Leto 1907.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXIIL — Izdan in razposlan dne 10. avgusta 1907.
Vsebina: (Št. 180—183.) 180. Ukaz, s katerim se oznamonjajo tista obrtna učilišča, kojih izpričevala ob prijavi na izdelovanje ženskih in otroških oblek omejenega krojaškega obrta, ki ga vršč ženske, nadomeščajo dokaz redno dovršenega učnega razmerja. — 181. Ukaz o posebnem ravnanju z obrti, navedenimi v § 1, odstavek 3 točka 53 zakona z dne 5. februarja 1907. 1. z ozirom na dokaz usposobljenosti v posameznih krajnih okoliših. — 182. Ukaz, v katerem času dobé moč predpisi §§ 13 a in 38, odstavki 3 do 6 zakona z dne 5. februarja 1907. 1. o dokazu usposobljenosti v trgovskih obrtih v Cmovcih. — 183. Ukaz o koncesijoniranem obrtu podjetij za pokopavanje mrličev.
180.
Ukaz trgovinskega ministra v poraznimi z ministrom za bogočastje in nauk z dne 26. julija 1907. L,
s katerim se oznamenjajo tista obrtna učilišča, kojih izpričevala ob prijavi na izdelovanje ženskih in otroških oblek omejenega krojaškega obrta, ki ga vršč ženske, nadomeščajo dokaz redno dovršenega učnega razmerja.
Na podstavi § 14 d, odstavek 3, zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26), s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red, se ukazuje tako:
§ 1.
Izpričevala o uspešno dovršenem obiskovanju tistih obrtnih učilišč, katera so urejena ustrezno vsakčas po ministru za bogočastje in nauk v po-razumu s trgovinskim ministrom postavljenim načelom, in v katerih se praktično poučuje in strokovno izobražuje v krojaškem obrlu, nadomeščajo
o prijavi na izdelovanje ženskih in otroških oblek omejenega krojaškega obrta, ki ga vršč ženske, dokaz redno dovršenega učnega razmerja (pomočniško pismo, oziroma pomočniško preskušnjo).
Obrtna učilišča, katera sedaj ustrezajo v sprednjem odstavku omenjenim pogojem, je posneti iz priloge tega ukaza.
Odhodnim izpričevalom teh pogodovanih učilišč je pristaviti naslednjo klavzulo:
„To izpričevalo nadomešča na podstavi § 14 d, odstavek 3, zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26), in ministrstvenega ukaza z dne 26. julija 1907. 1. (drž. zak. št. 180) o prijavi na izdelovanje ženskih in otroških oblek omejenega krojaškega obrta, ki ga vršč ženske, dokaz redno dovršenega učnega razmerja (pomočniško pismo, oziroma pomočniško preskušnjo).“
§ 2.
Ta ukaz dobi moč hkratu z zakonom z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26), s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red.
Fort s. r.
Mardi et s. r.
(Slovenltoh.)
156
Priloga k § 1, odstavek 2 ukaza.
Seznam obrtnih, učilišč.
Sole udov gremija združenih zasebnih učilišč za ročna dela, šivanje beline in strojno šivanje, risanje kolomer in krojaštvo na Dunaju,
strokovna šola za krojaštvo dekliškega podpornega društva na Dunaju,
zasebna šola za ženska ročna dela ljudomilega ženskega društva „Selbsthilfe* na Dunaju,
delavna šola Diehl-ove ustanove na Dunaju,
krojaštvena šola dunajskega ženskega pri-dobitvenega društva,
delavna šola štajerskega obrtnega društva v Gradcu,
delavna šola gospodinjskega šolskega društva v Gradcu,
šola za risanje kolomer nadzornega sveta go-spodinjstvene šole v Mariboru,
delavna šola ženskega društva v Celovcu,
delavna šola I. ženskega industrijskega društva za kraljevino češko v Pragi,
«
praška mestna obrtna nadaljevalna šola za deklice,
šola društva „Žensky vÿrobni spolek* v Pragi,
obrtna nadaljevalna šola za deklice v Karlinu,
obrtna nadaljevalna šola za deklice v Par-dubicah,
delavna šola za deklice „ Ženskv vyrobnt spolek“ v Hrudimu,
oblekotvorni tečaj ženskega pridobitvenega društva v Brnu,
delavna šola društva „Vesna* v Brnu,
delavna šola Pöttingeja v Olomucu,
delavna šola društva „Svčtla* v Velikem Medrečju.
1§1.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razuniu z ministrom za notranje stvari z dne 26. julija 1907.1.
o posebnem ravnanju z obrti, navedenimi v § 1, odstavek 3, točka 53 zakona z dne 5. februarja 1907. I. (drž. zak. št. 26) z ozirom na dokaz usposobljenosti v posameznih krajnih okoliših.
Na podstavi § 1, odstavek 4, zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26), s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red, se določa, da naj v § 1, odstavek 3, točka 53, tega zakona navedeni rokodelski obrti „pleskarjev in lakirarjev, slikarjev izveskov in napisov, obrtniških slikarjev za industrijske izdelke, pozlatarjev in olepševalcev, izbnih slikarjev* gledé na dokaz usposobljenosti v naslednjih krajnih okoliših veljajo, kakor da so našteti v tukaj oznamenjenih posebnih točkah.
I.
Za okoliš deželnega glavnega mesta Linča:
a)	pleskarjev in lakirarjev;
b)	slikarjev izveskov in napisov;
e) obrtniških slikarjev za industrijske izdelke ;
d.) pozlatarjev in olepševalcev;
e) izbnih slikarjev.
II.
Za okoliš deželnega glavnega mesta Salcburga :
a)	pleskarjev, slikarjev izveskov in napisov, obrtniških slikarjev za industrijske izdelke, izbnih slikarjev;
b)	lakirarjev;
c)	pozlatarjev in olepševalcev.
III.
Za okoliš deželnega glavnega mesta Gradca:
a)	pleskarjev in lakirarjev;
b)	slikarjev izveskov in napisov;
c)	obrtniških slikarjev za industrijske izdelke, pozlatarjev in olepševalcev;
d)	izbnih slikarjev.
IV.
Za okoliš deželnega glavnega mesta Ljubljane:
a)	pleskarjev in lakirarjev;
b)	slikarjev izveskov in napisov;
c)	obrtniških slikarjev za industrijske izdelke, pozlatarjev in olepševalcev;
d)	izbnib slikarjev.
V.
Za okoliš kraljevega glavnega mesta Prage in za občine spadajoče k praškemu policijskemu okolišu:
a)	pleskarjev in lakirarjev;
b)	slikarjev izveskov in napisov;
c)	obrtniških slikarjev za industrijske izdelke;
d)	pozlatarjev in olepševalcev;
e)	izbnih slikarjev.
VI.
Za okoliš deželnega glavnega mesta Brna;
a)	pleskarjev in lakirarjev;
b)	slikarjev izveskov in napisov;
c)	obrtniških slikarjev za industrijske izdelke, pozlatarjev in olepševalcev;
d)	izbnih slikarjev.
VII.
Za okoliš kraljevega glavnega mesta Levova:
a)	pleskarjev in lakirarjev;
b)	slikarjev izveskov in napisov;
c)	obrtniških slikarjev za industrijske izdelke, pozlatarjev in olepševalcev;
d)	izbnih slikarjev.
Vlil.
Za okoliš kraljevega glavnega mesta Krakova:
«7 pleskarjev in lakirarjev;
b)	slikarjev izveskov in napisov;
c)	obrtniških slikarjev za industrijske izdelke, pozlatarjev in olepševalcev;
d)	izbnih slikarjev.
IX.
Za okoliš deželnega glavnega mesta Črnovci:
a)	pleskarjev in lakirarjev;
b)	slikarjev izveskov in napisov;
c)	obrtniških slikarjev za industrijske izdelke;
d)	pozlatarjev in olepševalcev;
e)	izbnih slikarjev.
Ta ukaz dobi moč hkratu z zakonom z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26).
Itienerth s. r.	Fort s. r.
18«.
Ukaz trgovinskega ministra z dne 30. julija 1906.1.,
v katerem času dobé moč predpisi §§ 13 a in 38, odstavki 3 do 6 zakona z dne 5. februarja 1907.1. (drž. zak. št. 26) o dokazu usposobljenosti v trgovskih obrtih v Črnovcih.
Na podstavi člena III, odstavek 5, zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26), s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red, se ukazuje tako:
Predpisi §§ 13 o in 38, odstavki 3 do 6, navedenega zakona o dokazu usposobljenosti v trgovskih obrtih naj v okolišu deželnega glavnega mesta Črnovcev dobé moč dne 16. avgusta 1907. 1.
Fort s. r.
I	'
183.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministrom za notranje stvari in z ministrom za bogočastje in nauk z dne 1. avgusta 1907.1.
o koncesijoniranem obrtu podjetij za pokopavanje mrličev.
Na podstavi §§ 21 g, 23, odstavek 1, in 54, odstavek 2, obrtnega reda (zakon z dne 5. februarja 1907. 1. [drž. zak. št. 26]) se ukazuje:
Razsežje pravic kakega podjetja za pokopavanje mrličev se lahko razteza:
a)	na pripravo predmetov, potrebnih za devanje mrličev na mrtvaški oder, pogrebne slovesnosti, prevažanje, pokopavanje in izkopavanje mrličev;
b)	na oskrbo tistih pomoči in del, ki so potrebna za izvršitev pod lit. a omenjenih oprav;
c)	na napravo tistih predmetov, kateri so potrebni za izvršitev pod lit. a omenjenih oprav in za oskrbo pod lit. a in b omenjenih pomoči in del, ako ni ta naprava predmet kakega rokodelskega ali koncesijoniranega obrta.
Ta obrtna pravica se ne dotika pravic cerkva in verskih družeb, izključno opravljati bogoslužne slovesnosti o povodu pogrebov (obredne funkcije), bodi da se te slovesnosti vršč v mrličevi hiši, v božjem hramu (svetišču), na pokopališču ali kjer koli, nadalje pripravljati za te funkcije potrebne stvari, slednjič priskrbovati cerkveno zvonjenje in pa cerkveno glasbo in pravice do drugih z obrednimi funkcijami združenih cerkvenih pomoči in oprav.
§ 2.
Prositelji za dopustilo za obratovanje podjetja za pokopavanje mrličev morajo v svoji pismeni prošnji natanko povedati izmed v § 1 oznamenjenih pravic tiste, za katere se potezajo, in povedane pravice je, ako se dodelé, imenoma navesti v dodelil-nem dekretu.
§ 3.
Prositelji za dopustilo za obratovanje podjetja za pokopavanje mrličev morajo hkratu s prošnjo za koncesijo predložiti natančno, podrobno pristojbin-sko tarifo v petih spisih.
Ako se pristojbine, ki gredö po vsakčas veljajočih predpisih funkcionarjem dušnega pastirstva ali drugim cerkvenim in bogočastvenim organom, plačujejo s posredovanjem koncesijoniranega podjetja za pokopavanje mrličev, je v tarifi pri vseh dotičnih postavkih izrečno navesti tisti iznos, kateri naj pripada na omenjene funkcijonarje in organe.
§ 4.
Predloženo pristojbinsko tarifo odobri obrtno oblastvo I. stopnje, kateremu je tudi vsako poznejšo premembo tarife predložiti v odobrenje.
Odobri naj se pristojbinska tarifa, ako se dodeli koncesija, hkratu z dodelilom koncesije, ki ga izreče politično deželno oblastvo.
§ 5-
Odobrenje tarife je odreči sosebno tedaj, če se vidi, da ni primerna krajevnim razmeram, ali če v § 3, odstavek 2, omenjene pristojbine sploh niso navedene posebe ali pa ne v iznosih, ki so jih določila v to poklicana oblastva.
§ 6-
Z odobrilno klavzulo opremljeno pristojbinsko tarifo je v opravilnih, za občevanje s strankami /na-
menjenih prostorjih podjetij za pokopavanje mrličev na v oči bijočem mestu v potrebovanem številu izvodov nabiti in vedno hraniti tako, da se lahko berö.
Podjetnik je dolžan stranki, ko je opravilo sklenjeno, pravočasno vročiti en izvod odobrene pri-stojbinske tarife, in izvršujé opravilni obrat se mora strogo držati odobrene tarife.
Prestopki dovoljene pristojbinske tarije se kaznujejo po kazenskih določilih obrtnega reda.
§ 7-
Prositelji za koncesijo za obratovanje podjetja za pokopavanje mrličev morajo poleg izpolnitve za dosego vsakega koncesijoniranega obrta zahtevanih pogojev po vsakčas veljajočih predpisih, izdanih na podstavi § 23, odstavek 1, zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26), izkazati splošno izobrazbo, po dotičnih krajevnih razmerah in razse-žaju zaprošenih pravic za izvrševanje koncesije zadostno, in ustrezno strokovno sposobnost.
Politično oblastvo kakor obrtno in zdravstveno oblastvo naj na podstavi § 54, odstavek 2, zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26) in hkratu izvršujč v §§ 1, 2 in 6 zakona z dne 30. aprila 1870. 1. (drž. zak. št. 68) dano mu nadzorno pravico v zdravstvenih stvareh in pa pristoječo mu pravico nadzorovati občine gledé po § 4 slednjič navedenega zakona v izročenem jim področju odka-zanih zdravstveno-policijskih dolžnosti za opravilno izvrševanje podjetij za pokopavanje mrličev, ukrepati posebne naredbe, kakor jih zahtevajo krajevne razmere z ozirom na javno negovanje zdravja, sosebno v primeru nalezljivih bolezni in epidemij.
Podjetja za pokopavanje mrličev imajo tudi razen tega primera dolžnost slušati zdravstveno-policijskc predpise in zaukaze. Ako se zanemarjajo ti predpisi in zaukazi in pa po političnih oblastvih po 1. odstavku tega paragrafa ukrenjehe posebne uredbe, je uporabljati kazenska določila Vlil. poglavja obrtnega reda.
I
§ 9-
Ta ukaz dobi moč hkratu z zakonom z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26), s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red.
Iticnerth s. r.	Fort s. r.
M archet s. r.