Metlika, 20. maja 1974	LETO	X.	Številka	5
Avezilo
GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INOUSTRUE
Od 5. do 11. maja je bil teden Rdečega križa, ki je potekal pod geslom: „Daj kri -reši življenje!4" Mednarodna liga Rdečega križa je posvetila letošnji teden Rdečega križa temu geslu s posebnim namenom. Potrebe po krvi in krvodajalstvu so iz dneva v dan večje, kar je razumljivo. Dandanes si ne moremo več predstavljati nobenega sodobnega kirurškega posega, ne poroda in ne pomoči v nesreči brez transfuzije krvi. Nič čudnega torej, če potrebe po krvi, ki jo v zdravstvu vsestransko uporabljamo, iz dneva v dan rastejo in nič čudnega torej, če je bil letošnji teden Rdečega križa posvečen krvodajalstvu.
Tudi v našem kolektivu živi in dela z nami veliko prostovoljnih krvodajalcev. Mnogi med njimi se niti ne zavedajo, kako veliko in kako človekoljubno dejanje so storili s tem, ko so pri prostovoljnem odvzemu darovali dva decilitra svoje krvi. Neznanemu operirancu, ki bi izdihnil brez transfuzije med kirurškim posegom, neznancu ali neznanki, ki je omahnil v prah ob prometni nesreči, neznani porodnici, ki bi umrla na porodu, če ne bi bilo krvi in
Slovesno ob podelitvi
V petek, 10. maja, ko je prišla v Metliko zvezna štafeta mladosti, je bila v sejni sobi občinske skupščine tudi slavnostna seja komiteja občinske konference Zveze komunistov. Ob tej priložnosti so novim članom slovesno podelili članske Izkaznice.
krvne plazme, so tudi naši krvodajalci pomagali k življenju, jim življenje rešili in jim ga darovali. Naj bo zato naša čestitka za svetovni dan Rdečega križa namenjena vsem tistim v našem kolektivu, ki so krvodajalci! Naj prejmejo našo iskreno zahvalo za veliko, človekoljubno odločenost, ki jo izkazujejo kot krvodajalci!
Ko govorimo o tednu Rdečega križa, ne moremo mimo vsesplošne humane dejavnosti, ki jo ta organizacija že več kot 100 let opravlja med človeštvom. Preden je nastal Rdeči
križ, tudi v vojnah niso poznali ne zaščite ranjencev, ne zaščite sanitetnega osebja, več kot polovica ranjenih pa je na bojišču umirala brez pomoči. Rdeči križ je izoblikoval ženevske konvencije, ki določajo postopke do tistih, ki so potrebni pomoči; žene vsake konvencije je do zdaj podpisalo že 131 držav na svetu.
Prav zaradi svoje človekoljubne usmerjenosti je Rdeči križ vtkan v hotenja in snovanja naše družbe in se s temi snovanji zliva z njo v celoto.
M. J.
Bolniki na polju
Na zadnji seji delavskega sveta so precej razpravljali o navideznih bolnikih. Delegati so trdili, da so v kolektivu ljudje, ki ostanejo doma, češ da so hudo bolni, v resnici pa garajo na polju ali v vinogradu. Prevladalo je mnenje, da bi morali takim stopiti na prste, saj škodujejo vsem onim, ki vestno hodijo v službo. Nekdo je predlagal ostrejši nadzor nad izo-stankarji, za simulante pa tudi ostre kazni. Tako bi tovrstne goljufije najbrž kmalu preprečili.
Mlaji in zastave
Prvomajske praznike so občani metliške občine različno preživeli. Marsikdo je v tistih dneh pogrešal kulturnih prireditev. Tudi posebne proslave ni bilo, pač pa je na Veselici na predvečer praznika zagorel kres, videti pa je bilo tudi več mlajev in zastav. Dež, ki je padal čez vse praznične dni, je marsikomu skazil namen, da bo 1. maj preživel v naravi.
Mladi povsod: za stroji, v skupščinskih telesih, v delavskih svetih, na športnih igriščih, na poljih, ob glasbi in ob plesu, v kamnolomih in za plavži - enakovredni tvorci sedanjosti in upanje prihodnosti. Taki bomo dočakali 25. maj, dan našega predsednika in dan vseh mladih, polnih energije, svežih misli in pogleda v prihodnost. Dan veselja, cvetja, dela , brnenja strojev in čuječnosti na meji. Naš dan! (Foto: Marjan Garbajs)
„Vse drugo pride in gre, ampak ostane čista resnica, da so delavke v kodranki neumne, ker verjamejo, da bodo za 8. marec dobile brezplačno malico. Smatramo za nesramnost, da so nam malico prinesli v polivi-nilnih vrečkah, notri pa je bila hrana vsevprek zmetana. Nismo bile lačne mesa in kruha, ampak ismo si želele: vsaj kulturne postrežbe za naš praznik, dan žena. ..“
Nekako tako se glasijo razna anonimna pisma, ki smo jih prejeli in nas obtožujejo, čeprav ne vemo, na koga kritika leti. Menim, da sem poklican dati javen odgovor na ta pisma in pojasnim, kaj se je dogajalo zunaj menze na večer praznovanja.
Najprej moram povedati, da so vsi, ki so delali v štirih izmenah 9. marca, dobili malico in pijačo na račun praznika, res pa je tudi, da postrežba ni bila pri pogrnjenih mizah. Malica, ki smo jo dali, pa je bila po mojem dobra tudi za.,stare mame“ in ne samo za delavke, ki so delale na ta „nesrečni dan“. Poudarjam besede v navedni-cah zato, ker v enem od nepodpisanih pisem piše: ^Malica je bila tako slaba, daje niti moja stara mama ne bi hotela pojesti...“
Pri vsem tem mislim, daje bilo počutje tistih, ki so se . zabavale res prijetnejše, kot , za one na delovnem mestu. Upoštevati pa moramo tudi, da za take priložnosti, kot tudi za delo ob prostih sobotah in nedeljah, ko menza ni odprta, nimamo prostora, kjer bi delavci lahko malicali in v miru izkoristili čas, namenjen počitku. Hkrati pa lahko obljubim, da bo v kratkem na razpolago tak prostor, če se le ne bo podrl
dogovor med TOZD in menzo.
Menza se srečuje namreč tudi z drugimi težavami, ne samo ob praznovanjih. Navadno ljudje kritizirajo le slabo hrano, velikokrat pa tudi slab odnos zaposlenih v menzi do abonentov. Mislimo, da so kuharice in drugo osebje plačani za svoje delo, niso pa dolžni prenašati vpitja in sto različnih želja. Vsem ni mogoče ustreči pri tolikem številu obrokov.
Zakaj je gorelo?
Druga stvar, kije nihče ne vidi, pa je nedisciplina med nami vsemi. Samo primer, kako ravnamo s steklenicami: sok spijemo, steklenica pa frči skozi okno ali v smeti. Pri tem storilca vest nič ne peče! Izgubljene stvari pa je treba plačati in breme nosijo kuharice ter strežno osebje bifeja. To ni pošteno! Na te stvari opozarjamo, a dobimo odgovore, ki bi jih še papir težko prenesel.
Naj še navedem, da imajo abonenti do kuharic, ki se ne morejo venomer smejati, zelo grd odnos. Če bi se drugače vedli, bi bilo tudi več nasmejanih obrazov. Najbrž.
Novost pa je, da je odbor za kadre, delovne in življenjske pogoje ter stanovanjsko politiko sklenil, da se 1. aprila hrana podraži. Kosilo stane po novem 10 din (prej 7 din); abonenti, ki niso zaposleni v podjetju, plačajo 20 odst. več. Za malice ostaja cena neiz-premenjena. Da pa bi bila malica boljša, bo potrebno prispevati iz skupne vreče, o čemer pa bo razpravljal ves kolektiv.
JOŽE GERKŠ1Č
Karlovčani na obisku
V nedeljo, 26. maja, bodo dobili metliški mladinci v goste več kot 200 mladih Karlovčanov. Srečanja mladine iz teh dveh občin so postala že tradicionalna. Nedeljo bodo mladi preživeli ob kulturnem programu, pomerili se bodo v košarki, namiznem tenisu, kegljanju, šahu in streljanju z zračno puško. V kino dvorani bodo predstavniki mladinske organizacije obeh občin podpisali listino o pobratenju. Lepo zastavljena akcija!
Po prvomajskih praznikih, ko smo spet prišli v tovarniške prostore, se je kot blisk razširila novica, da je v kodranki gorelo. Vsi so ugibali, zakaj je nastal požar, strokovnjaki pa so ugotovili naslednje:
v petek zvečer se je ustavil oddelek kodranke in dežurni električarje ugotovil, daje uničena glavna varovalka. Strokovna komisija, ki je po požaru raziskovala zadevo, je ugotovila, da je po zamenjavi varovalke in ponovni vključitvi v pogon nastal večji obločni plamen zaradi slabega naleganja glavnega stikala.
Lahko si mislimo, da so se ljudje prestrašili, ko so v temi videli izredno svetal plamen. Hkrati se je začel valiti gost, dušljiv dim. Ogenj je začel zajemati bližnje kartone. Le najbližjim prisotnim, predvsem pa Matjašiču in Goršetu ter izme-novodju Kruševcu gre zahvala, da se požar ni razširil dalje. Hitro so namreč začeli gasiti z ročnimi gasilnimi aparati. Pomagale so tudi delavke, tako da je zgorela le razdelilna omarica in nekaj kablov. Skoda k sreči
ni velika, lahko pa bi bila ogromna, če bi plamen dosegel prejo.
Prav na tem primeru lahko vidimo, kako odločilno vlogo igra ob taki nesreči prisebnost delavcev ter dobro organizirana požarna varnost.
Nekaj
močnih
Ni res, da je vsakdo svoje sreče kovač. Nekaterim kujejo srečo premožni strici in tete.
- Nekateri pridejo točno le po plačo.
- Delavcem je govoril tako sladke besede, da ga je čebelarsko društvo sprejelo za častnega člana.
- Ni rečeno, da imajo veliki ljudje tudi velike ideje.
- Težko si je natočiti čistega vina, ko pa je vse preveč tistih, ki vlivajo vodo vanj.
T. G.
Marko Makše, vratar v TOZD BETI Mirna peč, tudi dela embalažo
za izdelke. Tako umo sestavi škatlo, da komaj slediš gibu njegovih rok. (Foto: R. Bačer)
Delavski svet je sklenil
- Poseben dodatek pripada delavcu, ki dela v deljenem delovnem času, in sicer do 350 dinarjev neto mesečno.
- Od 1. 4. 1974 se nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni obračunava 90 odstotkov mesečnega neto osebnega dohodka delavca. Osnova je izplačani osebni dohodek v preteklem letu.
- Namenski znesek za izobraževanje naj bi znašal najmanj 1,5 odstotka bruto osebnih dohodkov.
- Višina odpravnine ob od-
Kdor ne naredi v tem kolektivu koristi za pol žlice mrzle vode, naj ne pričakuje socialne podpore od kolektiva!
- Poznam počitniške domove, ki se jih ne bi sramovali cesarji.
- Kdor živi od lastnega dela, si ne more privoščiti kristalnih lestencev v svojem počitniškem domu.
- Čudne bolezni — nekateri so bolni samo ob ponedeljkih in petkih.
- Morala izkoriščanja naj se izriva iz našega kolektiva.
- Delovna disciplina se je popravljala zelo počasi, pri-
hodu delavca v pokoj naj znaša dva poprečna mesečna neto osebna dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Enak znesek gre ob smrti delavca najožjim članom družine. Predlagana odpravnina se bo izplačala samo delavcem, ki imajo najmanj 15 let delovne dobe.
- Delavski svet naj bi za vsako leto posebej določil višino nagrad ob delovnih jubilejih, vendar te ne smejo presegati:
— za 10 let delovne dobe v isti delovni organizaciji 1 po-
sotna je bila neresnost. Če hočemo, da bo leto 1974 boljše, se moramo spraviti k delu z vso resnostjo.
- Besed, ki nimajo posledic, je konec.
- Ne smemo biti pri sklepanju tiho, pri realizaciji pa manjkati.
- Ob tričetrt na dve je gneča pred vratarjem - na žalost od znotraj in ne od zunaj.
- Zakaj je toliko ljudi pri nas nezadovoljnih? O tem bi moral kdo resno razmisliti, kajti zadovoljstvo je pogoj za ustvarjalnost.
prečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu;
— za 20 let delovne dobe v isti delovni organizaciji 1,5 poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu;
— za 30 let delovne dobe v isti delovni organizaciji 2 poprečna mesečna neto osebna dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
— Od 1. maja 1974 dalje naj bi se obračunavale dnevnice za službena potovanja v državi ter stroški prenočevanja takole:
— za čas odsotnosti več kot 8 do 12 ur po 80 dinarjev; za čas odsotnosti več kot 12 ur po 120 dinarjev. Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo s 130 dinarji. V primeru, da delavec ne predloži računa za prenočevanje, se mu izplača 60 dinarjev.
— Nadomestilo za ločeno življenje naj bi od 1. maja 1974 dalje znašalo 800 dinarjev mesečno.
— Od 1. maja 1974 naj bi se regres za prehrano med delom obračunaval zaposlenemu delavcu na 100 dinarjev mesečno.
— Od 1. maja dalje naj bi se obračunavale nagrade učencem v gospodarstvu takole:
za prvo leto uka 500 dinarjev, za drugo leto uka 600 dinarjev in za tretje leto uka 70 dinarjev.
Človeku, ki seje zastrupil s požiranjem strupenih snovi, moramo dati obilo slane vode ter ga z dotikom zadnjega dela požiralnika pripraviti do tega, da bruha. Ta ukrep uporabljamo le, če je ponesrečeni še pri zavesti. Bruhanje nikakor ne smemo izzvati, če je nekdo požrl topilo, kislino ali lug. Ponesrečenec naj miruje, pokrit z odejo, ki ga varuje pred znižanjem telesne temperature.
Prva
pomoč
Kaj, če kdo poje strup ali se rani
Nujno pa je takega človeka takoj spraviti k zdravniku, hkrati pa povedati vrsto strupene snovi, s katero se je ponesrečenec zastrupil.
Če skušamo pomagati sočloveku z rano, najprej ponesrečenca posedemo ali poležemo. Ran se ne smemo dotikati, prav tako ne smemo prati ali se dotikati umazanih ran. Vsako, tudi najmanjšo rano, je treba takoj obvezati z aseptičnim ovojem, ki ga vzamemo iz še neodprtega zavitka.
B. CIMERMAN
Nekaj razočaranih
V soboto, 20. maja, so se zbrali v prostorih poklicne šole starši otrok. Po predavanju o nalezljivih boleznih so učitelji seznanili starše z učnim uspehom in z delom v šoli. Veliko roditeljev s prizadevnostjo svojih otrok ni bilo zadovoljnih. Ker se bliža konec šolskega leta, bi morali nekateri resneje poprijeti za delo. Kdor je bil marljiv vse leto, tudi ob podelitvi spričeval ne bo razočaran.
Kdo hoče zaslužek?
Gostinsko podjetje VIATOR vabi k sodelovanju študente, učence in vse, ki bi radi zaslužili v turistični sezoni. Poleti bi pomagali kot natakarji, prodajalci vstopnin in pri podobnih opravilih. Niko Viktorovski, direktor metliškega hotela, daje vsa pojasnila. Obetajo dober zaslužek.
Poznate vrsto samoupravnih sporazumov, ki določajo, koliko bomo dali za šolstvo, za vrtce, za komunalo? To so važne stvari in zadevajo kolektiv kot celoto in posameznika, kajti za financiranje vseh teh dejavnosti gre denar konec koncev iz delavčevega žepa. Posnetek je iz otroško varstvene ustanove v Črnomlju, kjer imajo tudi zaposleni iz BETI svoje otroke. (Foto: R. Bačer)
Misli z delavskega sveta
Socialistična morala, zakonitost in materialna resnica
Po Pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ se je začela široka akcija organiziranja samoupravne delavske kontrole. To nalogo smo posebej resno vzeli v proizvodnih delovnih organizacijah. Z uvajanjem samoupravne delavske kontrole dopolnjujemo namreč sistem družbenega nadzorstva in samozaščite. Izgrajevanje in uveljavljanje teh mehanizmov pa se prepleta z ostrimi boji in silami, ki skušajo zadržati stare odnose. Odpori so pustili svoje sledi tudi pri razvoju samoupravljanja.
Uvajanje samoupravne delavske kontrole in neposredni nadzor delavcev nad celotnim družbenim razvojem je samo dopolnitev sedanjega družbenega nadzorstva in samozaščite. Z izvolitvijo organov samoupravne delavske kontrole niso zmanjšane in ne spremenjene naloge sedanjega sistema samozaščite. Pri tem imam v mislih strokovne službe notranje kontrole (vse oblike finančno materialne kontrole, kontrole kvalitete, zaščito pri delu, protipožarno zaščito, zavarovanje, civilno zaščito, narodno obrambo itd). Te službe obdržijo iste naloge, pravice in obveznosti ter enako odgovornost do samoupravnih organov. Odbor ali komisija samoupravne delavske kontrole tudi ni organ nad delavskim svetom ah izvršilnim organom. To je organ, ki deluje preventivno, ugotavlja in opozarja na napake in na ta način opravlja eno izmed funkcij samoupravljanja. Hkrati je to organ delavskega razreda z nalogo ščititi interese delovnih ljudi in našega samoupravnega družbenega reda. Preko samoupravne delavske kontrole ures-
ničuje delavski razred nadzor nad dogajanji in delovanjem v organizaciji združenega dela in v družbi kot celoti.
Člane samoupravne delavske kontrole volimo neposredno s tajnim ali z javnim glasovanjem v TOZD in drugih organizacijah združenega dela. Za svoje delovanje je ta organ odgovoren delavcem. Samoupravna delavska kontrola opravlja svoje naloge tako, da opozarja na napake in deluje preventivno pri
odpravljanju vzrokov in pojavov, ki vodijo v protizakonito ravnanje ali ravnanje, ki je v nasprotju s samoupravnimi sporazumi, s sklepi organov in delovnih ljudi. Pri opravljanju svojih nalog mora samoupravna delavska kontrola spoštovati norme socialistične morale, zakonitosti in materialno resnico. Sodelovati mora s samoupravnimi organi in z družbenopolitičnimi organizacijami.
Če ugotovijo protizakonito delovanje (kraja, zloraba položaja, pooblastil, kršitev sporazumov in drugih samoupravnih aktov, malomaren odnos do družbene lastnine) morajo člani delavske kontrole o tem obvestiti samoupravne organe in o svojih ugotovitvah obveščati delovne ljudi. Delovanje tega organa je javno.
Naloge, kijih mora opravljati samoupravna delavska kontrola, so obsežne in odgovorne. Lahko bi rekli, da ni vprašanja s področja samoupravljanja, zaščite družbene lastnine in interesov delovnih ljudi, nad katerimi ne bi bdela delavska kontrola. Njene naloge pa vendar lahko razdelimo na štiri področja:
a) področje samoupravljanja,
b) področje delavskih pravic,
c) področje poslovanja,
d) področje zakonitosti in odgovornosti.
Če samo v kratkem razčlenimo nekatere teh nalog, velja posebej omeniti naslednje: nad-
zor nad spoštovanjem in izvajanjem „kodeksa“ samouprav-ljalcev s strani organov upravljanja in njihovih izvršilnih organov na vseh ravneh. Nadzor nad uresničevanjem in spoštovanjem samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, nadzor nad uresničitvijo sprejetih sklepov,ladzor nad doslednim spoštovanjem temeljnega samoupravnega sporazuma o združevanju v delovni organizaciji. Potreben je nadzor nad sistemom informiranja, nadzor nad zaščito z ustavo, zakoni in s samoupravnimi akti določenih pravic delavcev; kontrola delovne discipline ter finančnega in materialnega poslovanja, nadzor nad poslovno politiko, delitvijo dohodka in osebnega dohodka. V delokrog samoupravne delavske kontrole sodi dalje še nadzor nad porabo investicijskih sredstev, stroškov reklame, reprezentance in službenih potovanj, kontrola praktičnega uresničevanja zakonskih predpisov, končno pa tudi prijavljanje prekrškov, kaznivih dejanj in kršitev delovne dolžnosti pristojnim organom.
Vse službe in posamezniki so dolžni dajati vso pomoč članom delavske kontrole in dati na razpolago tudi potrebne podatke. O rezultatih svojega dela pa je samoupravna delavska kontrola dolžna poročati delavcem na zborih delovnih ljudi in delavskemu svetu.
JOŽE DOŠEN
anm ( • '>
Umi | '..
Kakšni so odnosi? Spoštujemo sporazume? Kršimo delovno disciplino? Vse to med drugim ugotavlja delavska kontrola, izvoljena od delovnih ljudi. Delavec pri stroju ima v zdajšnjem sistemu še več možnosti odločanja.
A
w W wwwWWWWWwww'
j Knjižica je šele začetek
Pred kratkim je bilo v Zvezo komunistov sprejetih nekaj novih članov. Osnovna organizacija ZK skupnih služb je v svoje vrste sprejela Tihomira Sko-libra, Nikolo Ladika in Dragico Popovič. TOZD kodranka je povečala število članstva v Zvezi komunistov za štiri. Sprejeti so bili: Lilijana Živkovič, Marija Črnič, Ankica Biček in Stanko Kostelec. Nova člana v osnovni organizaciji ZK TOZD barvarna pa sta postala Čedo Popovič in Miomir Čikič, medtem ko sta bili iz konfekcije sprejeti v članstvo Anica Strbenc in Rozalija Dragoš.
Vedno znova ugotavljamo, daje v organiazciji Zveze komunistov premalo mladih, velikokrat pa tudi nočemo priznati, da smo naredili zelo malo ali pa skoraj nič, da bi mladi načrtneje in bolj množično vstopali v Zvezo komunistov. Naše akcije, žal, velikokrat diše po kampanjskem sprejemanju. Dostikrat se zgodi, da je naša naloga opravljena, ko imajo mladi knjižico v rokah. Morali pa bi že prej začeti z njimi načrtno delati in jih potem tudi voditi. Kaj menijo o tem novo sprejeti člani?
TIHOMIR SKOLIBER: - Po mojem so mladi precej apolitično usmerjeni. Njihovo nezanimanje za dogajanje okrog sebe izhaja najbrž iz premajhnega dela starejših z mladimi. Mladi, ki niso člani Zveze komunistov, premalo poznajo način dela, program. S tem bi jih morali seznaniti. Seveda ne na množičnem sestanku, ki je že na zunaj neprijeten, temveč v pogovoru z vsakim kandidatom posebej. Pogrešamo razgovorov, krajših predavanj v obliki klubskih večerov in podobne oblike dela, ki so mladim všeč. Nekdo bi jim moral vzbuditi zanimanje in željo po soustvarjanju na področju političnega dela.
V Zvezo komunistov sem bil pred kratkim sprejet in moja prva naloga je, da se seznanim z delom osnovne organizacije. Zal moram priznati, o tem bolj malo vem. Glavna naloga vseh komunistov v podjetju bi morala biti po mojem v skrbi, da se samoupravljanje izvaja do pike natančno, da se poveča produktivnost in podobno. Imam občutek, da imamo tudi pri nas še veliko neizkoriščenih rezerv, tudi v kadrih. Zveza komunistov bi morala spodbuditi odgovornost za delo, kajti z novim delegatskim sistemom se je povečala tudi odgovornost vsakega posameznika.
DRAGICA POPOVIČ:	-
Mladi so premalo poučeni o delu Zveze komunistov. Mislim na splošno, kot na naše podjetje. To neznanje izvira iz premajhnega zanimanja za dogajanja v svetu, v katerem bivajo. Nekateri mladinci in mladinke pa ne vstopajo v članstvo v ZK zaradi razmer doma. Poznam fanta, ki bi bil dober komunist, pa to ni samo zaradi matere in očeta. Biti komunist pomeni tudi odgovornost: biti moraš vesten pri delu, aktivno moraš delati v družbeno-političnih organizacijah, spodbujati moraš tudi sotovariše k večji pro-dnktiflesti, disciplini in podobno. Morda pa se nekateri tudi boje odgovornosti?
ROZALIJA DRAGOŠ:	-
Velik vpliv na mladino imajo starši, saj jih mnogi še vedno vzgajajo preko cerkve. Mlade tudi privlači modernizirana cerkev in imam občutek, da so na drugi strani naše družbenopolitične organizacije premalo delavne, premalo posegajo po privlačnih oblikah dela. Morda živi v mladih strah pred organiziranim življenjem, pred večjo odgovornostjo? Nezainteresiranosti botruje tudi neznanje.
Malo poznamo delo v Zvezi komunistov, zato dostikrat slišiš, daje najbolje, če si ob strani.
Kakšna je naloga osnovnih organizacij ZK? Mislim, naj bi urejale notranje razmere, seznanjale delavce z novostmi, jim pomagale in jih izobraževale. Člani Zveze komunistov pa morajo biti zgled drugim. Mislim, da je v našem kolektivu tako. Mlade pa je potrebno bolje seznanjati z organizacijo. Dve uri predavanja sta premalo. Lepa oblika dela so marksistični krožki. Bila sem članica takega krožka in se mi zdi, da sem se tam marsikaj naučila.
Če bi strnili misli iz teh odgovorov, lahko spoznamo, zakaj imamo premalo mladih v Zvezi komunistov. Premalo poznajo to organizacijo in njeno delo, pri nekaterih se pozna vpliv staršev, nekateri pa se tudi bojijo odgovornosti.
Ne smemo mimo dejstva, da mladi kritično spremljajo delo komunistov, organizacije in posameznikov, zato ni presenetljivo, če je čutiti večje zanimanje za vstop v članstvo takrat, ko napravi ZK revolucionarne premike. Ko odstrani iz svojih vrst tiste, ki ne zaslužijo, da bi nosili rdečo knjižico.
Pred kratkim je bilo pri nas sprejetih 11 novih članov. Napak bi bilo, če bi si zdaj zadovoljni meli roke. Začeto delo moram nadaljevati in posvetiti več sil političnemu izobraževanju mladine. Veliko vlogo pri tem lahko odigrajo poklicna šola, mladinska organizacija in ne nazadnje osnovna organizacija ZK v temeljni organizaciji.
Posebno bi morali o tem razmisliti v tistih organizacijah združenega dela, ki še nimajo svojih osnovnih organizacij, pa tudi tam, kjer imajo le toliko komunistov, da jih lahko prešteješ na prste ene roke.
Industrijsko gasilsko društvo BETI je pripravilo za učence poklicne šole prikaz gašenja z ročnimi gasilnimi aparati. Podobne vaje so imeli že v posameznih TOZD, želijo pa nadaljevati s tovrstnim izobraževanjem (Foro: P. Riznič)
********************************************************************* ★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
★
★
*
★
*
★
★
★
★
★
*
★
★
★
★
★
★
*
★
★
★
*
*
•k
■k
k
•k
+
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
Vse o prvem maju
MIRA BEG:	-	Prvo-
majski prazniki so dnevi veselja. Z družino gremo na vikend in v naravi smo brez skrbi. Na novem delovnem mestu ni slabo. Dela je precej, osebni dohodek pa bolj majhen. Marsikaj me moti, največ pa to, da je v menzi večkrat nered. Posamezniki mečejo ogorke kar v sklede, zibajočo mizo pa podložijo z žlico. Dogajajo se še druge podobne stvari.
• •
JOŽE GRSlC iz barvarne: — Veselim se praznikov. Pomenijo mi počitek. Na novem delovnem mestu se počutim zelo dobro. Pri delu me skoroda nič ne moti. V glavnem sem z vsem zadovoljen.
• •
VESELIN DAVTOVIČ iz centralne mehanične de-
lavnice:	—	Med	prazniki
grem lahko domov v Travnik. Na delovnem mestu se ne počutim ravno najslabše. Ni veliko stvari, ki bi me motile. Imam pa pripombo: v eč bi bilo lahko discipline in več razumevanja med ljudmi!
• •
DRAGO TUŠKAN iz ple-tilnice: — Prvi maj praznujem s spoštovanjem. To je priložnost, da grem z družino na krajši izlet. V službi
sem zelo zadovoljen. Nič posebnega me ne moti. Sprva se nisem mogel privaditi hrupu, zdaj pa je že bolje.
• •
JOSIP BENKOVIČ iz ple-tilnice: — Za prvi maj se sprostim. Pozabim na probleme, na delo, na vse. Z delovnim mestom sem zadovoljen, moti pa me velik hrup. Želim, da bi dobili več novih strojev.
STEV1CA MEDEK
Kaj vam pomeni 1. maj?
Kako se počutite na delovnem mestu? Kaj vas moti pri delu?
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
Mlada
ge-
neracija
Včasih jadikujemo, zmajujemo z glavami, glasno protestiramo in obupavamo. Preko posameznikov ne gre ocenjevati celotne mlade generacije, pavšalne ocene pa mlade žalijo.
Učilnice so polne mladih ljudi. Črnilo teče, listi knjig se obračajo, mladi ljudje si bogatijo znanje. Znanje, ki je zaklad, porok za prihodnost. Stroji brnijo noč in dan, ob njih stoje ljudje. Veliko mladih ljudi. Ceste povezujejo mesta in vasi. Lepo se je voziti po asfaltu. Veliko mladih ur je v cestah.
Stolpnice grozeče štrle proti nebu. Veliko mladih misli je vgrajenih vanje. Morje široko in lepo. Ladje na njem. In mladi ljudje, čuvarji naših voda.
Naše meje so nedotakljive nikoli jih ne bo nihče prekoračil, ne da bi to drago plačal. Mlade prsi stojijo od Triglava do Gevgelije. Pod bremeni se upogibajo hrbti, kosti škripljejo. Mladi bojujejo svojo delovno revolucijo. Iz grl doni pesem, roka stiska roko, igra harmonika, obračajo se brazde in sveža zemlja puhti v jutranji rosi. Za oknom žalosten obraz. Tudi mladi imajo težave. Njihov odnos do sveta se nam zdi brezbrižen, a vendar so mladi tisti, ki do srca doživljajo krivice, se borijo zoper nje, hočejo svet ljubezni, prijateljstva. Sedmi kontinent naj bi bil tudi tak. Nikjer mržnje, gorja. Cvetje na oblekah, v laseh, v črni in rumeni roki. V beli tudi. Glasilci enotnosti so, protestniki z dolgimi lasmi.
Po posameznikih ne gre ocenjevati celotne generacije. Imamo različne poglede na svet, drug način življenja. Ali ne prinese vsaka pomlad drugačen dež, drugačen vonj cvetja, drugačne barve? In vendar vsem mladim pravimo pomlad. In vsaka pomlad je nova, lepa, enkratno opojna in mlada. In spomladi so jutra mlajša od noči in polne luninega sija. Srce je zadovoljnejše, polnejše. Simbol novega.
Par je izbran
Dvorana prosvetnega doma v Črnomlju je bila do zadnjega kotička nabita, ko so pod pokroviteljstvom tovarne BETI organizirali izbor letošnjega slovenskega para za Kmečko ohcet. Programje bil posrečeno izbran. Na odru so se zvrstili: ansambel Mihe	Dovžana z
Ivanko Kraševec, folklorna skupina Tine Rožanc, mladinska folklorna skupina iz Metlike, pisatelj Tone Svetina, pevec Oto Pestner, radijska in televizijska napovedovalka Nataša Dolenc, gledališki igralec Janez Škof in sodelujoči na modni reviji BETI.
Naši manekeni Katica, Martina in Medo so navdušili gledalce, kot tudi drugi nastopajoči v programu. In kdo sta izbrani par? Milena Lenošek, 19-letna kmetovalka iz Rečice pri Šmartnem, in Tine Zdolšek, 24-letni kmet z Okroga pri Ponikvi. V njunem skupnem življenju jima tudi mi želimo veliko sreče!
Igrišče v Ljudskem vrtu Mari-
Spet za denar?
Jože Gerkšič je na seji komisije za kadre, delovne in življenjske pogoje ter stanovanjsko politiko predlagal, naj bi v bifeju ponovno uvedli poslovanje za denar. Meni, da bi bil na ta način promet večji, na ta račun tudi več dobička, z njim pa bi lahko izboljšali kvaliteto obrokov. Potrebno pa bi bilo odobriti tudi manjšo adaptacijo v menzi.
Oglejte si razstavo
Foto-kino klub FOKUS bo 25. maja odprl v prostorih mladinskega kluba razstavo umetniške fotografije, na katero vabimo tudi člane kolektiva BETI. Razstava bo odprta ves teden.
bor, gledalcev 150, sodniki Šušter (Celje), Lozič (Ljubljana).
Metličanom je uspelo dobiti prvi točki na „tujem“ terenu. Tekma ni bila navdušujoča, je pa bila borbena in zanimiva. Prvi polčas je potekal v menjavanju vodstva, tako je bilo tudi nekaj prvih minut drugega polčasa, ko so Metličani bolj branili svoj koš kot ogrožali nasprotnikovega.
Zadnja predstava
22. maja je v Domu Partizana gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Trsta. To je bila zadnja predstava v programu gostovanj jesensko-poletne sezone. Za letošnjo jesen pripravlja kulturna skupnost metliške občine nova in zanimiva gostovanja.
Naj zapišem še to, da so bili igralci Maribora zelo dobri. Sodnika sta jim dosodila kar štiri tehnične, enega od igralcev pa sta izključila.
BRANIK: Tabaj 12, Brajnik 5, Veingerl 2, Bedrač 12, Spro-gar 6, Tatalovič 11, Veble 15. BETI: Vergot T., Murko 13, Vergot 2., Kosovac, Jezeri-nac 14, Lalič 12, Davtovič 14, Rožič 6, Medek 14, Arbutina 2 Popovič. STEVICA MEDEK
Za lepšo Metliko
Učenci osnovne šole so pred prvomajskimi prazniki očistili mesto navlake, ki je kazila podobo Metlike. Akcija zasluži pohvalo in je za zgled, saj nesnage ne manjka tudi v okolici naše tovarne. Se bolj enostavno pa bi bilo, če ljudje ne bi metali odpadke po tleh, temveč v koše .
Človek, ujet med stroji. Izumili smo stroje, da bi nam služili, a smo postali njih sužnji. Kje je perspektiva? V tem, da se bomo odtujili sebi ali da se bomo vrnili k človeku, ki je edini smisel obstajanja? Od nas je odvisno! (Foto: Marjan Garbajs)
Košarka se je razmahnila, navdušenje zanjo narašča iz dneva v dan. (Foto: P. Riznič)
BRANIK : BETI 63 :75 (27: 29)
Kronika
METLIKA — prišli:	Dane
Paunovič, Ružiča Kušenič, Katarina Maretič, Boža Rehovič, Vesna Bogovič, Ana Juran, Danica Nastav, Marica Lugar, Ljubica Novosel, Stanko Brodarič, Marija Smole — Pitako, Mijo Graša, Julij Starešinič, Carica Špoljar, Dragica Furjanič, Ana Puljak, Ljubica Nastav, Josip Peričak.
Odšli so: Borka Kovač, Evgenija Malešič, Bahrija Gutič, Nada Pirkovič, Marija Konda, Franc Nemanič, Rudolf Farkaš, Ilija Predovič, Ljubica Gnjilac, Ana Ivančič, Ljubica Puljak, Dunja Salkovič, Martin Malešič.
LJUBLJANA - prišla: Ema Kokošar. Odšla: Marjeta Kvas.
ČRNOMELJ — prišel: Ivan Jankovič, odšla Anica Križan.
MIRNA PEC - prišli: Sonja Pirc, Vera Grandljič, Justina Lončarič. Odšli: Ana Novak in Ana Jarc
Zahvala
Ob smrti mojega dragega moža Franca Pluta se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem in sindikalni organizaciji Beti za vence in tolažilne besede.
SLAVICA PLUT
Igrišče na Pungartu, gledalcev 500, sodila pa sta Brumen (Domžale) in Lotrič (Ljubljana).
Začetek prvega kola 1. slovenske lige je prinesel domačinom poraz. Tekma je bila, lah-
Beti : Tabor 80 : 76
Igrišče na Pungartu, gledalcev okrog 100, sodnika Pirc in Ušaj. V prvi tekmi mladinske lige so naši mladinci zasluženo premagali svoje vrstnike iz Ljubljane. Po prvem kolu so tako na četrtem mestu.
BETI: Nemanič 5, Gršič 12, Mrljak 2, Nenadič 20, Kreme-sec 9, Jankovič 30, Orlič 4.
Pri gostih so bili najboljši: Milenkovič 25, Hajdin 11 in Pe-zan 8.
ko zapišemo, razdeljena na dva dela: v prvem so pokazali domačini izredno dobro igro in so zaključili polčas s trinajstimi koši prednosti. Akcije so bile hitre, duhovite, meti natančni. Igra se je spremenila, kakor ni morda nihče pričakoval. Gostje so z ostrim presingom kmalu
Igrišče TVD Partizan, gledalcev 600, sodila sta Plenik in Gomboši. Pred lepim številom gledalcev so si pridobili igralci Beti'drugi dve točki. Za zmago so se morali Metličani težko boriti; največ skrbi jim je zadal odlični Matičetov, ki je bil v prvem delu igre nerešljiv problem za obrambo Metličanov. So pa Metličani vodili skozi vso
dohiteli Metličane in končno tudi povedli. Močan dež, ki je padal, je bil Vrhničanom bolj po godu.
BETI: Murko 6, Nenadič, Kosovac 2,Vergot T., Vergot Ž. 2, Jezerinac 11, Laič 9, Davto-vič 9, Rožič 2, Medek 36, Arbutina4, Popovič 1.
tekmo, le proti končuje uspelo gostom rezultat nekoliko znižati.
Beti: Murko 9, Kosovac 8, Vergot Ž. 5, Jezerinac 20, Lalič 4, Davtovič 15, Rožič 7, Medek 18, Arbutina 2, Popovič 2.
TRNOVO: Lenard 10, Koren 9, Šegar 20, Matičetov 26, Avsenik 6 , Možina 9.
STEVICA MEDEK
Straža:Metlika 69:72
Razveseljivo je, da so pričeli redno trenirati košarkarji — veterani. Nastopajo v dolenjski ligi in so osvojili v prvem kolu prvi točki. Najboljša sta bila Prevalšek in Guštin. Igrali so še: Predovič, Štefanič, Milek, Ci-gič, Cej in Vidic.
Ureja uredniški odbor: Branko Brine, Milan Dragi-šič, Silva Dular, Mirko Jelenič, Jurij Matekovič, Stane Mrvar, inž. Franc Oletič, dipl. inž. Ružiča Škof, Mira Vrlinič. Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperič; tehnična urednica: Ria Bačer.
Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZI LO izhaja enkrat na mesec V 1500 izvodih. Stavek, filmi in prelom — Dolenjski list, tiska KNJIGOTISK Novo /nesto.
Beti : Trnovo 90 : 80