dolžin, v deržavno zavezo stopiti in toliko od svojih natur-nih pravic in od svoje svobode deržavi oddati , de tudi drugi poleg prebivati zamorejo; on je dolžin, postavam in gospo s kam biti p o k o r i n. Ali izvirni greli nam ni le dušo popačil in večno nesrečo nakopal. Jezus Kristus pa, drugi Adam, božji Sin in pravi človek je svoji cerkvi zaklad svojiga odrešenja zapustil, de bi mi tudi večne nesreče rešeni bili. Skoz cerkvene vrata se pride k gnadi s. kersta, skoz kopel s. kersta pa se nam izvirni greli izbriše; mi postanemo deležni Kristusoviga odrešenja in delčiei božjiga kraljestva. Tedej je tudi vsaki človek poklican in dolžin v zavezo edino prave r i m sk o- k a t o 1 š k e cerkve stopiti in v njej izveličanja svojiga iskati. ^Pojdite po celim svetu in oznanujte evangeli vsim stvarem. Kdor bo veroval ino bo keršen, ta bo iz veličin". Mark. 16, 15—16. Tako čudno je človek vstvarjen; on, nar lepši delo vsemogočne roke božje! Duh je ino telo: zato jo na lloga in na ta svet navezan, in po svoji du-hovski in telesni naturi raznim postavam in potrebam podveržen. Ali nobene naprave v človeškim življenji ni, v kateri bi se vse do • daj rečeno bolj jasno razodevalo, kakor v zavezi s. zakona. — Mladenč si iše zvesto tovaršico svojiga življenja, divica si zbera skerbniga varha svoje čednosti in svoje sreče: pamet ima človek in svobodo, v tako imenitni volitvi se nikakor siliti ne sme. Ali zakon je pa tudi zato postavljen in potrebin, de se po njem človeški rod ohrani, otroci se pošteno redijo in de si ti, ki pred nami v večnost grejo, z drugimi dobrimi udi nadomestijo: zato zakon svojo korenino v telesni naturi človeštva ima. Ali pri vsim tem vender ne sme in ne more na svetu nikoli tako biti, de bi se ljudje le kar po svoji volji in po svojim nagnjenji med sebo ženili in možili, kakor bi jim bilo drago. Zakon je namreč tudi korenina in podloga deržavne družbe. Iz zakona se snujejo družine ali familijc, katere od deržave svoje pravice in njih varstvo terjajo, tudi mož ino žena svoje nasprotne dolžnosti in pravice v ženitnim pismu dc-želski gosposki v varstvo izročita: iz zakonov bo prejela dežela tudi svoje prihodne delavce, vojšakc in uradnike. Se ve tedej , de deržava tudi dolžnost in pravico ima, na sklepanje novih zakonov gledati in svobodi iu nagnjenju svojih podložnih potrebne meje zaznamvati. Zakon je pa tudi zadnjič podloga cerkvene družbe. Iz zakonov pričakuje cerkev pobožne otroke, hogoslužne divice in mladen-če. izgleda polne očete in matere, skerbne gospodarje iu gospodinje, zveste delavce in podložne, za božjo čast in duš izveličanje vnete mašnike in cerkvene služabnike. K cerkvi pribežita novozaro-čena in jo prosita za podelenje gnade božje; s. cerkev blagoslovi njuno zavezo in moli za nja in njune otroke za žegen božji. Se ve tedej, de tudi cerkev še posebno dolžnost in pravico ima, na sklepanje novih zakonov dobro gledati, svobodi in nagnjenju svojih vernih potrebne meje zaznamvati in presoditi, kteri zaročeni de so vredni, dc jim z zegnano štolo roke ovije in jih z gnado s. zakramenta spremi iz diviškiga stanu v zakonskiga. Zakaj s. cerkev le kar to žegnati in poterditi sme, kar po pameti misliti zamore, de bo tudi llog v nebesih požegnal in poterdil. (konec sledi.) Zgodbe katolške eerkve. Spisat Peter Hicin^er. • (Dalje.) P e r v a doba. Začetik cerkve po Kristusu in a po s tel j ni h. 2 »i. Jezusovo terpljenje in .smert njegova. Ura je bila prišla, kadar je Jezus po volji Očetovi hotel v svoje terpljenje iti, de bi s tem svet z Hogam spravil, in človeški rod odrešil. Pokorin je hotel biti do smerti, de bi poravnal človekovo nepokoršino; dati je hotel življenje, de bi zadobil nam večno življenje: preliti je hotel svojo kri v drago ceno našiga odkupljenja od pekla. Vedil je, kaj ga čaka: umakniti bi se bil še znal, ako bi bil hotel; ni ga gnala kaka sila ali kak dolg v smert, pa ljubezin ga je v njo peljala. Tukej si je hotel pridobiti cerkev kakor čisto nevesto brez madeža in gerbe. Dva dni pred Velikonočjo so viši Judovski v Kajfeževi hiši posebne svete imeli, kako bi Jezusa v roke dobili in umorili. Tu pride Judež, eden iz med dvanajsterih, k njim, in se jim ponudi, Jezusa izdati za trideset srebernikov. Jezus, gotov svoje smerti, pa tudi svest obstanka svojiga dela, postav i per zadnji Velikonočni večerji skrivnost svetiga rešniga Telesa, v vedni spomin svoje ljubezni, v poterjenje nove zaveze. V ti duhovni večerji je hotel v prihodnje svoje učence zbirati, v nji se jim po duši in po telesu deliti. Spolnil je v tem , kar je popred že rekel: ..Moje meso je zares jed , in moja kri je zares pijača". Po večerji je učencam še veliko govoril od svojiga odhoda, jih tolažil, jim prerokoval od s. Duha, in v poslednje zanje molil. Kakor je bil skušan v začetku svojiga uka od satana, kakor ga je skušal ves čas hudobni svet, tako je hotel zdaj konec svojiga življenja težko vojsko poskusiti z slabostjo tega mesa. „Duh je sicer voljan, meso pa je slabo", tako je sam spoznal. V silni britkosti na Oljski gori je celo kri potil. Pa molil je k Očetu, podvergel svojo človeško voljo njegovi božji volji; in zadobil je tolažbo in poterjenje od angela. Komcj so čakali njegovi sovražniki, ga dobiti v svoje roke: nezvesti Judež pelja trumo njih služabnikov, in s hinavskim kušljejem jim izda svojiga učcnika in dobrotnika. Učenci Jezusovi večdel zbeže, in Gospoda peljejo k Anazu in Kajfežu, višima duhovnama: tu še sklepe delajo, kako de bi nedolžniga po krivim tožili , in eden aposteljnov, Peter, na dvorišu zataji svojiga učenika, kteri je v zboru še zadnjič pričal, de je Kristus Sin božji. — Zdaj Jezusa izdajo Ponciju Pilatužu, oblastniku Itiiiiskiga cesarja Tibcrja: nezvesti učenec, Judež, potem obupa, in se sam konča. Nedolžin je Jezus spoznan, vonder od Hero-deža zasramovan, od vojšakov nevredno gajžljan in s ternjem kronan, hudodelniku Harabu zad postavljen , in v smert obsojen. S tako krivično sodbo je hotel Jezus od nas pravično sodbo odverniti. Potem je mogel Jezus sam z veliko težo svoj križ vleči na Kalvarijo, mesto mertvaških glav; nosil je s tem vso težo naših grehov. Tam zunej mesta Jeruzalemskiga je prestal svojo smert, perbit na križ, zasramovan in preklinjan, v silni bolečini in žeji; malo prijatlov mu je ostalo zvestih, mati njegova in en učenec, Janez, sta stala pod križem. — Ko je dopolnil vse, je nagnil glavo, in dušo iz sebe dal. Bilo je po Judovskim številu ob deveti uri popoldne, v petik 25. dan Sušca, ravno tisti dan tedej, ko je 34 let popred po oznanilo ange-lovim, z nebes na zemljo prišel, meso nase vzel. Cela natura je stermela o ti zgodbi, solnce je otem-nelo v sredi beliga dne. zemlja se je tresla, skale so pokale, smert je dala svoje mertve nazaj , in zag -injalo tempeljna se je raztergalo od verha do tal. Staro je namreč minulo, novo se je začelo, nebo se je Adamovim otrokam spet odperlo. Iz ust nevernikov je bilo slišati: ..Zares, ta je bil Sin božji". Po smerti mu je bila še stran z sulico pre-bodena, de bi iz nje, kakor kdaj Adamu Eva. se njemu nevesta, cerkev, st varila: tekla je iz nje kri in voda, skrivnostne znamnja svetih zakramentov v človekovo prerojenje in posvečenje. Njegovo sveto telo sta djala Jožef Arimatejic in Nikodem, ki sta se tukej očitno Jezusova učenca pokazala, v nov iz skale izsekan grob: zavila sta ga bila v tančice, in z dišavami pomazala: sovražniki pa so grob zapečatili in z varili obdali. Duša Jezusova pa je šla pred pekel, pravičnim dušam, ki so se že od sveta ločile bile, odrešenje oznanovat. Smert Jezusova je zgodba veliko pomenljiva za cel človeški rod: v nji namreč je nam dana sprava z Bogam, dano odpušcnje greha, pripravljena gnada in zveličanje. Smert Jezusova pa je tudi polna pomena za posamskiga človeka, ker namreč vidi njega, ki jc bil nar lepši izmed človeških otrok, njega, ki je bil ves nedolžin, iz-daniga v smert, kakor v kazin ali štrafengo za naše grehe; mora vsak spoznati velikost teli grehov, spoznati tedej svojo nevrednost, in učiti se ponižnosti, popolne pokoršinc in otroške ljubezni do Boga. Zatorej so aposteljni oznanovanjc evangelija od smerti Jezusove začenjali. Sveti kriz. les, na kterim je Jezus smert za človeški rod storil, je torej tudi v vedin spomin te skrivnosti še ohranjen, cn del v Jeruzalemu, en del v Itimu, in v malih svetinjah po vsim svetu. Sveto mesto Jezusove smerti, Kalvarska gora v Jeruzalemu, je z veličastnim tempeljnam pokrito, in častiti grob se znajde v sredi tistiga tempeljna še neoskrunjen. 24. Jezusovo vstajenje in vnebo/uut njegov. Kakor je Jezus s svojo smertjo našo smert končal, tako je hotel s svojim vstajenjem naše življenje začeti: tretji dan je častitljivo zopet iz groba vstal, kakor premagavec smerti, kakor premaga-vcc pekla , ki ni bil v stanu duše v svojim breznu obderžati. Vstati so Jezusa vidili varili per grobu, in so to oznanili sovražni kam njegovim: živiga so vidili Gospoda Mati njegova, žene, aposteljni in učenci: večkrat in na raznih krajih: tudi neverni Tomaž ga je spoznal, ter rekel: ..Moj Gospod in moj Bog!~ Po vstajenji Jezusovim je bilo delo našiga odrešenja prav za prav še le dopolnjeno, v njem je naša vera svoj vcrli dosegla: zatorej a postelj terdi: »Ako Kristus ni vstal, je nečinicrna naša pridiga, in prazna tudi vaša vera". In ravno to vstajenje je bilo, ktero je aposteljne s toliko sere-nostjo napolnilo, in ktero tudi našo vero in naše upanje nar močnejši podpira. Se štirdeset dni se je Jezus v sredi svojih aposteljnov mudil, še veliko z nam in j v pričo njih delal, in jim poslednje nauke v izpeljevanjc in do-polnjcnjc svojiga dela. v zidanje svoje cerkve dajal. ko jim je govoril od božjiga kraljestva. \ tem času je zlasti od zakramentov kersta in pokore kakor tudi od drugih še potrebne zapovedi dal. per Galilejskim morji je Petru svoje ovce iu jagnjeta zročil, učence sploh je poterdoval, jim delanje čudežev obetal, posebno pa obljubo od prihoda s. Duha oznanoval. Konec teh dni je Jezus enajsterc še enkrat krog sebe zbral, in jih je peljal prot Bctanii. Potem ko je z njimi jedel, jim je še enkrat poterdil: „Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite po vsim svetu, in oznanujte evangeli vsi stvari, in keršujte jih v imenu Očeta in Sina in s. Duha-, še jim priporočil, od Jeruzalema ne iti pred, dokler ne prejmejo moči od zgorej, namreč s. Duha. Med tem je prišel z njimi na oljsko goro; tukej je iztegnil svoje roke čez nje, in jih blagoslovil. Zdaj se je vzdignil v pričo njih od zemlje, s vi tel oblak ga je vzel spred očiučencov; insprem-Ijen od rešenih pravičnih duš in sprejet od nebeških duhov je prejel svoje kraljestvo v posestvo, in zdaj sedi na desnici božji in deli krone vsim, kteri vanj verujejo. Učenci pa so se bili vernili v Jeruzalem, in so čakali tamkej obljubljeniga s. Duha. Tako je Jezus dokončal od očeta izročeno delo; kar jr on začel, je imelo dalje po s. Duhu v njegovih aposteljnih in njih nastopnikih naprej peljano biti. de bi cerkev njegova obstala do konca sveta. (Dalje sledi.; Sedajuji obsir katolške cerkve. Spi»al Valentin Sežun. i Dalje.j XIII. Avstriansko cesarstvo. 9. (« a I i c i a (kraljestvo.) B) V 155 izhodnih (rutcnskih) kresijah: a ) Levov (Lcmberg) v sredi Galicije in njeno poglavitno mesto per vodici Peltev ima zdaj do 60.000 prebivavcov, med kterimi jc 35.570 katolčanov latinskiga in gerškiga reda, 430 Protestantov in 554.000 Judov. Kakor smo že zgorej vidili imajo v Levovu 3 katolški nadškotje, to je latinskiga , gerškiga in armenskiga reda svoj sedež. Tudi čast. gosp. Janez Gutkoroski, Podlaški škof na riisovskim Poljskim stanuje v Levovu, zakaj on sc je bil zameril rusovski vladi, ker se je branil hišo, ki jo je za bolehne duhovne imel (Deficicn-haus) vladi v kasarno prepustiti, in je mogel tako od svoje cede proč v ptuje se podati. Katolških fara je v Levovu 9, cerkva 553, prav lepe ste nad-skofiska in patrov llominikanov cerkev. V cerkvi nekdanjih Jezuitov imajo zdaj študentje in vojaki božjo službo: jezuitarski klošter je zdaj v mnoge c. k. kane I ij c obernjen. Lutcrani imajo v Levovu svoj tempel, njih superintendent, ki tukaj prebiva, je postavljen čez vse 551 luterške in 55 kal vinska pastorja, ki so po Galicii nastavljeni. Judje imajo tu 55 shodnic in vclikiga rabinarja. Kloštrov je v Levovu 9, namreč za minilie latinskiga reda 4, za nune 3, za gcrško-katolške minilie 1 in 1 za armenske nune. — Poslednje prctcčenc leta so hili tudi Jezuiti zopet v Levov vpeljani zlasti zavoljo izredvanja (Erziehung) in učenja študentov, v svobode polnim letu 1848 se ve. so mogli oni se raz-iti. in n„ v|i več del v severno Ameriko, nekaj jih je tudi na Francozkim ostalo *). Od 1. 1784 je v Levovu slavno in v 1. 1817 zopet ponovljeno vseučeliše, kjer 40 profesorjev uči. Zamerkljivosti vredna je tu naprava in knižnica (Bibliotek) z več ko 45.000 bukev, ki jo je v I. 1816 grof Jožef Maksimilian Osolinski Levovsklmu vseučelišu dal. Ta verli mož, rojen okoli I. 1748, je bil v Varšavi per Jezuitih izrejen, in slavni Poljski zgodovinar Stanislav \aruszevič mu je bil posebno ljubezen do zgodovin Poljskiga naroda dal, kteri je on noter do svoje smerti 1. 1826 zvest ostal. \e zadovoljen občinimu pridu Poljakov toliko dražili bukev dati, je Osolinski Levovskimu vseučelišu da-lej tudi svojo drago nabero slovanskih starovin (AI-tcrthumcr) prepustil in za pohištvo, kjer so te reči razstavljene, veliko denarjev berž iz svojiga plačal , in dalej tudi iz svojih galiških grašin vsakoleten dohodik 7000 gl. namenil. Kupčija v Levovu je velika, tode ona je skorej vsa v oblasti Judov: od 508 štacun, ki so bile tu v I. 1823, so jih imeli kristjani le 85, Judje pa 508. — V Levov-ski kresii je b) vas Einsiedel, kjer samo nemški Prekeršcvavci (Menoniten) stanujejo. Ti krivoverci (okoli 150) so zopet med saboj razdvojeni, eni si puste brado rasti in ne terpijo nobeniga gumba (knofa) na svoji obleki, za to jim tudi rzapen-klarji- (Haftler) pravijo: drugi ne najdejo v gumbih nič liudiga in jih nosijo (Knopfler). c) Przcmisl staro mesto per vodi San ima cerkve gotiške podobe in je sedež 55 škofov za latinsko- in gerško-katolčane namreč. Ljudi je v tim mestu do 4000, ali tih je komaj 1530 kristjanov, čez 55470 je pa Judov, d) Dr oho bič v Sam-borski kresii ima skorej nar lepši gotiško cerkev v Galicii, kristjanov jc tu le 470, Judov pa čez 55650. c) T a m o pol per vodi Sered ima do 9400 ljudi, kterili je čez 4500 Judov. V tim mestu so imeli do I. 1848 Jezuiti svoj klošter, modroslovske iu latinske šole. Ko je bil namreč 551. Maloserpana 1773 papež Klemen XIV. (Ganganelli) Jezuite vzdignil, tako rusovska cesarica Katarina II., ktera je bila ravno eno leto poprej (17755) gorenji del Lituanije (tudi Belo-Busia imenovana) od Poljskiga kraljestva sebi vzela, Jezuitam, ki so tu v mestih Mohilev in Polock kolegija (kloštre) imeli, ni pustila se raziti. Papež Pij VI. vedno nadlegvan od španske vlade, ki je bila tistikrat v rokah Voltc-roviga spoštovavca Aranda, je scer po svojim nun-ciu Archetti Katarino II. v Petrogradu nagovarjal, de bi Jezuiti tudi v njeni deržavi se razšli; ali ta je odgovorila, de nima Jezuitov z čim drugim v <*) Tudi en Krajnc, ffosp. Stare, ki jc bil pred 5 leti še v Ljubljani v šolah in bistre fflave . je bil v Levovu per Jezuitih. Zdaj je on v Dole na Francozkim v Jczuitiški hiši. katolških šolah namestiti — in tako so bili oni na Husovskim ostali. Cesar Pavi I. je bil jim v Petro-gradu cerkev dal, papež Pij VII. je bil z ozna-nilam (BreveJ od 1. 1801 jim po Busovskim se vseljevati dovolil, nektere nkazila Klemena XIV. že tistikrat, vse in popolnama pa 7. Velikoserpana 1814 z pastirskim oglašam (Bulle) z perčetkam: ..Sollicitudo omnium ecclesiarum" overgel. Ali ker je bilo več plemenitih Husovskih študentov, ki so bili per Jezuitih v šoli, od odcepljeno-gerškc h katolški veri se spreobernilo, je to peklo starover-skc pope in soscbno kneza Gallicina, tačasniga ministra za verstvo (Cultminister). Zatorej je bil cesar Aleksander I. z ukazani od 1. Sušca 1813 in 20. Grudna 1815 Jczuitam pervo iz Petrograda iu Moskave iti zapovcdal: ko je bil pa šcclo mladi knez Gallicin, ministroviga brata sin, katolčan postal , in ko Jezuiti niso liotli perstopiti k ravno tistikrat na Busovskim vpeljanim svetopismcnskim družbam (Bibelgesellschaften tako so bili oni z ukazani od 6. Malitravna 1820 iz vse Busovske in Poljske deržave ven pahnjeni. Cesar Franc I. se jih je hil usmilil in jim 1. 1821 v Tarnopolu živeti dopustil, od koder so jih zopet prekueije I. 1848 pregnale. V tim letu namreč so po Avstrianskim Rongeani, Ceski bratje (HusitiJ, Judje in krivo-in neverniki vsake baže svobode se razveselili, ali katolčani —! f) V Zločovski kresii blizo Busovske meje per vodici Sulka-Vielka je grof Potockovo mesto Brodi. Tukaj je velika kupčija z volno, voskam šetinami, žimo, kožami, nicdani itd., ki pride iz Bu-sovskiga, in z železarn, vinam itd., ki gre na Hu-sovsko. Z to kupčijo se je pečalo pred 16 letmi 40 velikih in 200 manjših tergovskih hiš samih Judov: zakaj kristjanov je v tim mestu le 3—4000, ki imajo 1 katolško in 2 rusovske cerkvi; — Judov pa je v Brodi čez 22.000. — g) Terg 01 e-sko z 1300 ljudi ima star grad na stermi skali V tiui gradu je bil v I. i 629 slavni kralj Poljakov Janez III. Sobieski rojen. C J V Bukovini: a) Cerniovce (Czernovitz) per vodi Prut šteje čez 6500 ljudi, med njimi je 1200 Judov, drugi so več del Staroverci, ki imajo tu svojiga škofa, b} Sučava nekdaj poglavitno Moldavsko mesto z 4900 ljudi, kterili je 1100 katolčanov, ki imajo lastno faro, 3000 Starovercov z več cerkvami in blizo 800 Judov. Blizo Sučave je vas c) L i p o v e n i, kjer zgorej imenovani rusovski Bazkol-niki, Lipovani ali Filiponi prebivajo. Oni so peršli sem v 1. 1785; cesar Jožef II. je bil jim dovolil po svoji veri živeti. Oni so med Staroverci to, kar y) Te družbe izhajoče na Angleškim I. 1804 niso od kat. cerkve bite nikoli poterjeue. Hernhutarji in češki bratje med Protestanti, nimajo nič duhovnov, ampak samo eniga učitela ali daskala. — (Halje sledi.) Posvečuj tudi »vete ca*e. Tem se gotovo smejo prišteti trije zadnji dnevi Velikiga tedna, v kterili nas mati katolška cerkev opomni terpljenja in smerti našiga Zvcličarja Jezusa Kristusa, ter nam ga premišljevati veleva. Bilo je v Veliko nedeljo tekočiga leta o sončnim vsliodu. Iz vsili vasi ljudje proti R-^^^ški fari vrejo k zorni službi božji. Že bolj pri zadnjih iz X**ške vasi sini jez bil — tako je neki mož pripovedoval ; ko iz vasi pridem, vidim trumo ljudi na cesti zraven G***če vasi stati in vsakiga, ki je pred menoj bil, se tamkej vstaviti, nekaj ogle-dovaje. Ker nobeniga od ondot dalje proti iti ne vidim, si mislim, mora že kaj posebniga biti: bolj jo tedej potisnem, ter hitreji in širji korake delam. Ko kakošnih 101) korakov storim, se mi za-zdeva slišati kričanje in vpitje. De hi vender danes kakiga pretepa ne bilo, mislim sam pri sebi. Ne hitreji pete vzdigujem. Kolikanj bliže pridem, tolikanj bolj se sliši; nekoliko semtertje postojim in ta krik za ženski jok spoznani. Se hitreji torej noge odmikam. Kmalo zagledam konja stali poleg ceste in te le besedice razločim zmed druziga govorjenja: Merzcl — terd — mertev mertev! Kdo? popravam. (Blizo, de bi vidil hil kdo? nisim mogel priti: vsa truma namreč, ki je pred menoj šla k službi božji, jc ostermclo okoli stala.) -Miklav jsss** mi zadoni od vsih plati**. Ko vender nekoliko ljudi v RS-^-co odide in se prostor naredi, vidim imenovaniga J-s-s-^s- pod vozam. ki seje nanj zvernil bil, ter ga zadušil iu mu skorej vso glavo zdrobil**. Moža. ki mi je to pripovedoval, poprašam. kdo je ta J*** bil, kakošno njegovo življenje? in kako sc jc ta nesreča pripetiti zamogla na lepi ko miza ravni cesti, ki od G**°ce do \00i>ške vasi pelje? Xa zadnje vprašanje jim ne moreni odgovorili, ker nobeniga zraven ni bilo. de bi bil vidil: morebiti se je zvernil nad kupe peska, ki so jih G*-- * -vanje te dni na cesto napeljali, pa ne razravnali. Čudno je, naj sc jc zgodilo kakorkoli sc je liotlo. de se je ravno tukaj pripetilo. Xa pervo vprašanje pa že morem odgovor dati. Ime mu jc bilo doma pa iz naše vasi: šel je iz S^^šiče, kamur je bil nekaj loncov na prodaj peljal: po potu — tako pravijo — se je pri več smrekah ustavil ter ga nekteri kozarec polu-kal. Kaj taeiga je že moglo biti — en kos pijan-čika je že tako bil — ker je hil pozabil nekaj kož oddati, ki jih je v S****sici prejel, de bi jih v H«ee#nici oddal, akoravno je tudi tukej v kozarec gledal. Pod R**Hfr*nico se pri eni smrečici oglasi, komcj četertinko ure od doma, ter ga še nemalo vseka in se še le po enajstih, morebiti tudi o polnoči med saboto in nedeljo, od ondot poda. Morebiti je hotel štirdesetdanskimu postu tako slovesno konec storiti. Komaj pet minut in — zadnja ura jc odbila sc zvernivšimu na lepi ravni cesti. Zdaj si pa že sam vem na svoje drugo vprašanje odgovoriti. Kekli ste, prijatel, de se je to pripetilo — ni se ne, Rog je tako hotel, de je s tem postavil svarivni izgled: 1. pijancam ter pokazati resnico stariga pregovora: pijanec se takrat spreoberne — kadar se v jamo zvernc, in 2. tistim , ki se ne zmenijo ne za nedelje in praznike, ne za druge svete čase. Glejte! pa tudi to je pomenljivo, de je ta nesrečni ravno lončar bil; zakaj ravno lončar se vidi ob nedeljah in praznikih. kadarkolj se hoče, na cesti, ali udom iti ali od doma priti. Poznani navado. de si bolj odročni kmetje ob nedeljah in praznikih, ki k fari pridejo, Ione in skled nakupijo; zoper to navado nič ne rečeni, akoravno bi bolje bilo, ko bi je ne bilo — ali pro-dajaveam ni ravno treba v nedeljo zdomu iti, saj se tudi v saboto tje lahko pride, kjer se prodajati hoče. — De bi si pač vsi, ki so od tega rokodelstva ta žalostni izgled v posvarjenje vzeli, tode ne samo ti, temuč tudi vsi neposvečevavci nedelj, praznikov in tudi svetih časov. — Gospod skaži usmiljenje mertvimu in odpri oči in serce živim pijancam in neposvečevavcam tudi svetih časov. S u š k i. Razgled po kersanskim svetu. Od več pregnanih škofov katolške cerkve je bilo že v teh listih povedano. Pozabiti ni tukej, de k tem pridejo še nekteri, ki jih je Rusovska vlada z sedežev pahnila, in ako niso drugam ubežali, v ledeno Sibirijo poslala. Od teh škofov eden, namreč poprejšnji Krakovski škof iz Poljskiga živi ▼ Opavi na slezkim; že od 1. 1835 je od svojiga stola odgnan, ker se je za prave katolške zakone in šole poganjal. — Ruska vlada jih je veliko zasta-roverstvo s tem vjela, de je v zadnji dragini kme-tam posojila delila s tem obetanjem, ako sc k ru-sovski cerkvi obernejo. Zdaj se tiste posojila tir— jajo nazaj, ako kdo ne prestopi k staro verstvu, in posebno luteranskih Letov in Estov se je dalo vjeti ▼ mreže zvitih ruskih popov. Xa Ogcrskim je bil na vel ki petek letaš Scczenski fajmošter Janez Mericav na povelje pun-tarskiga vojvoda Damjaniča ustreljen berž ko ne zato, ker je bil on svojimu cesarju in kralju zvest ostal. Premoženje ustreljeniga so puntarji berž pobrali. Tudi fajmoštram v Koki in v Sagu se je tako zgodilo! Tako pove cerkveni list „Religio es nove-les- iz Pcšta od 13. Malitravna 1.1. Rog pomagaj! Zbor škofov na Dunaji. Do konca prete-čeniga tedna sc je na Dunaji o nadškofov, med njimi en kardinal, 24 škofov in 5 škofskih namestnikov ali poslancov zbralo. 30. dan Malotravna so se v praznični procesji v stolno cerkev s. Štefana podali, sv. Duha na pomoč poklicat. Med mašo so vsi iz rok Dunajskiga nadškofa s. obhajilo prejeli. Potlej so se začele posvetovavne seje; snidejo se vsak dan dvakrat, od devetih do dveh popoldne in od šestih do osmih zvečer. Nobeniga cesarskiga komisarja ni v zbiralih pričujočiga; posebno so se Ljubljanski škof z veliko castitostjo in vrednostjo za to ponesli, de se pogovori brez pričnosti ka-kiga deželskiga komisarja imajo. Iz Gradca. Novi Sekovski viši pastir, gospod knezoškof Jožef žlahtni Ravšer so v Saboto 21. Malotravna iz Solnigagrada čez Dunaj po železnici v Gradec prišli. V kolodvoru so jih oddelki mestnjanskih in stražnih konjikov in mestni spred-niki sprejeli, in med glasam zvonov do škofskiga dvora spremili, kjer jih je duhovšina dočakovala. V nedeljo 22. Malotravna so bili častito v škofijsko cerkev vpeljani. Kolera je že dva častita katolška škofa v kratkim vzela, gospoda Krolej, nadškofa v Armagu na Irskim, in g. Feje (Favet) Orleanskiga škofa na Franeozkim. Hudi Košut je na Ogerskim tri častite fajmo-štre dal ustreliti, ker so cesarju zvesti ostali. Darila za papeža Pija IX. Od poprej . . . 118 gld. 12 kr. Gospod Franc Vohinc, kaplan v Šentvidu p. Žiljčah.......2 _ — Blaž Artel, kaplan v Sorci ... 5 „ — „ — J. F., duhoven.......5 r> — r> — F. K., duhoven.......5 _ n — M. M., duhoven ..:... 2 „ — „ — Janez Brence, kaplan na Bistrici v Bohinji . ........5 „ — „ — Anton Kozlevt-ar, duhoven ... 3 „ — „ » ' 77 n — Anton Globocnik, adjunkt na gim- nazji . ... ... 3 „ - „ — Virsekov Janez, učene govorništva l „ — Vahtarjeva Mina, Poženčanka . • . 1 n — n En gosp. kaplan 2 cekina: „Boljsi ne bo nikjer hranjeno" ......10 „ — „ Gospod Jožef Lomberger, kaplan v Ter- novim v Ljubljani ...... 3 „ — „ — M. E., duhoven.......5 „ — „ Maria Mihevc.........2 „ — .. T) 77 M. J. v Ljubljani........2 „ — „ J. T. v službi v Ljubljani.....— „ 20 „ Nekaj farmanov iz Komenda .... 5 „ — „ Dve dekli..........1 „ — „ » . 7) T) Gospod Jožef Kraskovic, kaplan v Krajn- ski gori.........2 „ 30 „ — Anton Pintar, kaplan v Bohinji v Srednji vasi........1 n — n — Gregor Rihar, zakristan .... 5 „ — „ Jera Rihar..........2„ — „ w v T) T) Gospod Matija Brolih, fajmošter v Ce- ..........3 „ — n — Luka Dolinar, fajmošter v Tuhinji l „ — „ — Luka Dolenc, kaplan v Tuhinji . 1 r — „ — Tomaž Ruttar, fajmošter per s. Lu- cii bliz Gorice.......5 „ — „ Skupej . . . . 229 gld. 2 kr. \atiskar Jozcf Blaznih v Ljubljani.