¦                          "                                                                                                      ¦
!         Politične vesti.
¦                                                                                                                                                                        ¦
¦                                                                                                                 ¦ t......................................•..................¦-*
Kresovi po Slovenskem Koroškem. V nedeljo, 4. julija, na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda, so koroški Slovenci zažgali nebroj kresov po svojih hribih in gričih. Bajen je bil pogled na nje. Poleg pa so pri mnogih pokali topiči. Tudi v pasu B je gorelo precej kresov, znamenje, da se koroški Slovenci zavedajo svoje narodnosti. Tesno pa je bilo celovškim hujskačem pri srca.
Kresovi v zasedenem ozemlju in Italijani. Tudi v zasedenem ozemlju so hoteli Slovenci proslaviti naša slovanska blagovestuika sv. Cirila in Metoda. Na predvečer so zažigali kresove, drugi dan pa so se v svečanih procesijah udeležili cerkvene službe b)žje. Italijanom pa to ni bilo po godu, češ da so demonstracije proti njim. Zato so ponekod s silo hoteli preprečiti to slavlje. V Prvačini so streljali na udeležnike in jih ranili. Iz tega vidimo, kaka je ona hvalisana svoboda, ki jo Italijani obetajo Slovencem.
Italijansko izzivanje v Splitu. Ko so Hrvati proslavljali Petrov dan, je neki Italijan utrgal hrvaško zastavo. Ljudstvo se je razburilo radi te nesramnosti in hotelo kaznovati nasilneža. Italijanska ladija pa pošlje z motornim čolnom posadko, ki naj reši njihovega pristaša. Prihiteli se domači orožniki, da napravijo red. Ker se Italijani niso hoteli pokoriti orožnikom, so morali ti začeti na nje streljati, pri čemer so ubili njihovega poveljnika.
Prost izvoz lanske žetve, ureditev letošnje Žetve. Od lanske žetve preostaja baje še 10.000 vagonov pšenice in 40.000 vagonov koruze. Demokrati zahtevajo, da se sme ta preostanek prosto izvoziti. Pri letošnji žetvi pa zahtevajo, naj se z njo najprej dovoljno založe pasivne pokrajine in mesta, ostanek pa se izvozi sporazumno z zastopniki poljedelskih, obrtnih, trgovskih in delavskih kor-poracij.
Vrednost našega denarja se  vedno  veča.
Tudi v Curihu v »Švici je dosegel naš dinar že vrednost italijanske iire in jo celo prekosil. Na Dunaju dajejo za 100 dinarjev 950 do 1050 svojih ^kron, za 100 naših kron 242 do 264 avstrijskih.
Nemci postajajo pametnejši. Nemci so do-sedaj po svojih listih večinoma zabavljali črez Jugoslavijo, češ da je politično neurejena in gospodarsko slaba. Ko pa so videli, s kakim navdušenjem vsega prebivalstva je bil sprejet regent na Hrvatskem in v Sloveniji, ko vidijo, da raste vrednost našega denarja od dne do dne, vrednost njihovega pa pada, ne morejo vsaj pametni Nemci drugega, da svoje mnenje o Jugoslaviji   zboljšajo.
Trezni Nemci to tudi delajo in ne lažejo več toliko o nas. Kričači in renegati seveda se ne dado prepričati o resnici ; saj ti nas sovražijo ali pa ob svojem zabavljanju in kričanju dobro žive.
Vojna Odškodnina za nas. Zavezniške konference v Bruslju in Spaji so določile, da dobi Srbija 5% vojne odškodnine. Ministrski svet je sklenil, da vsprejme to ponudbo, ako se zajamči prvenstvo v izplačilu in dovolijo še neke druge ugodnosti.
Razorožitev na Nemškem. Zavezniška konferenca v Spaji je sklenila, da morajo Nemci zmanjšati svojo vojsko do 1. oktobra 1920 na 150 tisoč mož, do 1. januarja 1921 pa na 100 tisoč mož, ki naj zadošča za vzdrževanje notranjega redu. Nemci so, če tudi neradi podpisali ta dogovor.
Poljska prosi za mir. Da razširijo svojo državo, so Poljaki začeli vojsko z Rusijo. Izprva so imeli uspehov. Ali Runi so so oja-čili in pritisnili s tako silo na Poljake, da morajo ti sedaj prositi za mir. Rusko vojsko vodi znani general Brusilov, ki se je izkazal že v svetovni vojni za izrednega vojskovodjo.
Rešitev avstrijske krize. Sestavil se je koncentracijski kabinet. Predsestvo kabineta in vodstvo državne pisarne je poverjeno državnemu tajniku dr. Mayer-ju, krščanskemu socijalistu ; zunanje posle obdrži dr. Renner, socijalni demokrat.
Velike protiitalijanske demonstracije so bile v Zagrebu na Petrov dan, ko se je raznesla vest o dogodkih v Splitu. Prebivalstva se je polastila velika vznemirjenost in ogorčenost proti italijanskim izzivanjem.'Zbrana množica je sežgala italijansko zastavo in dala duška svoji ogorčenosti v velikem izprevodu pred bansko palačo in pred vojaškim poveljstvom, zahtevajoč osvoboditev naših ozemelj italijanskega jarma.
Laška posadka v Idriji, ki bi bila imela oditi v Albanijo, se je temu tudi uprla, pometala orožje preč in hotela oditi domov v Italijo. Italijani so ne morejo več zanesti na svoje vojake.