Programske skupščine SiTKS inZTKOzaleto1979
Polnoštevilno, toda pasivno...
Delegati obeh zborov skupščine SITKS so na petem rednem zasedanju drugega man-data polnoštevilno zastopali svoje delegacije in v osrednji točki dnevnega reda sprejeli program dela skupnosti s flnančnim izraču-nom za leto 1979. Med obilico gradiva je bila najpomembnejša vrednost programa SITKS za leto 1979, ki je bistveno spremenjena od predloga k aneksu družbenih dejavnosti za leto 1979, ki je bll sprejet na 4. seji delegat-ske skupščine SITKS.
Gre predvsem za dodatne obveznosti zara-di poravnave dolga do TKS Slovenije, dodat-no združe\'anje sredstev za TKS Ljubljana in za sredstva obvezne amortizacije, ki se zdru-ži — polovica za sanacijo centralnega stadio-na, polovica pa za sofinanciranje potreb v občini.
Skupščina je sprejela sklep o obvezni pri-pravi srednjeročnega plana 1981—1985 ter o pripravi plana razvoja TK do leta 2000. V in-fonmaciji o realizaciji akcije »telesnokultiirni objekti — neodložljiva maloga« za ustanovitev SIS za objekte družbenega standarda ugotav-l]a skupščina, da akcija ni tako uspešna kot bi sicer morala biti. Postopek priprave samo-upravnega sporazunia je predolgo trajal in je bil odmaknjen od široke družbenopolitične propagandne aktivnosti v jeseni 1978.
Sam sporazum pa nudi premalo informa-cij o gradnji TK objektov, ponujen je bil združenemu delu v podpis brez konksretnega programa in je akcija tako le delno uspela.
škuipščina je poverila izvršnemu odboru pripravo stališč in aklepov o obšimem pro-graimu TKS Ljubljana.
Kl.jub potaoštevilni udeležbi delegatov lah-ko ugatavljaimo izredno pasrvnost do vseh gradiv. Vzrok temu je verjetno prepozna do-stava materialov za sejo skupščine, nikakor pa se ne moremo sprijazniti z dejstvom, da poteka celotna diskusija v devetih točkah dnevnega reda za mizo delovnega predsedstva skupščine.
Nedvomno bo razprava po posameznih točkah dnevnega reda živahnejša na dragi seji skuipščine ZTKO, ki je predvidena za za-četek maja. Po skleprh pete seje Skupščine SITKS ugotavljamo, da ostane za potrebe iz-vajalcev programa športne rekreacije v obči-ni 927 starih milijonov, kar predstavlja v in-daksu povečanja na 1978 le 103 odstotke. Pri tem moramo poudariti, da imamo v letu 1979 dodatne obveznoati iz programa akcij učenja, amortizacije in vodenja kadrovske poliitike.
Najbolj pereče je stanje v programu teko-čega in investicijskega vzdrževanja objektov, kjer je na razpolago znatno manj sredstev ikot v prejšnjih letih. UpraT/ljalci objektov bo-do zato morali delo skrajno racionalizirati, predvsem pa združevati sredstva iz vseh ob-stoječih virov — najemnin, ki naj bodo eko-nomske, propagaijde, članarin itd. Pereča pro-blematika vzdrževanja objektov se iz Jeta v Jeto slabša in bi bilo ipotrebno doseči spo-razum na ravni občine ali mesta v enotnam zagotavljanju sredsteiv za vodenje in uprav-ljanje s telesnokulturnimi objekti.         E.K.