Alkohol med mladimi; nam je res vseeno? f Gimnazijci nestrpno pričakujejo telovadnico Št. 99 / Leto 63 / Celje, 16. december 2008 / Cena 0,81 EUR □ Odgovorna uraAfKM NT: lUtvtfCvVn Sejem odprt, kmalu še Pravljična dežela V središču Celja se je včeraj začel tradicionalni božično-novoletni sejem, ki pa je z bomo ponudbo na žalost daleč od podobnih tovrstnih sejmov v večjih mestih* Mogoče bo Pravljična dežela popravila vtis. Odvoza smeti ne bo plačal! Stanko Pušnik z Dobrove pravi, da nima ne smetnjaka ne smeti, zato meni, da mu odvoza ni treba plačevati. www.gQlte.si 'Od 6. dccembi*» n^pnej obratujejo naprave na smuciscu vsaN kaljiem okolju. V njegovem okviru delujejo še dodatne službe ter specialistične storitve. Kljub vse bolj zaskrb* ljujočim razmeram v slo-venskem zdravstvu direktor zavoda, prim. mag. Stanislav Ka jba. dr. med., spec, pulmolog, meni, da je sta* nje v celjskem zavedu $e vedno zadovoljivo. Večkrat poudarjate, da vas za razliko od ostalih ZD odhodi koncesionarjev niso preveč »zdesetkali«. Kako je sicer s pokritostjo posameznih strokovnih kadrov? ZD Celje kadrovsko zadovoljuje potrebe občanov vseh šciiih obdn. p^vtako na letni ravni izpolni program, dogovorjen s pogodbo z ZZZS. 2e v tem trenutku pa primanjkuje zdravnikov za delo v splošni ambulanti, urgentoi službi, domovih starejših občanov in na o'dd'^Iku ža radiologijo. Težav z drugim strokovnim kadrom nima* mo. Pomanjkanje zdravnikov je težava ne le na Celjskem. ampak na nacionalni ravni. Kje bt veljalo iskati rešitve? Uvoz tujih zdravnikov je začasen ukrep» Id bi zapolnil trenutno vrzel pri zdravniškem kadru, Šolanje večjega Števila zdravnikov in mo-liviranje le-ieh, da ostanejo v zdravstvu, je dolgoročna rešitev tega problema. Interes tujih zdravnikov, zlasti iz bivših jugoslovanskih republik, obstaja, njihova pot do pridobivanje licence pri nas pa je zelo težka. Stanislav Kajba ZD Celje oskrbuje veliko Število občanov občin ustanoviteljic in hkrati »pokriva« potrebe ŠlrŠe celjske re^je. Je Število zavarovancev še obvladljivo? Število opredeljenih bol-rukov za vse zdravnike v naše^ zavodu, ki delajo v otroškem, Šolskem in odraslem zdravstvu, je okoli 67 tisoč, kar krepko presega število prebivalcev v občinah Celje, Vojnik, Štore in Dobrna. Razlog za to so Šolarji In aktivni prebivalci iz širše celjske regije, ki se šolajo ali imajo zaposlitev v Celju, Večina naših zdravnikov dosega ICKD-odstotno glavarino, nekateri pa jo celo presegajo za 30 odstotkov. Velik problem pri zagotavljanju stalnega zdravnika imamo v domovih starejših občanov. Se vedno vidim pomanjkljivost v delovanju zdra vstvenoinformacij-skega sistema» saj se uporabe le-tega nekateri izogibajo, drugi pa ga uporabljajo V okviru praznovanja SO-letnice delovanja je ZD Celje v petek v Celjskem domu pripravil proslavo. Posebno pozornost so ob tem namenili nekdanjim kolegom, najbolj zaslužnim zdravstvenim delavcem, ki so se izkazali s predanostjo delu v otroškem zobozdravstvu, pediatriji. Šolski medicini, medicini dela, prometa in športa, družinski medicini In zdravstveni negi. Dobitniki plaket za življenjsko delo, zdaj že upokojenci, so se poleg tega izkazali z oi^anizacijo, s postavitvijo stroke in z zaslugami v širšem okolju. Plakete so dobili zdravniki prim. Danica Homan, Jelena Stepišnik, prim. Marjan Veber» prof. Bogomil Hrašovec In Anton Mikac ter višja medicinska sestra Olga Nezman. manj zaradi preobilice drugega dela. Nadzor nad stroški po enotah se mora izboljšati, kar pomeni organizacijsko in tehnično prenovo pošlo vno-informad}skega sistema. Ali opremljenost ZD Celje še zadostuje vsem potrebam? V zadnjih desetih letih je Zdravstveni dom Celje vložil ogromna sredstva v obnovo. Za leto 2007 in 2008 si je zavod začrtal obseg investicij, ki je finančno znamo presegel raven investicij iz preteklih lel. Okvirna vrednost načrtovanih inveslicij je znašala več kot dva milijona evrov na letni ravru. Standard zdravstvenih storitev se je iz-boljšalznabavo sodobne medi eins ko teh nične opreme, vlaganjem v obnovo prostorov in izobraŽevanjem kadrov. V bližnji prihodnosti bomo skušali pridobiti idejni načrt, nato pa druga dovoljenja za izgradnjo nove fizioterapije in reševalne postaje. Obe enoti delata v slabih delovnih pogojih; fizioterapija v kletnih prostorih, ki so bili leta 1990 poplavljeni, reševalna postaja pa ima hudo prostorsko stisko glede na lUder in potrebe, ki obstajajo, ter zastarele in skromno opremljene garaže za reševalna vozila. Kakšna je razvojna vizija ZD Celje ob $0-letnici? Osnovni cilj nedavno sprejete Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 so »zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev«. Dostopnost do zdravstvene oskrbe na primarni ravni In kakovost zdravstvene oskrbe sta poleg vzdržnosti zdravstvenega sistema temeljna ukrepa za dosego lega cilja. Pogoji za izpolnitev obeh ukrepov so, da postane ZD osrednji izvajalec in koordinator javne zdravstvene službe, da ZD in koncesionaiji opravljajo javno službo na področju primarnega varstva pod enakimi pogoji in da se koncesije na področju primarnega zdravstva podeljujejo zelo premišljeno v skladu z deficitarnostjo nosilcev zdravstvenega varstva. Upam še, da bomo uspeU v prihodnosti zagotoviti dovolj zdravnikov v vseh ambulantah na primarni ravni. POLONA MASTNAK Foto: CrupA m ' f Na osnovi pravnc^noćnega sklepa Okrožnega sodišča v Celju St 1508/200d^ (prei St 30/2003) 2 đne 3. 11. 2008 nad stečajnim dolžnikom G TRADE, trgovina In zastopanje d.o.o. v stečaju Ljubljanska cesta 42, 3000 CEUE STEČAJNi UPRAVITEU OBJAVLJA VABILO K DAJANJU PONUDB ZA ZAVEZUJOČE JAVNO ZBIRANJE PONUDB -DRUGA PRODAJA PREDMET PRODAJE 1. PREMiČNiNE - pisamiska oprema uprave v kompietu (pisalne mize< stoif, omare, računalniki, tiskalniki, fotokopirni stroj, police itd.) na lokaciji Ljubljanska 42 v Celju, vse 09 cenrtvenem seznamu. Ocenjena likvidacijska vrednost znaša 3.450,00 EUR. : PremoŽenje - premičnine pod točko 1 se prodajajo v konf pletu kot celota, izt}Odiščna cena je znižana za 40 % In znaša 2.070,00 EUR. Varščina znaša najmanj 10 % izho^ diščne cene. 2. PREMIČNINE-tovorna vodtatertrgovirtskain računalniška oprema v kompletu: 2.1 Tovorno vozilo Peugeot Boxer 2.8, 94 kv/, letnik 2001. prevoženih 145.000 km. Ocenjena likvidacijska vrednost znaša 3.120,00 EUR. 2.2Tovofno vozilo Peugeot Partner 1.4, 55 kw, letnik 2002, prevoženih 245.000 km. Ocenjena likvidacijska vrednost znaša 2.080,00 EUR. 2.3Trgovinska oprema iz trgovin Ypsilon na Dunajski in Židovski v Li (trgovinske police, omarice, regali in razni drugi pohištveni elementi} vse po cenrtvenem sezr^fp|^. Ocenjena likvidacijska vrednost znaša 1.433,30 EUR. 2.4 Računalniška oprema iz raznih trgovin (računalniki z blagajno in tiskalnikom kpl 3 kosi, račur^alnik kpl 3 kosi. trije tiskalniki) vse do cenitvenem seznamu. Ocenjena likvidacijska vrednost znaša 135,00 EUR. Premoženje - premičnine pod točfco 2 se prodajajo v kompletu kot celota, izhodiščna cena je znižana za 40 % in znaša 4.060,98 EUR. Varščina znaša najmanj 10 % izhodiščne cene. Po^ji pro<^e, pogoji za sodek)vanje. postopek izbire ponudn)-ka in ostati podatlO v zvezi z zbiranjem ponudb so razvidni iz vabila k dajanju ponudb, objavljenega na spletnih straneh Agerv cije Republike Slovenije za javnopravne evidence in stcrttve -Ajpes pod rubriko eOBJAVE in na www.svetovan ie-kos .si Ponudbe pošljite priporočeno po pošti na naslov Insolvančna Pisarna CeNe. Tomaž KOS s.d.. ülicaXIV. diviziie 14/3. 3Q0Q CELJE e pripisom - Stečajni postopek St 1508/2008 - Ponudba za odkup • ne odpiraj. Rok za oddajo ponudb je en mesec po objavi na spletni strani Ajpesa» to je do 27. 12. 2008. Vse ostaJe informacije vzves s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem uprsviteliu (Tomaž Kos) r>a tel. 03 427-44-80 vsaK delovni dan Od S. do 14. ure. i četrM, 28, äeSn^^iob 19. KMUumi 4om ^ore Anšjki^bel a ZiiV^H itipHmofjbosta . ^'i^phituB (2 EDk, t • Vstofmtee p Ob^rti Štore (0ih8(^3^^ßistri{Ju Opoia Štore, J iN tero pr^i boncetiom. Občina Šiore ŠKĐ Rudar Ptfčovje rS4JtK?n» radiocelje v **** C . Hilf Dobitnikom plaket za življenjsko delo sta čestitale tudi predstojnik oddelke ta sploSno medicino Mhan Rajtnajar (levo) in direktor celjskega WIAIWarddlOCOliGaCOttl zdravstvenega doma pnm. mag. Stanislav Kajba. m it» 99 • 16. tfecMiber 2009 NOVI TEDNIK ^P»GODKI «-.'si' \ V telovadnici I gimnazije v Celju se pozimi stekajo tudi po stiije oddelki dijakov. Bodo novo telovadnico dobili v naslednjem šolskem letu? Do vrhunskih uspehov v novi telovadnici Če ne bo dodatnih zapletov, naj bi se gradnja telovadnice L gimnazije v Celju začela v marcu Gradnja telovadnice za 1. gimnazijo v Celju Daj bi se prihodnje leto vendarle začela. Pobuda je stara Že več kot desetletje, izved* ba pa se je iz različnih raz* logov večkrat zavlekla. Če gimnazija ne bo naletela na nove ovire> naj bi bila telovadnica s pomočjo jav-no-zasebnega partnerstva zgrajena do konca naslednjega leta. To, da celjska gimnazija s športnim oddelkom, Številnimi uspešnimi Športnimi ekipami ter z naslovom najboljše športne šole, ki si ga je priborila več let zapored, nima primerne telovadnice, je Se toliko bolj bodlo v oCi ob nedavnem praznovanju 200-letnice te ustanove. Šola }e namreč upala, da bo do tega jubileja novo telovadnico že imela. Gradnja naj bi se v naslednjem letu predvidoma vendarle začela, pravi ravnatelj mag. An to n Šep eta vc. »Upamo, da ne bo več zapletov. Čeprav se s tem projektom intenzivno ukvarjamo ves čas, so nas okoliščine nekajkrat presenetile In oddaljile datum začetka gradnje.« Sicfir je ministrstvo za šolstvo sofinanciranje projekta odobrilo že pred letom dni, vendar bi v tem primeru sredstva prihajala vobrokih, kar bi gradnjo telovadnice zavleklo do leta 2012, kar za gimnazijo ni sprejemljivo. »V stari, tesni telovadnici se dijaki komaj stiskajo, dokler vreme dopušča, telovadijo na zunanjem igrišču. Za treninge Športnih ekip smo prisiljeni najemati Športne dvorane, včasih nam ne preostane drugega, kot da otroke v okviru športne vzgoje preprosto pošljemo na sprehod ob Savinji,« nemogoče pogoje za delo opisuje Šepetava. Rešitev javno» zasebno partnerstvo Gimnazija se je s podjetjem CM Celje zato dogovorila za javno-zasebno partnerstvo; podjetje naj bi telovadnico zgradilo deloma s svojimi sredstvi in naknadno pokrilo stroške. »To je za nas optimalna rešitev. Vmes se je zapletlo Se z zazidalnim načrtom, saj je bil prvotno načrtovan objekt manjši od novo zasnovanega. Če že enkrat gradimo novo telovadnico, je razumljivo, da želimo, da ta zadovolji vse potrebe. Projektant Arhitekt Ernst je sicer predvideval, da bo večji objekt mogoče zgraditi v okviru sprejetega zazidalnega načrta, vendar se to ni zgodilo. Ves postopek pridobivanja dovoljenj in soglasij smo mora-\i ponovno izpeljati,« našteva Šepetavc, Zdaj Sola vsa potrebna dovoljenja ima. Trenutno je načrt v javni razgrnitvi še do 5. januarja, Čez teden dni bo na celjski občini izpeljana še jav- na razprava o projektu. »Po najbolj optimističnem scenariju bo v januarju celjski mestni svet potrdil nov zazidalni načrt Otok i, v februarju načrtujemo pridobitev gradbenega dovoljenja in marca začetek gradnje, Ta bi lahko bila končana v drugi polovici leta 2009.« predvideva šepetavc. Po prvih ocenah bo gradnja nove telovadnice z ure-ditsajo zunanjega igrišča zna-Sala okoli 4,7 milijona evrov, verjetno pa se bo zaradi nabave opreme ta številka Še dvignila. Nova telovadnica bo merila 45 metrov v dolžino in 25 metrov v širino, prostora naj bi bilo dovolj za rokometno igrišče ter s pomočjo pomičnih zaves za hkratno telovadbo treh oddelkov. Včeraj se je že začelo tudi dodatno geo-termalno vrtanje za ugotovitev možnosti lastnega ogrevanja telovadnice, ločenega od Šole. Ministrstvo namreč zahteva izpolnitev strogih pogojev za čimbolj energetsko varčen objekt. »Zaradi lokacije moramo razmišljati tudi o arheološki izvedbi projekta,« dodaja Sepetavc. ^>Nedvorano bo to velika pridobitev, dijakom pa je treba priznati, da so v preteklih letih kljub nemogočim pogojem nizali odlične športne uspehe. Manj je pomenilo več,« še sklene Šepetavc. POLONA MASTNAK Foto: KATJUŠA Ob obletnici herojstva Sest drznih aktivistov je v noči s 14. na 15. december 1944 iz celjskega zloglasnega zapora Stari pi-sker rešilo 127 političnih zapornikov. Zveza borcev za vrednote NOB Celje j e v spomin na to herojsko dejanje pripravila krajšo slovesnost na dvorišču Starega piskra. Sledila je še slovesnost v Narodnem domu, na kateri so podelili srebrno plaketo zveze borcev eni od rešenih političnih zapornic Boženi Svetek, edini preživell^ak-tivist Ivo Grobelnik pa je prejel zlato plaketo. Ivo Grobelnik. Riko Pre-singer, Dominik Lebič, Jože Gaber, Jože Zelinka in Martin Klančišar so bili tisti, ki so se v le nekaj urah odločili, da bodo rešili zapornike. Le nekaj ur pred drznim in herojskim dejanjem so na- mreč izvedeli, da bodo za-pormke naslednji dan odpeljali v Maribor, kjer jih bodo usmrtili. »Ob pol dvanajstih smo se dobili pri soborcu v Slatini, kjer smo se dogovorili za akcijo,« se spominja Grobelnik. Aktivistom je pomagal paznik v Starem piskru Ivan Grad, ki je odpri vrata zapora. Nato so aktivisti sami obvladali paznike in rešili 127 zapornikov po nemških podatkih, lahko da je bilo torej rešenih zapornikov več- Ko so prišli po zapornike, se Grobelnik spominja: >^Normalno, da je akcija hitro potekala. Sicer je bilo do začetka malo odpora s strani zapornikov, ker niso vedeli. ali gre zares aJi je kak-Sna provokacija. Ampak v glavnem je zelo hitro potekalo in v tričetrt ure je bilo vsega konec.« V tej najbolj krvavi mučilnici in klavnici, kot je Stari pis ker poimenoval slavnostni govornik Zvone Dragan, je sicer umrio 374 ljudi, zapornikov, ki so bili poniževani, mučeni in sestradani pa je bilo več kot 16 tisoč. Kot je Še dodal Dragan, je pomembno, da so obstajali ljudje, ki so se uprii nacifašistični pošasti: »Slabe vesti kolaborant o v ne morejo pozdraviti nikakršne revizije notornih zgodovinskih dejstev. Za morijo sta bila odgovorna fašizem in nacizem.« Dodal je, da so bili slovenski borci na pravi in pravični strani ter zaključil: »Ti so umrli, da bi majhen, uporen slovenski narod lahko živel.« ŠK Foto: MARKO MA2EJ V sppmifl na pomembns dogodke pred 64 leti je Druitvo pohodnikov Stari picker v soboto pripravilo peti, tradicianalni pohod po potrt aktivistov od Starega piskra do Srnarlnega v Rožni dolini. Na cilju so udeleženci lahko prisluhnili krajšemu kulturnemu programu, zn okropcüo pa je poskrtiela Siovettska vedska t pasuljem. Sejem odprt, kmalu še Pravljična dežela Središče mesta Celja je od včeraj malo bolj polno, saj se je začel tradicionalni božično-novoletni sejem. Odprt je vsak dan od 8. do 20. ure. Ponudba je običajna - tekstil, suho sadje, knjige, seveda tudi topli napitki s kuhanim vinom na Čelu, poleg tega pa boste letos na eni od stojnic dobili še kaj toplega za pod zob. Sicer pa se dogajanje v Pravljičnem Celju stopnjuje, saj bo v četrtek vrata za najmlajše odprla tudi Pravljična dežela. Odprta bo vsak dan od 10. do 12. ure In od 17. do 19. ure. Vsak dan bo otroke obiskal Božiček, kasneje pa tudi dedek Mraz. ŠK, foto: MARKO MAZEJ it. 99 • 16. ilecember 2008 m ARSTVO NOVI TEDNIK Fori za kuhinjo in avtomobil Skupino Fori sestavljajo osem povezanih in štiri priključene družbe, ki delujejo v beli tehniki ter avtomobilski in kabelski industriji Med prvimi gospodarstveniki, ki so se poslovili od letošnjega leta, sovve-lenjski Skupini Fori, ki je v lasti družine Forštner. Banket, ki so se ga udeležili številni domači in tuji poslovni partnerji» so pripravili v eni od priključenih družb, v Emo Techu v Ločici pri Polzeli, v torek. Velenjska skupina Fori združuje osem povezanih in šliri priključene družbe. Pokrivajo več dejavnosti, prisotni so tako v industrijski proizvodnji, gradbeništvu, posredništvu in trgovini. Skupno zaposlujejo 2.10D ljudi, produkte tržijo v 38 državah, do letoSnje kiize pa so beležiti stalno rast prihod-kov in števila zaposlenih. »Naše poslanstvo je fleksibilno organiziranje razvojnih idej. s katerimi žeDmo osrečiti ljudi v kuhinji in avtomobilu,« na kratko povzema izvršna direktorica za korporativno komunikacijo Ulja-na Kocbek. »Postati Želimo prepoznaven OEM-dobavitelj v industriji bele tehnike ter avtomobilski In kabelski industriji. Po načrtih naj bi v prihodnjem srednjeročnem obdobju podvojili bruto dodano vrednost, predvsem naj bi postali prepoznavni po unikat nih in donosnih naložbah.« Letošnji poslovni rezul' tat Skupine Fori se bo po dobrih treh kvartallh in slabšem poslovanju v zadnjem četrtletju vrtel okrog poa-tivne ničle. V Foriju so sredi prenove poslovnega modela, saj v skupini nastajajo Štiri divizije, v katerih želijo skon-centrirati različne dejavno- Gostom, ki so jih m banket povtUli v Skupim Fori, je v Lofid zapal trio Eroica. sti. »Do leta 2011 so cilji jasni: poleg konsolidacije skupine želimo dosegati 15-odstotno povprečno rast prihodkov v segmentu OEM-dobaviteljev ter optimirati vse stroške,« poudarja Kocbekova. Podjetje je med dni-gim prisotno tudi na Kitajskem !□ v Srbiji, kamor bodo prenašali del proizvodnje ter tudi nabavljali» saj je eden od pomembnih ciljev optimiranje ponudbe med kakovostjo in ceno. Peti cilj je razvoj unikatnih naložb, med katerimi je Kocbekova omenila projekt Sončnega mesta. Zanimiv projekt naj bi se udejanjil ob Velenjskem jezeru, cilj pa je srečevanje treh generacij in omogočanje kakovostnega življenja za občane v tretjem življenjskem obdobju. K projektu preko javno-zasebnega partnerstva vabijo občine, investitorje in druge, ki želijo tržiti dejavnosti, saj naj bi ob jezeru zraslo marsikaj, od hotelov do wellness centrov. Boj s krizo Seveda gre za velike načrte, sploh v Času krize. V Skupini Fori, podobno kot v drugih gospodarskih družbah, poleg opiranja na lastne sile pričakujejo pomoč. «Gre predvsem za podporo države za ohranjanje delovnih mest. podporo lokalnih skupnosti in partnerstvo z banka- mi za zagotavljanje likvidnostnih obratnih sredstev.« Med prizadevanji podjetja za omilitev krize poleg iskanja novih rešitev in prilaganja delovnega časa Kocbekova omenja nove izdelke z višjo bruto dodano vrednostjo, optmi-rano delo s kadri ter izvirno razmišljanje. Slednje je menda značilno za predsednika i^rave Milana Foršcnerja» tako da se v velenjski družbi krize niti ne bojijo. US, foto: IT Na osno\fl pravnomočnega sl^epa Okrožnega sodllča v Celju St 1353/2008-4 {pre| St 37/2004) z dne 6. n. 2008 nad stečajnim dolžnikom BBZ, Proizvodnja In trgovina KARL SpEQEL d.p. v stečaju Ljubljanska 31/a, 3320 VELENJE STEČAJNI UPRAVITEU OBJAVUA VABILO K DAJANJU PONUDB ZA ZAVEZUJOČE JAVNO ZBIFWUE PONUDB -TRETJA PRODAJA PREDMET PRODAJE NEPREMIČNJNA > IDEALN< DELEŽ do I /2 celote. pafC. Št. 3463/t. vpisane pri zX.vl.it. 1076» K.o. VELENJE, karv naravi predstavlja enostanovanjsko hišo s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem - i^^ico in postovno stavbo - delavnico. Nav^ dena nepremičntnase nć^^aja na lokaciji Ljubljanska 31 /a. 3320 VELENJE. Premoženje - rdealni d^ež nepremičnhe se prodaja v kompletu kot celota, Izhodiščna cena je zražana za 50 % fn znaša 45.550,00 EUR. Varilna znaša najmani 20 % i^tocflščne cene. Pogoil pn^aje, poniža sodelovanje, postopek izbire ponudnika In ostali podatki v zvezr z zbiranjem ponudb so razvidni iz vabila k dajanju ponudb, objavljenega na spletnihstraneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve • Ajpes p^ rubriko e-OBJAVE in na svetovanie-kos.si. Ponudbe pošljite priporočeno po pošti na naslov Insolven^f^g Pisarna Celie. Tomaž KOS r.q.. Ulica XTV. diviziie t4/3. 30Q0 CEUE s pripisom • Stegni postopek St 1353/2008 • Ponudba za odkup - ne odpiraj. Rok za oddajo ponudb Je en mesec po objavi na spletni strani AJpesa, lo Je do 27.12. 2008. Vse ostale Infonnacije vzvez) z prodajo In ogfedom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upras^lju (Tomaž Kos) na tel. 03 427-44-80 vsak delo>mi dan od 8. do 14. ure. Manj ljudi bo naredilo več Nadzorni svet Term Olimia v Podčetrtku je sprejel odločitev o napovedani obnovi in širitvi najstarejšega iio-tela Breza, ki bo med postopnimi gradbenimi deli odprt. Hole) Breza bodo c«)oviio prenovili ter z njegovo nadzidavo pridobili 40 novih sob. Celotna naJožba» za katero so uspeli pridobiti nepovratna evropska sredstva za izgradnjo turistične infrastrukture, je vredna 6 milijonov evrov. S to obnovo oziroma širitvijo bodo v Termah Olimia končali investicijski ciklus, v okviru katerega bodo pred božičem dokonč^ veliko garažno hišo. aprila pa bo končana gradnja novih luksuznih Term Orhidelija (znanih tudi kot Terme Lux). Vrednost naložbe v Orhidelijo znaša 15 milijonov evrov- Kot je poveda] direktor term Zdravko Počival$ek> krize zaenkrat ne čutijo: »Pozna se pri tem. da so odločitve za počitnikovanje malo kasnejše ter v zadnjem trenutku. Kriza se bo z zamikom prav gotovo» preko avtomiobilske industrije, gradbeništva ter še koga, prenesla mdi na turistično gospodarstvo, zato je pomembno, na kakšen način se bomo pripravili na poslovanje v prihodnjem letu.« V vsakem primeru se bo treba pri vsakem gostu še bolj potruditi, da se bo odločil za Podčetrtek, tn mu nato posvetiti Še v^ pozornosti kot doslej. Po dokončanju investicijskega cüda nameravajo v Podčetrtku tako predvsem pobirati sadove sedanjih vlaganj. Ibdi v sosednjih hrvaških Termah "Hihelj, ki so v njihovi lasti, nameravajo prihodnje leto predvsem dokončati začete naložbe ter se do nadaljnjega odpovedali novim razvojnim načrtom. Pa drugi veliki načrti, kot na primer gradnja term v makedonski Gevgeliji? »Za nove projekte, doma ail na tujem» se bomo odločali le v primeru, če bo flnančna kriza dobila drugačen tok.« Z napovedanim poglabljanjem gospodarske krize predvidevajo, da bodo najbolj prizadeti na nizkocenovnih turističnih področjih. »Prav zato bomo svojo taktiko in vsebino prodaje prilagodili temu, kar nam naSe nove naložbe omogočajo,« odgovara direktor Počlvalšek. Poleg same prodaje bodo posvetili posebno pozornost stroškom» tako nabavnim tokovom kot stroškom dela. »2 manj ljudmi bomo morali narediti več kot doslej.« BRANE JERANKO Nadaljevanje nestanovitnosti trgov Medtem ko $e je pretekli teden zaradi pozitivnega trenda na tujih borzah začel optimistično. Je četrtkova zavrnitev reševalnega paketa za ameriško avtomobilsko industrijo trge po svc^ spet zavila v rdečo barvo. Te novice so botrovale prodajnim pritiskom tako na evropskih trgih kakor tudi na Ljubljanski borzi. Pesimizem ob koncu tedna je spet potisnil osrednji indeks Ljubljanske borze pod 4.000 indeksnih točk, kar pomeni, da je indeks SBl 20 v preteklem tednu izgubil nekaj manj kot 2 odstotka vrednosti. PHECLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 8.12.2008 in 12. iZ 200^ OzMita \m Emtni tečaj PmmtvfEUR CICG Cinkarna Calja 72.00 0,40 1.23 UblG Cetis 73.60 9,60 0.00 GRV6 Gorenje 24.23 343.00 •9.62 nin Rvovama laika 58,T6 75.60 0.98 JIKS Juteks 55.00 15.50 10.04 FTDG Etol 0.00 0.00 0.00 V ospredju so bile delnice Gorenja. Novice v medijih, da bodo odpovedi naročil, s katerimi se družba sooča v zadnjem obdobju, lahko znižale dobiček Gorenja ob koncu teta za tretjino, in zaskrbljenost uprave zaradi vse številčnejših odpovedi naročQ je pomembneje vplivalo tudi na delnice Gorenja. Te so v preteklem tednu Izgubile 13,4 odstotka in v petek zaključile trovanje pri 11 evrih. Podobno je teden zaključila (udi Pozavarovalnica Sava, ki je brez pomembnejših novic in pritiskov na prodajni strani izgubila 13,2 odstotka in v petek zaključila pri 11,27 evra za delnico. Med pomembnejše novice preteklega tedna lahko uvrstimo poziv za javno zbiranje ponudb za prodajo 1.820.141 delnic Mercatorja. Postopek za neobvezujoče ponudbe bo potekal v treh iszah. Prva faza zbiranja ponudb bo trajala do 2. februarja 2009, ko bo tudi jasno, kolikšno je število resnih kupcev Mercatorja- Ta objava je pozitivno vplivala na Mercatorjeve delnice, ki so pridobile 1,6 odstotka in v petek zaključile trgovanje pri 169 evrih. INDEKSI MED 6.12.2008 in 12.12.2008 Indtl» Zadnji t«(aj %spr. S8I20 4.014,61 -1,26 Glede na dejstvo, daje veliko negativnih novic že vključenih v trenutne cerie delnic, vsaka pozitivnejša novica na trgu povzroči navdušenje med vlagatelji. To navdušenje smo v sredo lahko spremljali pri trgovanju z delnicami Krke, kjer je ne ravno pomembna novica o vstopu Arabcev v lastniško strukturo Krke vpDva^a na rast (e^ja novomeškega farmacevta. ROMAN GOMBOC borzni posrednik lURlKA d.d.. Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP» Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d, Nova banka Hypo Alpe-Adria-Bank je v središču Veleaja uradno odprla poslovalnico, ki sicer v mestu obratuje Že od konca no-vemfara, v nj^ pa audijo celoten spekter bančnih storitev. »Z odprtjem letos že četrte in skupno 17. poslovalnice Hypo Alpe-Adria-Bank uresničujemo strateški cilj širitve poslovne mreže banke. Velenje je znano gospodarsko središče. ki v zadnjih letih vztrajno prerašča v regionalni sa-vinjsko-šaieški center z razvito trgovino in ostalimi upravnimi, izobraževalnimi ter drugimi dejavnostmi. Nova bančna poslovalnica občanom nudi kakovostne, zanesljive, predvsem pa konkurenčne finančne storitve»« je povedal Urban Golob, član uprave v Hypo Alpe-Adria-Bank. Kot pa je že v navadi, bo ob tej priložnosti banka prispevala tudi donacijo socialno ogroženim družinam iz Velenja. US VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 20091 P1N0MEHAN1KA Drafln Dobrne «.p. Ns Okopih 2c. 3000 OUe. T«!.: 03/492 61 20 E'fiuil: nnofTiehtiiika.dobrqe^tol.fxl m it. M - 16. dM^bM* 2008 KOVI TEDNIK peilASlH KRAJEV Kljub megli in neprijazni soboti smučišča na Goltah niso samevala. Golte bodo povsem prenovljene Meglena sobota, ko so tudi uradno odpirali smučarsko sezoDO, sicer oa Goite ni privabila večjega Števila smučarjev. Kakor pa trdijo v smučarskem centni, so prvi smučarski dnevi po^-zaii bistveno večjo zanimanje za smučišča. V predprodaji so namreč prodali za 15 odstotkov več kart, prviii štirinajst dni pa je na smučišča prišlo dvakrat več smučarjev kol v enakem obdobju iani. To so po mnenju direktorja centra Erne-sta Kovača dobre napovedi za sezono, ki jo bodo zaključili z velikonočnimi prazniki, in za katero že vnaprej upa- jo, da bo rekordna. Sicer je v teh dneh na smučišču dober meter snega» vse proge pa so dobro so urejene. Takoj po zaključku sezone bodo začeli z večjim naložbenim ciklusom, v okviru katerega napovedujejo gradnjo ceste do smučišči» nov hotel in gradnjo šestse-dežnice ter povezavo z Ljub-nim. Z gradnjo ceste preko Šmihela do hotela bodo začeli maja. Takoj po zaključku sezone nameravajo podreti sedanji hotel, namesto tega pa zgraditi sodoben hotel s kongresno dvorano, dogradili bodo nekaj depandans> tako da bi imeli v novi podobi 300 ležišč. Gradnja sedežni-ce je odvisna od pridobivanja nepovratnih sredstev, z njo pa bi za več hektarjev povečali povrgino smučiSča. Načrte podpirajo tudi lastniki» med katerimi je sedaj polovični lastnik centra PV Invest, ki je odkupil t. i. italijanski delež. Drugi največji lastnik je HTZ, obe družbi pa sta v lasü velenjskega premogovnika. Med lastniki so tudi vse zgornjesavinjske in šaleške občine, vsi pa soglašajo z načrtovanimi naložbami, po katerih bodo Golte našle vld-nejSe mesto na slovenskem smučarskem zemljevidu. ÜS V Štorah težko gospodarijo Sestanku na ministrstvu za finance sledi sestanek s Slovenskimi železnicami v Storah> kjer je občina za razliko od drugiii v posebnem finančnem položaju, so sprejeli proračun za prihodnje leto. V letu 2009 bodo za plačilo finančnih obveznosti iz časa prejšnje občinske uprave namenili 400 tisoč evrov, od tega več kot polovico za obveznosti v zvezi s poroštvi zasd^nemu podjetju Hudournik ter odkupi terjatev. Kljub lemu računajo na nekaj manjših naložb. Na zadnji seji občinskega sveta so sprejeli najprej rebalans letošnjega proračuna, s prihodki v višini 2,5 milijona evrov ter odhodki v višini 2,1 milijona evrov. Razliko v rebalansu predstavlja odplačevanje kreditnih obveznosti državni zakladnici ter bankam Hypo Leasing, Probarüd ter Banki Koper. S proračunom za leto 2009 bo občina zmo^ le takšne naložbe, kjer je predviden zelo nizek znesek lasme udeležbe. Tako naj bi s pomočjo kandi-diran)a na različnih razpisih nadaljevali gradnjo kanalizacije, s hrvaško občino Zagor- Miran Jurkolek ska Sela ter Podčetrtkom so se prijavili za Čezmejni projekt gradnje gasilske^ poligona v Pro^nsld vasi, nameravajo ^aditj povezovalni kanal med obrtnima conama, uredili igrišče pri osnovni Šoli ter nadal)evaü obnovo kulturnega doma. Načrtovani skupni prihodki proračuna za prihodnje leto znaSajo 2,6 rrilijona evrov ter odhodki 2,3 milijona evrov, razliko pa prav tako predstavlja odplačevanje dol^. V proračunu so finančne obveznosti načrtovanepo programu od- plačevanja, ki ga je občina pred kratkim predala ministrstvu. Občina namreč po nalogu sodišča razpolaga komaj z zajamčenimi 163 tisoč evri na mesec, zato si zelo želijo deblokade računa. Župan Miran Jur košek pravi, da so glede deblokade optimisti, saj je prišlo konec novembra do pomembnega se Stanka na ministrstvu za finance, kjer so sodelovali vsi upniki Občine Štore, tako da je lahko prišlo do programa odplačevanja. Pred koncem meseca naj bi prišlo Še do sestanka s predstavniki Slovenskih železnic, saj morajo rešiti še nov problem, izvršbo SŽ zaradi plačila za vzdiževanje železniških prehodov (v znesku 580 tisoč evrovza Občino Štore), kar bremeni ludi Številne druge slovenske občine. Od Občine Štore, ki je v hudi finančni stiski, bodo denar težko izterjali, saj imajo prednost drugi upniki. Skupne finančne obveznosti Občine Štore namreč znašajo kar 4 milijone evrov. BRANE JERANKO Do sredine januarja na »kolektivcu« Od včeraj je kar nekaj delavcev iz jeklarske in kovaške industrije, vezane na avtomobilsko industrijo, na kolektivnem dopustu. Ta bo trajal do sredine januarja, saj so vodilni avtomobilski proizvajalci že napovedali, da pr^ 19. januarjem ne bodo začeli delati. V Uniorjevem programu odkovki, kjer so zaradi upada naročil že ves november delali zgolj štiri dni na teden, so v tem tednu začeli kolektivni dopust, ki bo po besedah direktorja Uniorja Go- razda KoroŠča trajal vse do sredine januarja. Kot je pojasnil Korošec, dopust sovpada s kolektivnimi dopusti njihovih kupcev, proizvajalcev avtomobilov, W so v tem tednu prav tako ustavili proizvodnjo. Delo v jeklami so včeraj končali tudi v podjetju Store Steel, do konca tedna ga bodo še v valjaml. Čeprav si je direktor Marjan MaČko-šek prizadeval, da bi delavci kljub temu ostali v delovni kondiciji, bodo še januarja po veČini sedeli doma. »Vseeno bomo v tem času opravili še določena vzdrževalna dela, do konca >poko-ristili< dopuste in opravili dodatna izobraževanja. Prvi teden januarja bomo pa prav vsi imeli dopust,« je povedal Mačko Šek. Kaj bodo storili prihodnje leto, Še ni znano. Odpuščanj ne bo, z^otavljajo, bo pa treba sprejeti nekaj nujnih ukrepov. Ali bo to 3fr-urni delov-nik ali pa za nekaj odstotkov nižje plače, se bodo odločili po novem letu. RP Brez skrbi le v Emo Orodjarni Povsem obraten proces, kot se odvija v podjetjih, ki so vezana na serijski del proizvodnje avtomobilov, se dogaja v celjski Emo Orodjarni. Ker so vezani na razvojni deL ki se pripravlja do leta in pol pred serijskim, trenutno delajo s polno paro. »Mi smo lahko še zadovoljni, dela imamo veliko, denarja pa ravno ne, saj se kriza pri nas pozna ne pri zmanjšanju naroČil, temveč v zaostankih pri plačilih,« pravi direktor Emo Orodjarne Stanko Stepišnik. Kot pravi, so pred kratkim na novo zaposlili štiri delavce, »na polno« bodo delali Laščani kaznovani! čez praznike. «Mislim, da bomo kljub recesiji imeli tudi vnaprej dovolj dela, čeprav so se termini nekaterih pogodb malce podaljšali. Veste, avtomobilski proizvajalci bodo v bodoče tekmovali, kdo bo zadostil pogojem o varčnosti, kdo bo izdelal bolj okolju prijazno vozilo, saj so na te dosežke vezane subvencije držav, Tako da menim, da za nas bojazni ni.« Vseeno bodo načrie lahko realno postavili šele konec februarja, ko se bodo avtomobilski giganti odloäli, kaj bodo v prihodnje razvijali.« RP Agencije za trg vrednostnih papirjev bo zaradi preseganja prevzemnega praga v Mercatorju oglobila Pivovarno La^ko ter njene povezane družbe. Poleg družb naj bi kazen plačale tudi odgovorne osebe. Zaradi usklajenega delovanja oziroma preseganja prevzemnega praga naj bi družbe Pivovarna L^ško, Pivovarna Union ter Infond Holding morale plačati po 170 tisoč evrov kazni, Radenska 10 tisoč manj, prvi možje v omenjenih družbah, Boško Šrot, Dušan Zor-ko in Matjaž Rutar» po 5 tisoč evrov, Tomaž Blagotinšek pa tisoč evrov manj. Vsi so že napovedali, da bodo vložili zahtevo za sodno varstvo. Odločitev agencije se nanaša na pridobivanje delnic od leta 2005 do septembra 2007, ko so navedene pravne osebe postale lastnice nekaj več kot 48-odsiotnega deleža Mer-catoga. S tem so dosegle prevzemni prag, zato bi morale v roku 30 im objaviti prevzemno ponudbo. Družbe okoli pivovarne trdijo, da je bila Pivovarna Laško skupaj s hčerama septembra lani res lastnica 23-odstotnega deleža v Mercatoiju, vendar tedaj ni delovala usklajeno z Infond Holdingom, ki ima v posesti fetrtino Mercatorja. Šele od marca letos, ko je Infond Holding prevzel Pivovarno Laško, bi bilo mogoče govoriti o usklajenem delovanju. Znano Je tudi. da je Infond Holding želel prodati svoj delež, vendar mu je urad za varstvo konkurence to preprečil. RP DALMATINSKI BOŽIČNI KONCERT \f IN KO C OIC E DAVOR BORNO KLARA SVETI ANTE GRUPA GALEB AMOR , MEDIJSKI POKROVITELJ: NOVI TEDNIK IN RADIO CEUE it. 99 16. «immiMr 2009 m H KRAJEV NOVI TEDNIK »Nimam ne smeti ne smetnjaka, zato ne bom plačal!>Oni so jo spra^ v grob. S temi računi in tožbami in vsem tem. Ampak raje si kupim pištolo, kot da plačam i skati brezvestneže, ki na tem mestu odmetavajo odpadke, njihovo početje pa bodo prijavili pristojnim inštitudjam. Na ekološkem otoku se namreč zbirajo ločeni odpadki in nikakor ne mešani odpadki, ki se naberejo v gospo^njsfvu. V občinski upravi še enkrat poudarjajo, da lahko Šoštanj ča-ni, ki na odlagališče v Velenju odpadke pripeljejo z osebnimi vozili, le-te odložijo brezplačno. Hkrati v upravi obljubljajo, da bodo vsem gospodinjstvom, ki odlaganja Še nimajo urejena. dostavili zabojruke za odvoz odpadkov. US Svojevrstno kiimo zbiranje odpadkov Srečanje starejših Žalčanov Mestna skupnost Žalec je v sodelovanju s krajevno organizacijo Rdečega križa pripravila srečanje lu'ajanov. starih sedemdeset in več let Na letošnje srečanje so povabili kar 600 občanov, udeležila pa se ga je dobra polovica. Zbrane so nagovorili številni govorniki, vsi so izrekli najlepše želje za praznike, ki prihajajo. Med udeleženci je bila najstarejša 95-letna Stanka Cokan, poleg nje pa so obdarili še Srečka Kurenta. Rafaela Podlesnika in štefani/o Tržan, ki je imela rojstni dan. Bogat kulturni program so pripravili učenci in učenke 1. OŠ Žalec. , TT .J V f i- Na srečanju starojlUi je bila najstareiia Stanka Colcan (z leve). m Predpraznični Mozaik V galeriji Mozaik v Gosposki ulici v Ceiju so v petek odprJi že tradicionalno božično-novoletno razstavo likovnih dei, namenjeno nakupu vrednih del slovenskih likovnikov. Na razstavi svoje večje ali manjše slike ter skulpture razstavlja 16 uglednih avtorjev. Med razstavljenimi deli najdemo celo grafike Avgusta Černigoja. Tudi razpon cen za ta res unikatna dela ni pretiran - od 100 do 600 evrov. »Za tistega, ki prodaja» je to malo. Za kupca morda veliko. Ibda opozarjam, da umetnost ostaja v&čna. daje spomin in denarni vložek v umetnost ni investiran v prazno,« je ob otvoritvi lepe in z občutkom postavljene razstave povedal lastnik Gojmir KUnar. BS Utrinki Velenjskega gradu Očitno se Velenjčani drugače kot v drugih mestih spoprijemajo z odstranjevanjem nevarnih dreves. V ponedeljek so namreč javno predstavili načrtovano revitali-zacijo drevoredov divjega kostanja na Velenjskem gradu. Z javno predstavitvijo so želeli javnost seznaniti, da je treba odstraniti potencialno nevarne kostanje. Gre za drevoreda ob peščeni poti in na hribu ob Velenjskem gradu. Območje, kjer je predvidena revitalizacija drevoredov, je pod spomeniškim varstvom kulturne dediščine, zato je bilo treba najprej pridobiti kulturno varstveno soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Celje. Na podlagi pridobljenega soglasja bo velenjsko podjetje Pup začelo odstranjevati divje kostanje in zasajati drevesa. Na Velenjskem gradu je na ogled razstava s preprostim naslovom Jaslice. Gre za velike jaslice, ki so jih Tomaž I^gus in delavci Muzeja Velenje postavili v dveh prostorih in ki vsako leto pritegnejo množico obiskovalcev. Odprli so tudi razstavo Do\t»letnih voščilnic, ki so jih učenci in tudi dru^ poslali na ped natečaj Praznična voščilnica. Tako jaslice kol razstava voščilnic bodo na ogled do 6. januarja. Predvidevajo, da bodo ob peščeni poti na grad odstranili le tista drevesa, ki so slabše vitalnosti, in tista, ki so že popolnoma odmrla. Na hribu ob Velenjskem gradu bodo obstoječi obojestranski drevored nadomestili z novimi divjimi rdečecvetnimi kostanji. Za to vrsto kostanja so se odločili, ker je manj občutljiv za različne bolezni in škodljivce. Prihodnje leto bodo Velenjčani obeležili SO let mestnega središča, ta dogodek pa bodo simbolično obeležili tudi z zasaditvijo 50 kostanjev na Velenjskem gradu. US it. 99 - 16. dMMiber 2008 NOVI TEDNIK IH KRAJEV H ^ . s v s 4 TunadfishsdUlevBlPfitarJeraj, Barbara PetriS. Andrej Jurak spredaj ter zadaj DavidToman.OavMRaćak, Srečko Erjavec, Maja Založnik in Matevž Gorili. Uglašene ribe Celjska zasedba 'Rined fish v vodah sodobne avtorske glasbe Na celjski glasbeni $ceni je zadnje čase zelo živahno. Svoj prispevek k temu vse bolj daje tudi zasedba Itmed tisb, ki »plava« v vodah izvrstne sodobne avtorske glasbe vodje skupine lo klaviaturista Matevža GoršiČa. »Po-predalčkati« se jih ne da> čeprav je povsem jasno, da se »ribe« najbolje počutijo v diezu. bluzu, ska glasbi» fun> ku, celo s popom pokoketiiajo. A na svoj, vse bolj razpoznaven način» Id ga znajo ceniti ljubitelji zahtevnej' nekomercialne glasbe. Tbned lish sicer niso nova skupina. Delujejo, če se prav spomnijo, že kakšnih osem let. In v tem času je šlo skozi skupino 2e, če so prav Šteli, kakšnih 24 glasbenikov. V zasedbi, s katero so pred krat- Veseli december v Laškem Laški Stikz občino in ostalimi organizatorji v četrtek začenja niz prireditev v okviru Veselega decembra v Laškem. V četrtek, 18. decembra, bodo ob 17. uri na občinskem dvorišču pripravili božič-no-novoletni sejem, ki bo zatem na voljo vsak dan. razen nedelje, vse do 23. decembra. Na njem bo mogoče kupiti predvsem domače dobrote. Ob isti uri se bo v četrtek začela tudi uradna otvoritev veselega decembra, ki jo bodo pospremili zvoki Laške pihalne godbe ter mažoretke, učenci 05 Primoža Trubarja Lažko pa bodo pripravili Igrarije s plesom in z glasbo. Zbrane bo zatem obiskal Božiček, obiskovalci pa bodo lahko krasili smrečice in se zabavali ob Špelinih animacijah. Nastopi Šolarjev, pevskih zborov in animacije se bodo vrstili vsak dan do konca decembra. PM kim navdušili občmstvo na koncertu v gostišču Local, pa so šele dobra dva tedna. In to kakšna tedna... »Običajno se na koncert intenzivno pripravljamo kakšnih Štirinajst dni. Izkušeni glasbeniki smo in za intenzivne vaje ter piljenje komadov je to kar dovolj,« pove Matevž Goršič, Sedanjo osemčlar^ko zasedbo sestavljajo pianist Matevž Gorštč» Idtarista sta dva Davida - Raček in Toman, ba-sist je Peter Jeraj, bobnar Srečko Erjavec, vokalisti so Barbara P^č. Andrej Jurak in Maja Založnik. Pravzaprav presenetljivo so v skupini kar trije vokalisti, ki se jim po potrebi pridružujeta še dva instrumentalista. Pet vokaJov v sklad- bah, ki temeljijo na čvrstena ritmu in osmišljenih improvizacijah glasbenikov se zdi veliko. A TXmed fish, se zdi, tudi vokal jemljejo kot Se en instrument. Ko jih vprašamo, na katere ribe so se uglasi]!, takoj odgovorijo, da na skata - ima namreč zelo velika krila, kot tudi njihova glasba - in plavajo po različnih morjih. »-Igramo pravzaprav vse glasbene zvrsti, a na nekoliko drugačen, svojski način. Zdi se nu, da nam manjka le še polka, a tudi delček te smo že vtkali v eno od naših skladb,« pravi Goršič. In dodaja. da izvajajo zelo Širok spekterglasbe, ki je sicer zahtevnejša, a hkrati zelo posiuš-Ijiva. V zadnjem času precej snemajo. »Trenuten cilj nam je, da vsaj dve skladbi posnamemo tako, kot je treba, in da poskusimo z njima prodreti, do kamor bo pač šlo,« Pravzaprav po pogovoru z uglašenimi ribami ni čisto jasno, koliko so sploh resni v teh načrtih. Vtis je, da jim je vsaj za zdaj dovolj že to, da se dobivajo in preigravajo glasbo, ki jim je blizu. >»Ne vem, kako je z ostalimi, a meni je bistvo to. da vse lepo, kar je v naši glasbi, kar ji s svojim igranjem in petjem dajemo, doživi čim več ljudi. Če bo teh ljudi veliko, smo lahko Še toliko bolj srečni,« pravi Goršič. Na vprašanje. Če so se res prijavili na letošnjo Emo, pa je odgovor hu-ronski smeh vseh članov zasedbe. Še zdaj ne vemo, če drži, da so v zadnjem hipu poslali na natečaj neko zelo površno posneto skladbo. A Goršič pravi, da je skladba izvrstna, narejena prav za takšne festivale in jo bodo v kratkem poslali še v kakšno drugo državo, kjer bi lahko uspela. BRANKO STAi^^EJClČ Fotor MARKO MAZEJ VODNIK Žalec skozi fotografski objektiv Ob letošnjem prazniku Mestne skupnosti Žalec je Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec izdala knjigo Žalec 2008: naše mesto skozi fotografski objektiv. Knjigo so minulo sredo predstavili v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. V sproščenem pogovoru, ki ga je vodila Jolanda Železnik, so ustvarjalci knjige pripovedovali o njenem nastanku. Fotografije so prispevali Rudolf Krajnc» Miha Krtnovšek, Cedomii Vogrinc in Emest Zupane, vsi člani fotografskega krožka pri omenjeni univerzi, Id jih vodi mentor Igor Rosina. Za tekst, oblikovanje in tisk je poskrbela Cirila Vipotnik. V loijigi je predstavljen utrip mesta, detajli, mimo katerih hodimo vsak dan in jih morda sploh ne opazimo. Pomembna je tudi primerjava mesta danes in nekoč. Prisotne sta pozdravila predsednica društva Marija Masnec in Roman Virant, predsednik MS Žalec, ki je omogočila izid knjige. Predstavitev knjige so popestrili s priložnostno razstavo in z video projekcijo, ki jo je pripravil Rudolf Krajne. TT 10.00 MN2Celje-Hermanov brlog_ Mesto iuči HenTianove otroške ustvojjainia 10.30-11.30 in 16.30-17.30 MNZ Celje - Hermanov briog _ Čevljar Anton Mužič demansmiäja obrti 11.00 Zgodown^ arhiv Celje, Preskrba prebivalstva Slovenije z blagom široke potrošnjevl^l94S-1953 predstavitev pubUkaaje 11.15 Športna dvorana Osnovne šole Ponikva_ Nastop koledniške skupine Čakanka 16.00 Atrij pri Centm Nova Vdenje_ čardmi atrij: PramJčni nastopi, druženje s palčki, presCTečaDja 16,00 Občina Slovenske Konjice-sejna soba Kaj je demokracija in kako deluje? mladinski demokrariini projekt U's up to yoiU 17.00 Medobčinska splošna knj ižnica Žalec_ Veseli december v knji^iid pravljice, pesmice, ustvaijainice 17-00 Kulturni dom Slovenske Konjice - vebka avla Prodajna razstava konjiških lücovnlkov 17.00 Lončarski in slikarski atelje - Na okopih 2b, Ce}je_ I^kaz oblikovanja ^ine na lončarskem vretenu ter predavanje in tečaj o lončarstvu 17.00 Dom (1. slovenskega _tabora Žalec__ Kok ti men' zdej dol visiš gledališka predstava za mladinski abonmainizven 17.00 Medobčinska splošna knjižnicaŽalec_ Veseli december v ko již-nkt {va>4jice» pesmice, U5-tvarjalnicer Božiček 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Jezus in Mohamed predavanje prof. dr. Droga Ocvirka SREDA. 17.12. 10.00 KW^ZCelje-Hennanov briog_ Fotografirajmo brez fotoaparata fotografska ustvar)alnica 13.00 MN2 Celje PodmonUČar odprrje razstave gostr^oče-gaPomorskegamtu^ 17.00 Pravljična soba Pri Niišku Knjižku(^jg_ Pravljica in praznična delavnica do&xUvičimzMojco 18.00 Mladinska knjiga Celje CicikJubova pravljična urica gledaäika predsiavaMoj-caPokrajculja 18.00 Kulturni Dom Svoboda Uboje_ Novoletni koncert Godbe Uboje koncert 18.30 Celjska Mohorjeva Hn»?hA Spnnte pogovor z ustvarila, Id 80 gledan Žalee skozi fotogi^^ - Št.99-16.dec0nyNw2OO8 Moborski večer z redno zbirko zaieto 2008 predstavitev redne zbirke 19>30 Kulturni center Laško Ansambel Alpski kvintet Mamaipolk in valčkov 20.00 Dom D. slovenskega tabora Žalec_ Novi čevlji komičiiaopera ČETRTlK«ie,12. 10.00 MNZ Celje-Hermanov brlog_ Mesto luči Hermanove otroške uscvar-jalnire 1030-11.30 in 16.30-17.30 MNZ Celje - Hermanov briog _ Krojač: Franjo Podbregar denujnstrac^t^rti 17.00 Občinsko d voriSče La Sko Igranje s plesom in z glasbo, obisk Božička odprtje prireditve z Laško pihalno gpdbo in mažoret-kami 17.00 Knjižnica Šentjur_ C^nto - deček iz Salvador-skih gozdov lutkovnapredstava 17.00 Pravljična soba Pri Mišku Ki^ižku_ Enajst minut: Španija, Portugalska» Brazilija knjižna čajanka z Ido Kreča 17.00 Knjižnica Vojnik_ Pravljična ura dogodivtänezBredo 17.00 Osnovna Sola Mozirje - _telovadni_ Modna revija otrok Vrtca Mo2Jije in novoletni bazar prireditev 17.00 Clavni trg Celje_ Veliko odprtje l^a^jične dežek 16.00 MNZ Celje-Muzejska kavamica_ SLS pod kraljevo diktaturo predstavitev knjige z avtor-jan dr. JuretomCašpariČem 18.00 Osnovna šola Hruševec, Senijur_ Pisane rož'ce Ipavcev ogled razstave in kulturna prireditev v počastitev 100. obletnice smrti Benjamina in Gustava Jpavca 18.00 GlavnitrgCelje_ Prihod Božička v Pravljično deželo 18.00-20.00 Planet Tu§ Celje Z rož'cami in Vrtiljakom polk in valčkov v prazneč glasbena prireditev in ni£sdrvš(vazdi£iar)^Gu^' koCelje -" 19.00 Galerija Vetenje Avtonomne slike: Bivanja v sliki odprtje razstave Robija Ca-gUiki. Stojana Kneieviia. VnšaPslej smo bili precej dobrohotni pri zagotavljanju šolskih prevozov, saj smo vsakega otroica pripeljali prai;tično do vrat. Za kar so krive tudi nevarne ceste,« pravi Podergajs. Kljub finančnim težavam prihodnje leto ne bo minilo brez večjih investidjskih projektov, predvsem dstih, ki bodo soS-nandrani s strani Evropsl^ unije. Kot napoveduje župan, bodo nadaljevali z gradnjo vodovoda Devica Marija-Male Dole, dokončali naj bi komunalno infrastrukturo v obrtni coni Ardin in kanalizacijo ob Hudinji, precej velik zalogaj bo tudi nadaljevanje ceste Frankolovo-OeSnjice-Žička kaituzija. Nujno bi bilo treba gaditi tudi vodovod Hrenova, pripraviti projektno dokumentacijo za nov vrtec na Frankolovem in kupiö novo gasilsko vozilo za frankolovske gasilce, pri čemer de-narjazavsetoni... BOJANA AVGUŠTINČIČ Jubilej pevcev s Ponikve v dvorani Zadružnega doma Ponikva je bil jubilejni koncert ob 30-letnici moškega pevskega zbora Ponikva, ki ga vodi Janez Kolarič. Poleg domačega zbora so na koncertu nastopili gostje, in sicer ansambel Wank Miller iz Vtizenice, ki so zaigrali nekaj Avsenikovih skladb. Mo§ki pevski zbor Ponikva se redno udeležuje občinskih revij, že vrsto let prepeva na vseslovenskem taboru v Stični, poje ob raznih prireditvah v kraju, koncertih in obletnicah, Med številnim občinstvom v dvorani je bila tudi dolgoletna pevovodkinja zbora Mira Kodrun in avtor večina pesmi, ki so jih zapeli na jubilejnem koncertu, Jože Leskovar. Dobro delo zbora dokazuje njihova prva zgoščenka in letošnje priznanje grb občine Žalec. Na koncertu so podelili tudi Številna priznanja za večletno prepevanje. Pevcem je ob jubileju med drugimi čestital tudi vodja žalske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Anton Repnik, za vsa darila, čestitke in pomoč pri o^nizaciji koncerta pa se je zahvali) predsednik zbora Branko Jelen. TT Srečanje za 300 občanov Občina Rogaška Sbtina že tradicionalno prireja vsak prvi torek v decembru srečanje starejših občanov. TUdi letos, že 14. po vrsd, so se zbrali v športni dvorani 1. 0$ Rogaška Slatina. Srečanja se je udeležilo 300 starejših občanov. Kot vsako leto so kulturni program pripravile osnovne šote iz Rogaške Slatine in glasbena šola. Udeležence je nagovoril župan, mag. Branko Kidrič in med drugim izrazil veselje, da občini pri njenih razvojnih programih uspeva misliti tudi na starejše občane in na gibalno ovirane. Kulturnemu programu je seveda sledila pogostitev z družabnim srečanjem ob glasbi. Sto Decembrski jurček Narava je očitno ubrala svoja pota. Presenetljivo je deževje sredi decembra, še bolj presenetljiva pa je najdba Ivanke Antlej. ki je minuli teden na Planini pri Sevnid našla pravega, čvrstega in mesnatega jurčka. »šla sem na sprehod in se sppmn^ na gobe. Še do konca nisem izoblikovala misli, ko sem ga zagledala,« je s prešernim nasmehom pripovedovala Ivanka, ki tudi v »normalnem« času za gobe rada goba-ri. Letos jih je menda našla veliko, in čeprav nabira različne vrste, Je jurček Se vedno najboljši, US Ivanka z decembrsko naidfao n A • . ^ r - i IZBIRAMO M-M AN'SAMiB#L S POMOČJO POSLUŠALCEV IN BRALCEV WWW.radiocelje.com radlocelje •«ft 1 v 100 » 90 •> MM« m št* 99 -16. dMemlMr 2008 NOVI TEDNIK ^viZ NAŠIH KRAJEV Zena ameriškega veleposlanika v Mali hiši Stanovalce Male hide na PiBtanju je na lastno željo obiskala soproga ajneriike-ga veleposlanika v Sloveniji Mara Kalnins Ghafari z materjo, prišla pa je v spremstvu Nevenke Creänar Pergar iz Lions kluba Ljubljana. ki po besedah gonilnih sil te hiSe Simone Simon in Ade Požeg z odprtim srcem in posluhom z njima sodeluje že od samega začetka. Z obiskom jih je počastila tudi direktorica IBM-a Bilja-na Weber z družino. Namen obiska je bil spoznati delovanje Male hiže, ki že tretje leto nudi otrokom varno za> vetje. Prinesli so darila, ki jih bodb namenili otrokom Palčkovih taborov in vsem tistim, ki bodo v krizi potrkali na njihova vrata in pri njih našli začasno zatočišče. Ghaf-fari jeva pa je Mali hiši podarila tudi finančna sredstva. V času obiska je bilo na taboru osem otrok, ki so se pridno pripravljali na obisk in pekli dobrote. Ghafarijovo so posebej zanimali vzroki, zaradi katerih se otroci znajdejo v Mali hiši. V sproščenem pogovoni so ugotovili, da je Mala hiša v Ireh letih svojega delova- nja dokazala, da Humanitarno društvo Materina dušica deluje resnično na področju varstva in vzgoje, njihov osnovni cilj pa je zagotoviti vsem ogroženim otrokom dostojno in sproščeno življenje. Hvaležni so državi, ki jim pomaga v obliki javnih del in občinam, predvsem kozjanskim» ki podpirajo njihov program ter vsem ostalim, ki jim ob strani stojijo že od samega začetica. Naslednji dan je otroke Male hiše Miklavž povabil v Kozje, ko jih je družina Švajger počastila s kosilom. MAJDA REZEC Z leve: Nevenka Perger, Simona Simon, Mam Kalnins Ghafari, Ada Požeg inžupan Kozjaga Andrej Kocman Zahvala Barbari na Ponikvi Igrače za otroke v celjski bolnišnici člani Lions kluba Celje so v sredo otrokom v celjski bolnišnici podarili igrače, s katerimi se bodo lahko igrali tako tisti, ki decembrske dni preživljajo v bolnišnici, kot tudi tisti» ki bodo v bolniSnico prišli v naslednjih mesecih oziroma letih, Igrače so izbrali s pomočjo vzgojiteljic in učiteljic s pediatrije, z oddelka kirurških strok in ORL-ja. Kot je otrokom pojasnila predsednica Ltons kluba Celje Bora Tilinger« je namen lions klubov pomagati vsem pomoči potrebnim, pri čemer so v veselem decembru želeli dneve polepšati prav tistim, ki se do-brih mož v tem mesecu Še posebej veselijo. Sicer pa je Lions klub Celje podaril novoletno darilo tudi slepemu fantku Filipu iz Laškega. SB Četrtek ob 11.15 na Radiu Celje radjocelje W mi »«MM ** Zaposleni in upokojeni rudarji $ Ponikve pri Žalcu so se zavetnici rudarjev sv. Barbari zahvalili v cerkvi sv. Pankracija na Ponikvi. Kot je povedal predsednik KS Ponikva in upo-kojeni rudar Ivan Jelen, so rudarji ponosru na svoj poklic, Vi človeka zaznamuje za vse življenje. Veseli so, ker je v Premogovniku Velenje Se vedno zaposlenih veliko Ponikovljanov, ki na" ta način preživljajo svoje družine, si lepšajo bivalno okolje in se izobražujejo. Marsikaj od naštetega je odvisno od vaniosü» ki jo po tradiciji izročajo v roke zaščrtnici in priprošnid sveti Barbari. Mašo je daroval upokojeni duhovnik Janez Zupanc> praznovanje pa so nadaljevali v Slomškovem domu. TT V izpred Slomškovega doma pfoti cerkvi so družno stopali tako aktivni kot upokojeni rudarski »kanwratiit. Miklavž obiskal slepe in slabovidne Ker Miklavž obdari vse otroke, da so le pridni, je obiskal tudi slepe in slabovidne. Srečanje za otroke, njihove brate in sestre ter starše z Miklavžem je bilo v gostišču Hochkraut na železniški postaji v Celju. Srečanje in obisk Miklavža je pripravilo medobčinsko društvo slepih in slabovidnih-Pred obiskom Miklavža so za otroke pripra- vili kulturne animacije, njihovi starši pa so lahko prisluhnili predavanjem psihologa Braneta Buta in profesorice Sonje Pungartnik. Nato so se udeleženci srečanja preselili v gostišče Hochkraut, kjer jih je obiskai Miklavž. Za kulturni program so poskrbeli gojenci Centra za usposabljanje, delo In varstvo Dobrna. SK, foto: KATJUŠA iL 99 - 16. decMiiber 2008 m 10 RTAZA NOVI TEDNIK Mala dežela -velik korak AJexandrt m Msftrn Motoh sti se skupaj z otrokoma Jasmin in Uonom paleti za stalno preselila v Jannovec pri Dramljah. Mimati čas za dmžiflo ia vedno pretehta vse ostalo.« Denar tudi ni vse Martin in Alexandra Motoh - Prvo polovico življenfa on izseljen v Nemčijo, drugo ona v Dramlje Martin Motoh je bil star dve leti, ko se je skupaj s starci • in večino sorodstva, če smo aatanČnejSi - izseli! v Nemčijo. Takrat je Nemčija še bila 4^l|ubl jena dežela, kjer $1 je dalo odrezati bolj bel in debe-lejši kos kruha. 37 lel je preživel v tujini. Pred dvajsetimi je spoznal svojo ženo Aiexandro, Nemko in še evangeličanko po vrhu. »Od prvega trenutka naprej je vedela, da se bom nekoč preselil nazaj domov,« pove Martin, ki niti za trenutek ne zaseje dvoma» kje zanj to je. Poročena sta osem lel in pred meseci sta se skupaj z otrokoma» sedemletno Jasmin in Šti* riletnijti Leonom, za stalno preselila v Jarmovec pri Dramljah. Dnii^ nas sprejme v lepem domu, v novi hiSi, ki so jo iz tujine gradili že od osemdesetih let. Zgodba mnogih slovenskih izseljencev. Le da pri mešanih zakonih običajno dlje od enega ali dveh obiskov na leto ne pride. Alexandra pa je selitev v Slovenijo vzela v zakup že od začetka. »1\] nam je zelo všeč. Vsi so zelo prijazni, ftedvsem za otroke je bilo od začetka icar težko^ pa so se v Šoli izredno potrudili in nam pomagali. da sta se lažje vklopila»« pove prikupna gospa, ki se ji sicer poskušamo približati z bolj ali manj polomljeno nemščino, a vztraja pri slo venskem Jeziku, češ da je poleg skcbi za dnižino učenje sloven^ü* ne trenutno njena ^avna skit). Jasmin je zdaj že v drugem razredu in jasno, da jI je bilo težko priti v povsem novo okolje med nove sošolce. »Na srečo ima pri učni snovi iz nemške Šole toliko prednosti, da se letos lahko posveti v glavnem učenju jezika,« pove oče. »Leon pa je tako in lako najraje doma pri mamici in se od nje cežko loči tako v Nemčiji kot v Sloveniji. A zdaj Že prav rad gre v vrtec.« Starša poskušata doma čimveč uporabljati slovenščino. »V praksi pa seveda cisto, kar je lažje. Pol poL se mi zdi. >Šimfamo< ju po nemško»« se pošali Martin. Jasno, da se Alexandra v novi domovini počuti Štiriletni Inn in sedemletna Jasmin sta sa hhro privadHa novemu okolju. Česa deklica letos bolj ali manj ukvaija z učenjem iezH(a, Ima Leon tako v Nemčiji kot v Sioveniji isti problem - raje kot da bi Šal v vrtec, bi ostal doma ob mamici. še malo omejeno, a že precej domače. »Slovenska kuhinja je krasna in velikokrat uporabim tašči-ne recepte,« nas preseneti. Martin pa doda: »Po moje je slovenska kuhinja v evropski špici. Pri Nemcih o kakšnih juhah kot predjedi pri kosilu ni duha ne sluha. Da ne naštevam vsega, $ 6mer nas naša ku-Unarika še razvaja.« Nemčija že dolgo ni obljubljena dežela Martin, ki se je zaposlil v slovenski podružnici švicarskega podjetja v Šentjurju» tudi kot Slovenec težko razume naše »socialistične« razvade, kot so na primer kofetkanje na avtomatih med delovnim Časom, izplačilo potnih stroškov, malico na delovmem mestu in (o, da so delavci zaščiteni skoraj tako kot kočevski medvedi. »Zdaj ko gledam te slovenske pogodbe, je to za mje razmere in tuj kapiti popolnoma nerazumljivo. Večino naštetega imate menda itak samo Še v Sloveniji. Po eni strani je dobro, da so delavci varovani in da imajo sindikati še moč, vendar je samo vprašanje Časa, kdaj se bo to obrnilo na glavo.« \r Dodok Motoh braz težav dvtgne obe vnuka. Izseljensko zgodbo zelo dobro pozna tiHli on. Sin Martin ima to ereco, da mu na vrnitev domov ni tnlo tr^a čakati do upokojitve. m če so pred nemškimi sindikati Še pred nekaj leti lastniki kapitala trepetali» danes sploh niso več omembe vreden faktor. »Ko se v Nemčiji zaposliš, vzameš v zakup, da se te lahko že čez nekaj mesecev, leto ali dve, po hitrem postopku znebijo. Plačali ti bodo za čas» ko si dela] pri podjetju, potem pa jih zate ne briga. Brez srca in brez nostalfSje. Pri vas pa se kar naprej nekaj zavlačuje, ovinkari, pa govori o ioiiko in toliko letih delovne dobe pri podjetju» o invalidih in podobno. To v Nemčiji ne briga nikogar.« Človeka nehote stisne v prsih in če je to obljubljena dežela, proti kateri smo tako vztrajno korakali zadnja desetletja, se resno vprašam. Če je Qa sploh vredno priti. Kot bi mi bral misli, Martin nadaljuje: »Nemci morda res imajo višji ävljenjsid standard» a zanj plačujejo visoko ceno. Z avtom in hišo dobijo tudi 12-umi delo vnik, kredit, ki ga odplačuje še naslednja generacija in srčno kap za zaključek. Vedno bolj jih stiskajo in zna se zgoditi» da prav dolgo tega ne bodo več trpeli. Socialna država že dolgo grozi» da se bo sesula, problemov pa je vedno več. Danes ' 99 » f 6, december 2008 v Nemčiji ni lahko preživeti, kaj šele kaj prihraniti. Če si navaden delavec, je hudo tako tu kot tam. Mislim, da Če nisi ravno preneumen in len, v Sloveniji zdaj lai^^ skupaj spraviš kot v Nemčiji»« razlaga Martin, ki kot pravi» se v današnjih Časih v tujino ne bi odpravil še enkrat. Ko se nasa Evropa konca Alexandra pride vsak dan po službi iskat moža in njun vsakodnevni obred predstavlja pitje kave v bližnjem lokalu. 'If^ sva navajena. Je pa res» da si za nemške razmere Slovenci tu privoščite bistveno več. Ljudje kofeikajo od jutra do večera. Pri Nemcih pa je to Se vedno brezkompromisno - najprej delo, potem zabava.« Nekako že kar slutim, kaj bo sledilo, ko postavim vprašanje o nemški pregovorni natančnosti in naših baje še vedno balkaiukih navadah. »No ja« Slovenci smo se ^ede tega že bistveno popravili, čeprav je za povprečnega Nemca težko razumeti, da imamo pri oas tako slabe ceste, da je zdravstveno tako slabo opremljeno, da je okrog hiš marsikje tako zanemarjeno. Nemec vsako soboto zjutraj opere avto, pomete dvorišče in uredi okolico hiše. Pri nas pa se hitro sprijaznimo, da so stvari kardobre take, kot so.« Se vedno pa prednosti pröehtajo. »V Nemčiji je življenje ena sama hektika. Hi pa je mir. narava in čas za družino. Ibdi za zaposlene mame je tu sistem krasen. V Nemčiji nikogar ne briga, Če nimaš varstva. Pa ostani doma,« doda Alexandra. Maj^ pa nadaljuje: »Pri nas so družine še povezane in močne. V Nemčiji se pričakuje, da otrod pri 18. spakirajo m se (belijo na svqe. Razširjenih družin praktično ne poznajo.« Glede na to, kako vztrajno in trdno sta Motohova delala, da sta se nazadnje preselila v Slovenijo, lahko pod Črto potegnemo, da pri nas Še vedno ni tako slabo živeti, kot si radi predstavljamo. »V tujini se Slovenci tega bistveno bolj zavedamo. Razvijemo pripadnost in nacionalni ponos, ki sta večini doma. čisto neznana. Tudi 500 kilometrov smo se vozili na nogometno tekmo, samo da smo podpirali naše. Škoda je le, da tako malo naredimo za promocijo države. Nemci še vedno mislijo. da smo Slovaki, me sprašujejo» Če imamo sploh avtoceste in nas imajo za tretjerazredne ljudi. Veliko je na tem področju naredil rokomet, pa tudi predsedovanje Evropski uniji. Mislim, da imajo Nemci zdaj kar dober vtis o Sloveniji,« pove Martin. No, glede naše birokracije, bančnih storitev in bognedaj telekomunikacij bi na tem mestu lahko povedali še marsikaj. Pa bodi ob vse skupaj dovolj ena sama Martinova opazka: »Katastrofa!« Pa smo spet tam. Dobiti intemetni priključek pri nas očitno meji Že na atomsko znanost. »Ampak kljub vsemu je lepo biti doma»« sklene Martin. SAŠKA T. OCVIRK Foto: Grup A Alaxandri dnevi minevajo ob skrbi za družino in kot pravi, je ob tem trenutno njene glavna skrti, da so neuži slovensko. Četudi smo ji hoteli priti nasproti t polomljeno nemlano. je pri svoji odločitvi odločna in vz&ajne. Če sta zamudni radijsko oddejo, naj vam zaupamo, da ji gra zalo dobro. NOVI TEDNIK 11 Program so ob Mariji Pl«nenrtaž oblikovalo tudi njone vnukinjo. Na slilu ob njoj so Julija, flonoja In Vsnosa. Odgovor na prisrčno prctsnjo babica, povej, kako jo biio... jo zvonal tako prijoüio, da bo knjiga obiskovalcem do zadnjega kotička napolnjene dvorane se dolgo ostala v spominu. Babica, mi boš povedala ... Marija Plemenitaš iz Dobja ob svoji knjigi Ko spregovorijo ptice - Blagor lju* dem, ki so doživeli toliko sreče v otroštvu »Prićevanjsko izredno bogato knjigo preseva raj-ska svetloba otroštva. Bla-gor Človeku, ki je imel iako lepo otroštvo, ker bo vse Življenje lahko Črpal iz tega neusahljivega vrelca. V vsaki stvari bo videl radoveden izziv sveta, ne pa grožnje za lastno srečo,« je knjigi na pot povedal predsednik Šentjurskega literarnega društva in avtor spremne besede Rado Palir. »S to knjigo so ljudje» ki jih že dolgo oi večt dobili tako lep spomenik, kot si ga je le mogoče zamisliti.« Marija PlemenitaS je kot avtorica in 60-letna gospa znala v sebi obraniti otroka. »Nekateri ga namreč uspešno zamorijo za vse življenje.« Ljubko zeleno knjižico v trdi vezavi krasi podoba nasmejane deklice bosih nog z oprtanim koškom, polnim rdečih potonik in belega maj-nika. To je podoba, ki jo avtorica opisuje skozi kratke zgodbe svojih prvi šestih let. Starši so jo namreč dali v listih letih v rejo k babici in dedku na Jazbin Vrh. Delovni naslov knjige je bil ceio Prijazni vrh, ker toliko lepih spominov malo dekletce prinese domov, ko mora v prvi razred osnovne šoie. A mitsko, magično miSljenje otroka se v končnem naslovu Ko spregovorijo ptice izrazi Še bolj posrečeno. »Učili so me, kako živeti in čutiti z naravo in prisluhniti vsem Živim bitjem,« pravi Plemenitaševa. »Košek rdečih potonik in belega majnika sem nekoč prinesla domov od sosedov. Kitke so mi poplesovale, oči so se mi svetile kot dva bisera in bose noge so poplesovale v ritmu sreče, ki mi je prežemala srce,« v svojih zgodbah opisuje tisti nežni čas otroštva. Kot pravi Palir, so v njeni knjigi vse osebe simpatične in z vsako se lahko identificiramo. »Danes so literati p ravi mazoh isti, mojstri nesreče in trpljenja. Zato je ta knjiga pravi balzam za dušo. Opisuje mil, idiličen svet. v katerem je bilo lepo živeti» a ga danes ni in ne more več biti.« Tudi kozjanski človek, včasih trd in okoren, v resnici pa srčno dober, je na ta način dobi) spomenik, ki mu gre. Vse to je nastalo v zadnjih letih. Marija je namreč začela pisati relativno pozno. V času. ko druge pisateljice nehajo pisati, ona pa izkušnje in modrost še bolj živo unovči. »V našem društvu je zelo hitro opozorila na svoj pripovedni dar,« pove Palir. Treba je vedeti, da ne živi v pogojih, naklonjenih za pisanje. Konec koncev je žena, mati petih odraslih hčera, babica osmih vnukov, gospodinja, kmetica, vključena vživljenje kraja in vsega, kar se v njem dogaja. »Mislim, da ima dobre možnosti, da bi postala priznana ljudska pripoved-nica, pa tudi mladinska avtorica.« Predstavitev knjige, ki so jo izredno domiselno, razgibano in prijetno pripravili člani njene družine, je Marija Plemenitaš končala s tole mislijo, i(i naj tudi vas spremlja vtem advenlnem času: »Ko sem odrasli bčeri s solzami v očeh zavzdihnila, da mi je hudo, ker ne morem babici in dedku povrniti ljubezni, ki sta mi jo dala, ker sta že davno umrla, mi je modro odgovorila. )Mami, babica in dedek ti nista ničesar posodila, pač pa sta ti podarila svojo veliko ljubezen z ŽeLjo, da jo ti podariš naprej svojim otrokom, vnukom.< Meni je ta milost že bila dana, saj mi jesen življenja že osrečuje osem vnukov. Moja želja je. da bi bratce po prebrani I^jigi spremljal prijeten občutek in zadoščenje, da ste tudi sami podarili nesebično ljubezen otroku, vnuku ali kateremu koli izmed bližnjih. Če tega še niste storili, osrečite sočloveka in sebe. Zadovoljni in pomirjeni iMste.« SASKA T. OCVIRK Naslovnica knjigo, za katera pravijo, de je kot najslej» nektar iz pve^e ^ista otroške sreie. Moji babici v onih dneh, ko sem še bila nebogljen otrok, v varstvo svoje si me babica sprejela odprtih rok. Potem del tebe sem postala. Z vso ljubeznijo si me hranila, negovala, ob sebi toplo ml postlala. !n ko mi je bilo težko, ko so mi solze tekle iz zaspanih oči, vzela si toplo odejo iz krušne peči. Skrbno si me vanjo zavila, sveti ange) z mano si molila. Potem punčka mala v objemu tvojem varnem sem sladko zaspala. Nikoli nisi vpraševala, koliko je ura. ko si me dete pestovala. Nikoli nisi z mislimi bila drugje. ko so tvoje utrujene roke skrbno v kitke spletale moje lase. Le zame bilo tvoje zlato je srce. T) sinekega dne odšla, daleč tja. kjer sijejo svetle zvezde neba. Še dlje, tja, kjer so nebesa doma. Zaman sem te klicala nazaj, te iskala, da bi ti rekla vsaj »babica moja, za ljubezen vso, ki si mi jo dala, iz vsega srca hvala«. A nekaj mi je le ostalo, ko te več m, ko me več ne božajo tvoje ljubeče dlani. Tista topla odeja s krušne peči. V njo se utrujena zavijem in v mislih na tebe sladko zaspim. Babica, ti si zdaj angel varuh moj, Čeprav je že davno od takrat, kar si v večnost odšla, še vedno čutim, da si z menoj. Tudi jaz sem že srečna babica postala, kot nekoč v ljubečem tvojem zdaj v naročju mojem pestuje se vnučka mala. (Odlomek tz knjige) K^eramika LI50JL H!T MED NOVOLETNIMI DARILI Cafe Je Peintre DARILNI SET ■ Industrijska prodajalna Kili Uboje i«. 99 ■ 16. dM>Mnl>er 2008 m Organizator igr« Celja Pivovarne Laike David Špilar še ni izgubil vere in upanja vase in v sveje soigralce. »Izgubljamo bitke, vojne še nismoicc Rokometaši Celja Pivovar-ne Laško so izgubili že sedmo točko v državDem prvenstvu. Gostovali so v Trebnjem, kjer so domačim izvajali sedemmetrovko po izteku igralnega časa in Lzid izenačili na 20. Kar 17 obramb je zbral Al-joša Rezar. Pet golov je dosegel Mir&ad Terzič> po trikrat so zadeli Edl KokŠarov, Vasja Furlan in David Špl-ler, ki je brez oklevanja prevzel nehvaležno nalogo sogovornika po novi, skeleči rani: »Trebanjci so seveda odi- grali odlično» vendar naš problem stno bili ml sami. Nismo izkoristili obramb razpoloženega Rezarja, mislim. da nismo izpeljali niti enega protinapada. Nažalost se nam to dogaja. Pestijo nas poškodbe, proti nam pa je uperjeno več sil. Vsi si želijo premagati Celje. V tem trenutku nam je zelo težko ...« Sta sodnika Andoijšek in Pangerc, na delo katerih je imel celjski tabor kopico pripomb, upravičeno dosodila sedemmetrovko tik pred iztekom časa? »Danes to ni več pomembno. Mi bi morali tekmo prej odločiti v našo korist, toda tudi lokrat nam ni nič uspevalo. Nismo bili pri strelu, metali smo mimo vrat. Vse skupaj je zelo boleče.« Jutri bodo Celjani v Četrtfi-nalu RZS gostovali v Grosupljem, leto pa bodo v soboto zaključili s prvenstvenim obračunom z Ormožem. »V pokalu smo Imeli srečo, izognili smo se na papirju močnim nasprotnikom. Kar se tiče sobote, pa moramo osvojiti obe točki, če želimo ostati v boju za naslov državnega prvaka. Sezona bo še dolga in naporna. Bitke izgubljamo, vojne pa definitivno še nismo. Še vedno sem prepričan, da imamo material za prvo mesto in da ga bomo ob koncu tudi osvojili,« upanja ni izgubil srčni Špiler. DEAN ŠUSTER Folo: GrupA »Nogometni klub ni del naše strategije in razvoja!« KmaJu zatem, ko je slovo od nogometnega kluba MIK CM Celje napovedal predsednik Marjan Vengust, so se v medijih pojavili namigi, da naj bi klub prevzel največji celjski trgovec Mirko TikŠ. »V namigih, da naj bi mi prevzeli sponzorstvo nad nogometnim klubom, ni nikakršne resnice,« je včeraj zatrdil generalni direktor Tuš Holdinga Aleksander Svetelšek. »Ne razmišljamo o prevzemu ali sponzoriranju nogometnega kluba v Celju. Politika podjetja je že dolga leta ta, da vlagamo v dobrodelnost, ne pa v športne kiube,« je namige Se odločneje zatrl Svetelšek. »Pri nas se vseh stvari lotimo sistematično, natančno in z veliko mero odgovornosti. Pokrovitelj sivo zahteva, da ustvariš ekipo, ki klub prevzame, ga vodi in usmerja. Če že nameniš velik del sredstev za delovanje kluba, potem moraš s temi sredstvi tudi upravljati. Mogoče se bomo tega lotili kdaj v prihodnosti, v tem trenutku pa to ni del naše strategije in razvoja,« je zaključil Svetelšek. RP Foto: GrupA Aleksander Svetelšek NA KRATKO Najboljši Vajdtčev veleslalom Val D'isere: Na veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučarjev v Frandji je Velenj-čan Bernard Vajdič osvojil 13. mesto. Slan SD Unior Celje je bil po prvi vožnji 29., v drugi pa izkoristil obdobje boljših pogojev na progi in dosegel najboljšo uvrstitev v karieri. Ž^ je slalom zaradi snežnega viharja odpadel. Žolnlrjeva spet segla po zlatu Tokio: Na Veliki nagradi Japonske, na Univerzi Kodokan, so judo isti celjskega Sankaku-ja priborili eno medaljo. Lucija Polavder, Petra Nareks, Vesna Džukič in Roki Drak-šič so osvojili peta mesta. Urška 2olnir pa je ugnala celotno konkurenco. V finalu je boj z domačinko Joši Ueno odločil podaljšek. Fidelova obranila naslov Ljubljana: Najboljša slovenska kegljavka v letu 2008 je Barbara Fidel. Celjanka je premočno zmagala tako v starostni kategoriji do 23 let kot tudi med članicami. Med klubi je znova najboljši celjski Miroteks. (Dš) Skoraj po[ Prepričljivi Laščani, Šentjurčani in tudi Sobota je bila za moštva s Celjskega v ligi UPC zelo uspešna; za popoln uspeh je manjkala le zraaga Hopsov v Kopru. Bili so zelo blizu nje, a so ostali praznih rok. Dve sekundi pred koncem Polzelani so namreč v Kopru po velikem boju zamudili lepo priložnost, da pridejo do še k^o želene Šeste zmage. Po izenačenem 1. polčasu so namreč Koprčani uspeli pobegniti v tretji četrtini, a so jih Polzelani ujeli in v 35. minuti še vodili za pet točk (68:73). A kljub dobri^ niso uspeli zdržati do konca. Danijel Vujasinovič (13 točk] je 11 sekund pred koncem uspel izenačiti na 80> Luka Koper pa je krenila v odločilni napad. Izkušeni Aleš Kunčje sicer zgrešil met za dve točki, a je žogo ujel Jernej Miha-lič» nad katerim je bila dve sekundi pred koncem storjena osebna napaka. Zadel je oba prosta meta. Shawn King je bil znova prvi igralec Hopsov s 24 točkami, novinec v dresu Polzelanov Nemanja Jele-sijević pa v svojem uvodnem nastopu za Hopse v 14 minutah ni pokazal veliko. Hopsi imajo popravni izpit v soboto na Polzeli proti Škofji Loki, ki jo enostavno morajo premagati. Zmago prinesla obramba in skok V derbiju dna lestvice so Šentjurčani brez kapetana Urbana Palčnika in z delno usposobljenima Arminom Av-dibegovlćem (8) in Luko La-pomikom (6) prišli do pomembne zmage v boju za obstanek v iigi, glede na ostale izide pa ludi v boju za prvih sedem mest, ki vodijo v 2. delu sezone v ligo za prvaka. Al-pos je proti Postojni vodil vse od začetnih 11:0 v 5. minuli Miguel Ali Berdiel (zabija) in Ante M: ta košarkarja Zlatoroga proti Zagoi pa do konca, čeprav v napadu ni blestel. Je pa zato obramba bila zelo dobra, skok pa sijajen, kajti domačini so ga dobili s 44:25 - v napadu so ujeli 23 žogi Pri tem se je najbolj Izkazal Ta- ' kais Brown, saj je ob 24 točkah imel še 16 skokov. Res je. da je bil njegov odstotek, meta skromen, 40-odstoten, a je z borbenostjo dajal ton Igri Alposa. Gostje so se le dvakrat približali na štiri točke zaostanka, najvišjo razliko pa je Alpos dosegel prav ' HWDtednik G^nfccelje BOKOMETHIK WMiajimwiiinl KLUBSKA PRODAJALNA FAN SHOP FAN SHOP FAN SHOP FAN SHOP DECEMBRSKI DELOVI VSAKA SOBOTA MEI FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP ZA DRUGI DEL LIGE PRVAKOV (Rhein Neckar Löwen, Zagreb) yei kot 20% popust •f darilo Več na: www.rk-celje.si m št. 99 - 16. december 2000 )oln uspeh Šoštanjčani - Polzelani prekratki za las - Ivo Daneu v Rogaški Slatini išić (dBsno) sta bila najbolj unnkovh iu. ob koncu (15 točk). Ob Brow-nu se je z 12 točkami izkazal De)an Dunović, ki je prestregel nekaj ključnih žog gostov v kritičnih trenutkih tekme. AIpos v soboto odhaja na lokalni derbi v Laško, kjer nima realnih možnosti za pre-! senečenje, nato pa po bese- h- Peterka 11. kroga: Sjeklo-ča, Ćup [Elektra)» Brown (Alpos), Berdiel [ZJatorog), King (Hops!). Igralec kroga: , Takais Brown (AJpos). dah trenerja Damjana Nova-koviča sledi »pospravljanje« znotraj ekipe» torej nekaj zamenjav. Prva četrtina pokazala pot Šcštanjska Elektra Esotech je dosegla pomembno zmago v Škofji Loki in se dvignila na lestvici. Odlično je odprla srečanje, po prvi Četrtini je že imela 13 točk naskoka. Potem je prišlo do krize v napadu in domačini so znižali zaostanek na tri točke. V drugem delu so se domačini spet nekajkrat nevarno približali, a je vselej barka Elektre znala zapluti v mirne vode in ni dovolila gostiteljem Riti enega samega vodstva. Borbeni Gorenjci so se minuto in pol pred koncem še približah na 63:65, a je ekipa Boruta Cerarja znala zdržati pritisk. Žiga Mravljak (5) je dosegel pomembno trojko za 68:63, zmago pa je s prostimi meti potrdil Nik IvanovIČ (14). Dejan Ćup (16) in Luka Sje-kloča (15] sta bila prva strelca Elektre, zbrala pa sta Se vsak po 9 skokov. Elektra je na lestvici ujela Gorenjce, v soboto pa bo potovala v Novo Gorico. Enosmerna ulica Laščani so proti Zagorju imeli le lažji trening, kajti Za-savc! so v Tri lilije prišli brez najboljših strelcev Goodric-ha in Primca in so bili obsojeni na visok poraz. Laščani» ki so v vse boljši formi, so odigrali zrelo in borbeno od začetka do konca in samo stopnjevali razliko, a le do zadnje četrtine, ko so preveč popustili. Do polčasa je namreč prednost znašala že velikih +28, po tretji četrtini +34, na koncu pa +31. A to ni skalilo dobrega občutka po soUdni predstavi v večjem delu tekme. Miguel Berdiel je Kempo^ DVORANA ZLATOROG FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP 41 CAS PRODAJALNE: [>8.00 IN 15.00 URO FANSHOP FANSHOP FANSHOP FANSHOP NA DOLOČENE ARTIKLE iportni copati od 62,99 eur in se številni drugi izdelki... -h vsi naročniki Novega tednika prejmejo ie dodaten popust! I i lup Je možen do 31.13.2008. Akcija velja do razprodaje zalog. dosegel 24 točk, Ajite Mašič 15, priložnost za igro pa so dobili prav vsi igralci s klopi, tudi tisti najmlajši. Laščani čakajo zdaj še eno žrtev v Treh lilijah, novo visoko zmago upravičeno pričakujejo proti sosedom iz Šentjurja, Tisoč gledalcev Napovedali smo, da se Rogaški Slatini obeta nov praznik košarke v srečanju proti trboveljskemu Rudarju. Več kot tisoč gledalcev je napol- nilo dvorano in uživalo v predstavi ekipe Borisa Zrinske-ga in novi zmagi, s čimer je Rogaška tudi prevzela vodstvo na lestvici 1. B lige. Odlično pripravljeni domačini so narekovali ritem, ki je zlomil Rudarja v 2. delu, ko je tudi prišlo do visoke razlike in pravih ovacij po srečanju, ki si ga je kot poseben gost Rogaške ogledal tudi legendami Ivo Daneu. JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA V zadnjem finalu ligs Brgtez.com je bil najboljši igralec in strelec UroS Godler, sicer trenutno clan polzalskih Hopsov. Petnajsta izvedba Savinjske {(ošarkarske lige Po ätirih odigranih krogih lige Brgiez.com je jasno, da je zadnji prvak Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje spet odločen poseči v sam vrh. neporaženo pa je še moštvo Vrani Vransko. Preseneča položaj lanskega finalista ŠD Gomilsko. ki se je z zmago v zadnjem krogu končno odlepil od dna lestvice. Med 10 moštvi s celjskega območja je izrazito rekreativna oziroma veteranska le ekipa Veterani Pivovarna Laško, ki je lani v Portoriku postala celo veteranski svetovni prvak. Liga je enokrožoa, tekme so ob nedeljah dopoldne v Športni dvorani na Polzeli. V končnico, ki bo februarja, se bo uvrstilo osem ekip, prvak pa bo znan 1. marca. Organizator, Športno košarkarsko društvo Koš Polzela, prvakom spet obljubijazma-govalne prstane. Zadnjih devet let nastopajo vrhunski registrirani igralci, letos Skok (TCG Mercator), Godler, Podvršnik, Rituper, Vo-dovnik (Hopsi Polzela), Pungartnik (Rogaška), Vodončnik (Rudar), Cizej (Celjski KK), Goropevšek (Radovljica) ... Izidi 4, kroga: Avtokontrol - Vrani 60:75, Rešpard - Brglez.com 61:68, ŠD Gomilsko - Pimgi Tip-top 72:57, ŠK Žalec • Pivovarna Laško 51:55, Pekarna Rednak - Kamnoseštvo Vogrinec 59:94. Vogrinec in Vrani 4 zmage, Pivovarna LaJko in Brglez.com 3, Avtokontrol in Rednak 2 ... -DŠ Foto: MARKO MAZBJ - Št. 99-16. december 2003 - panorama KOŠARKA l.SL, 11. krog: Aipos Šentjur - Postojna 74:59; Brown 24, Dunoviči2, Sadibašič 9, Avdibegovič 8, Sebič, Lapor-nik 6, Peic4, Ferme 3; Jova-novič 21. Moro 13, Zlatorog - Zagorje 91:58; Berdiel 24, Mašič iS, Krejič 11, Strnad 10, Nuhanovič, Lučić 9. Miljkovič, Dimec 4, Gomin-šek 3, Koštomaj 2; Johnson, Paris U.Koper-HopsiS2:SQ; Držič 19, Toroman 17; King 24, Podvršnik 14, Vujasino-Vič 13, Hundley 12, Šama-nič 10, Rituper 4. Vodovnik 3, Škofja Loka - Elektra 64:70; Finžgar, Mulalič, Ju-levič 15; Ćup 16, Sjekloča 15, Ivanovič 14, Novak 11, Mravljak, Carr 5, Horvat, Le-kič 1. Vrstoi red: Krka 21, Helios 20. Zlatorog, Slovan 19, Koper 17. Hopsi 16. Škofja Loka, Elektra, Zagorje 15, Alpos, Postojna 14, Nova Gorica 11. 1. B SL, 12. krog: Rogaška - Rudar 87:64; Jotič 18. Ambrož 11, Ravnikar. Pungartnik, Petrovič 9, Smajlovič, Pe-tranović 8, Pešič 6, Šučur 5, Markovinovič 4; Čop 18, Ru-čigajKonjice-Maribor Branik 71:85; Smaka, Sivka 16, Skaza 10, Gačnik 8. Novak 4, Skrbinšek, Rap 2. Goleš 1; Meško 19, Dragšič, Suran 11. Vrstni red: Parklji, Rogaška 22, Rudar, Branik 21, Šenčur 20, Gradišče, Triglav 19, Kraški zidar 18, Janče 17, Hrastnik 16, Litija 15. Konjice 14, Radenska 12. 2. SL - vzhod. 11. krog: Ilirija - Terme Olimia 89:70; Bojovič 28, Jeromen 20; Gobec 16, Kačarevič 14, Teržan 13, Špiljak, Nič, Hunski 8, Ashmajer 2, StojkoviC 1, Grosuplje - Pakman Celje 93:71; Lobe 17, Glavač 14; Kočevar 20, E. Kahvedžič 14, Felici-jan 13, Frece 12. A. Kahvedžič 5, Dokmanac 3, Bjela-novič, Mlčanovič 2. Vrstni red: Grosuplje 21. Maribor, Celjski KK 20. Ježica 19, Ilirija, Dravograd 18, Podboč-je 17, Pakinan 15, Terme Olimia, Mavrica, Union OUm-pija ml. 13, Lastovka 11. 1. SL (ž), 10. krog: Konjice - Kranjska Gora 50:68; Javor-nik 19, N. Kvas 15. Pliberšek 7,Kobale4,U.Kvas3,L Klanč- nik2; Sanders 31, Gačner 18, Ro^a^feiZ - AJM 48:98; Nelc 22, Lesjak 13, Baloh 4, Un-ferdorben 4, Starček 3; Pe-hadžič 30. Kure 18. Vrstni red: Merkur Celje 18, AJM 17, Kranjska Gora 16, Triglav 15, Ježica 13, Domžale 12, Odeja, Konjice 10, Rogaška 9. ROKOMET l.SL, 13. krog: lYimo nje ' Celje Pivovarna Uiško 20:20 (9:9); Cehte 7, Kova-lenko 4; Terzič 5, Kokšarov, Špiler, Furlan 3, Toskič 2, Ga-jič, Bedekovič, Kojič, Rezni-ček 1. Vrstni red: Koper 22, Gorenje 19, Celje 17. Prevent 14, Trimo 13, Ormož, Ribnica, Slovan 11, Skofja Loka 6, Rudar 4, Krka 2. 1. SL (ž). II. krog: Zagode - Celje Celjske mesnine 30:34 (16:17); Ljubas 11. Durovič. Oven 6; Jankovič 8, Pleme niiaš, Klakočer 6, Koren 5, Stipanova 4, Novak 3, Gerič 2. Vrslni red: Olimpija 22, Celje 18, Zagone 16, Celeia Žalec 15, Ptuj 13, Kočevje, Krka 12, Kranj 8. Brežice 6, Piran, Velenje 4. Škofja Loka 2. ODBOJKA ^ L DOL, 10.krog;Kricö-S/p Šempeter 3:1. Vrslni red: Marchiol 28, Trigiav 26, Krka 19, Maribor 17, Galex 14, Kamnik 10, Knauf Insulation 4, Šempeter 2. I. DOL (ž), 10. krog:AiiflJt-sa Šempeter - Ptuj 3: L Vrstni red: Kamnik 24, Sloving, Aliansa 22, Koper 17, Benedikt 9, Pluj, Grosuplje 7. Novo mesto 3. (KM) I ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 16. 12. KOŠARKA 2. SL - vzhod, 12. krog, Kamnik: Calcit Mavrica - Pakman Celje (18). Sreda, 17, 12, ROKOMET Pokal RZS, četrlfinale: Ribnica - Gorenje (19), Grosuplje - Celje Pivovarna Laško (20). KOŠARKA 1. SL (ž), 11- krog: Kranjska Gora - Merkur Celje (19). 'u' I ^ I @ la^ (termmske karte za fttnes in aerobiko) pri plačilu z gotovino! odIS.U.doSt 12.2008 m ^ 14 LTURA NOVI TEDNIK Slomikov trgia eden osrednjih celjskih trgov. Od Slomška do Skvarče Pojasnili bomo poimenovanje Slomškovega trga. ki je eden osrednjih celjskih trgov, ob stolni cerkvi sv. Danijela. Poimenovali so ga po iavantinskem škofu, pesniku» pisatelju, narod-nem buditelju in cerkvenem organizator] u blaženem Antonu Martinu Slomšku. AntoD Marlin Slomšek, rojen na Slomu v Unišah pri Ponikvi 26- novembra 1800, se je v n^o kulturno zgodovino zapisal kot lavantinski Škof, pesnik« pisatelj» narodni buditelj in cerkveni organizator. Rodil se je v mnogoštevilni družini trdnega kmeta in mlinarja Marka Slomška. Čeprav je oče želel, da bi Anton Martin prevzel njegovo delo, se je le-ta na pobudo domačega kaplana Prašni-karja odločil za nadaljnje Šolanje. Po končani osnovni šoli na Ponikvi je šolanje nadaljeval v Celju, kjer je obiskoval tri razrede glavne šole, nato pa v letih 1814-19 še gimnazijo, ter na ljubljanskem liceju in v Senju (1819-20). Bogoslovje je študiral v Celovcu, v duhovnika je bil posvečen 8. septembra 1824. Kot kaplan je najprej služboval na Bizeljskem (i82S-27) in od oktobra 1827 dve leti v Novi Cerkvi, nato je na željo ce-ioN^kega Škofa Zimmerma-na odšel v Celovec, kjer je xijata L Zev izoblikoval odnos do nacionalnega vprašanja, za bogo-slovce celovške in lavantin-ske škofije je organiziraj tudi tečaje slovenskega jezika. Leta 1638 je postal nadžup-nik v Vuzenid, hkrati je prevzel tudi nalogo področnega nadzornika nižjih šol. V tem času je že veliko objavljal, iz tega obdobja so trije mo-litveniki z velikim izborom pesmi, tudi njegovih lastnih. Po vzoru dunajskih mehita-ristov je v štiridesetih letih želel ustanoviti družbo za izdajanje knjig, a mu takratna --•o Kom se imenuje ... postal vodja tamkajšnjega semenišča. Že v tem času si je avstrijska oblast ni dovolila. Namesto tega je nekaj let kasneje (1846) začel izdajati le topiš Drobtinice, s katerim je želel krepiti versko, orav-no in domoljubno vzgojo. Pomen tega letopisa je bil tudi v tem. da je precej slovenskih intelektualcev l^o svoja razmišljanja izražalo v pisni obliki. Leta 1844 je Slomšek zapustil Vuzenico in prevzel mesto kanonika v Št. Andražu v labotski dolini. Spomladi 1846 je bil imenovan za cd jskega opata, vendar tega dela ni opravljal dolgo. Že 30. maja ga je namreč salzburški nadškof Schwarzenberg imenoval za lavan-tinskega Škofa, slovesno pa je bil umeščen julija istega leta. Slomškovo delo je bilo še naprej usmerjeno v prenovo verskega življenja. Kljub prepovedi oblasti jeor-ganizirai ljudske misijone in zato v Škofijo povabil lazari-ste. Njihova prva postojanka na Slovenskem je bila prav v Celju (1852). Slomšek je ustanavljal tudi razna društva in bratovščine. Najbolj znana je Bratovščina sv, Cirila in Metoda, ustanovljena leta 1851. leto prej Je v Celju ustanovil Podporno društvo za revne in nadarjene dijake, leta 1855 pa dal zgraditi hišo za revne dijake, ki so jo poimenovali Maximi-lianum. Zelo obsežen je Slomškov literanu opus. Kot dekanijski nadzornik je leta 1842 izdal čitanko Blaže in Nežica v nedelski šoli. Na njegovo pobudo sta celjska učitelja Sorči^' in Krajne čitanko priredila v abecednik Mali Blaže v pervi šoli, ki je izšel v novitednik www.novitednik.com Celju (1850), v skrajšani in predelani izdaji pa prav tako v Celju z naslovom Abecednik za slovenske šole. Bogat je tudi njegov pesniški opus. Nekatere pesmi je napisal sam. druge prilagodil v domaČe napeve. Nekaj njegovih pesmi je tudi ponaro-delih - Zdravica za Slovence, Veseh hribček. Vinska trta ... Slomšek se je loteval tudi socialne politike. Znana je pesem Vbogi otroci v faber-kah, objavljena v Drobtinicah (1846), ki je opisovala izjemno slabe razmere v preboldski predilnici. Glavno Slomškovo delo je nedvomno preoblikovanje lavantinske škofije. Po nekajletnih pripravah in sporih glede razmejitve škofije s krškim (celovškim) in sekav-slum Cgraškim) škofom, mu je uspelo pridobiti soglasje salzburškega nadškofa, avstrijske vlade, cesarja in Vatikana. Tako je lahko škofijski sedež preselil v Maribor. To se je zgodilo 4. septembra I8S9. Nekaj časa je bilo v igri za Škofijski sedež tudi Celje, vendar so Mariborčani Škofu Slomšku ponudili boljše pogoje. Leta 1860 so v Mariboru odpri! tudi lastni bogoslovni zavod in tako je slovenski del Štajerske dobil svojo prvo višjo šolo. Anton Martin Slomšek je umrl 24. septembra 1862 v Mariboru. Sprva je bil pokopan na mariborskem mestnem pokopališču, leta 1941 so njegove ostanke prenesli v frančiškansko cerkev v Mariboru, leta 1978 pa v mariborsko stolnico. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje skvarče ve ulice, ki se v Celju odcepi od Ljubljanske ceste pri bencinskem servisu. Foto: MM Zgodbo o Antonu Martinu Slomšku je za objavo pripravil mag. Branko Goro-pevšek. Čatrov poklon občudovanemu mojstru Herman Čater postavil razstavo in izdal knjigo portretov fotografa Stojana Kerblerja ob njegovi 70'letnici Stojan Kerfoler velja za eno osrednjih osebnosti slovenske fotografije zadnjega obdobja. Je avtor številnih raz-staiv, tako samostojnih (okoli 130) kot skupinskih (več kot 1200), ki so bile na ogled doma in po svetu. Stojan Kerb-ler ima med kole^ fotografi veliko občudovalcev. Med njimi je tudi celjski fotograf Herman Čater, ki je Kerbler-ju ob njegovi 70-Ietmci pos-v^ razstavo (do 14. januarja je na ogled na Ptuju v Galeriji Magistrat) ter knjigo Kerblerjevih portretov. Hemian Cater se je s Stoja-nom Kerblerjem, ki ga Šteje za svojega uätelja in nadvse spoštuje njegov fotografski opus, prvič srečal pred leti na enem od nj^ovih predavanj. Od leta2004 sta se srečala Še nekajkrat in ob vsakem njunem srečanju je nastalo nekaj portretnih fotografij. Hermanu Čatru je s Kerblerjem uspelo posneti precej dobrih posnetkov. ki kaž^o mojstra v njegovi najbolj značilni podobi - s fotografsko kamero v rokah- Portrete je Cater zbral v knjigi in jih predstavil na razstavi . »Čeprav sva se redko srečala, sem se ob vsaki priliki od njega veliko nauäl, saj je pogosto zadostoval le namig. Razkrival mi je svoje pozna- vanje fotografije in tako je postal moj učitelj. Kadar je pregledal moje posnetke, me je vedno rujprej opozoril na napake. Svetoval mi je tudi, naj enako počnem v Društvu fo-to^afov Svit. naj pregledujemo fotografije in jih kritično ocenimo. Tovrstno delo se je bogato obrestovalo, saj jedruš-tvo hitro postalo eno najuspešnejših v državi. Stojan Kerb-ler ima izjemen ob^tek za kompozicijo. Občudoval sem tudi njegovo ustvarjalnost, Id ne pojenja niti ne počiva na slavi, ki jo je dosegel, ko je bil nekaj let najuspešnejši jugoslovanski fotograf,« izkušnje z njim opisuje Herman Čater, prepričan, da Kerblerja ni mogoče kopirati, )>saj so motivi, ki jih ujel. ia^nili. svet se je spremenil, a ostajajo prvine fo-to^afiranja, ki so univerzalne, in nelaj teh mi je razodel Tako je nastala zbirka fotografij, ki govori o njegovem življenju in delu v obdobju od leta 2004 do danes.« Kot je v spremni besedi k Čatrovi knjigi Kerblerjevih portretov zapisala dr. Marjeta Ciglenečkl', so fotografije, ki jih Herman Cater posveča Stojanu Kerblerju ob njegovi sedemdesetletnici, »svojstven poklon občudovanemu mojstru, hkrati pa so dragocen do- kiunent o šdrih leüh iz življenja Stojana Kerblerja«. V tem obdobju je nastajal Kerblerjev najnovejši ciklus z naslovom Dvorišča. Herman Cater je umetnika fotografiral v njegovem stanovanju na Ptuju, v rojstni hiši na Ptujski Gori, kjer s soprogo Milko preživljata poletja, med fotografiranjem ptujskih dvorišč ter na slovesnosti ob Kerblerjevem imenovanju za častnega občana Mestne občine Ptuj avgusta letos. BOJANA AVGDŠTINČIČ Foto: herman CaTER Stojan Kerbler še vedno veliko razstavlja» sodeluje v različnih komisijah in žirijah ter vodi foto^afske delavnice za mlade. S svojim delom si je prislužil naziva mojster Čmo-bele fotografije in mojster EFIAP. Svoje fotografije še vedno izdela sam v temnici na Ptuju, a se je v zadnjih letih lotil tudi digitalne tehnike. Kerb-lerjevi najbolj znani ciklusi fotografij so Portreti s ptujskih ulic, Haložani in Koline. Od leta 1965 napr^ je fotografiral v okolju tovarne aluminija v Kidričevem, njegov najnovejši ciklus pa je naslovljen Dvorišča. v A ^ it i Stojan Karfaler. kot ga ja vfotogrfski objektiv ujel Herman Čater. Fotografi na Teharjah V razstavnih prostorih Železarskega muzeja T^iarje je na ogled že deveta celjska fotografska razstava. Vsako leto jo skupaj pripravita Fotografsko društvo Celje in celjska območna i^iostava javnega sklada za kulturne dejavnosti ob sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Celje in pod pokroviteljstvom Fotografeke zveze Slovenije. Razstava uvrščenim in nagrajenim fotografom prinaša točke za fotografske nazive. Na natečaj se je odzvalo 60 avtorjev iz Slovenije s 442 foto^afija- ml, od katerih jih je strokovna žirija vsestav! treh mojstrov fo-to^afije - Stojan Kerbler, Peter Pokom, st. in Tomo Jese-ničnik - sprejela 35 s petdesetimi fotografijami, ki so predstavljene na razstavi. Temi sta dve - prosta in zimska pravljica. Mad nagrajenimi so tudi av-torji s Celjskega, in sicer je 1. mesto vprosti temi zasedel Herman čater iz Društva fotografov Svit Celje za fotografijo z naslovom Sam, 2. mesto je zasedel Jure Kravanja (Svit) za fotografijo 2 naslovom Grafikon, diplomo v prosti temi pa je med dnigmj prejel Vinko Skale, član Fotogi^kega društva Celje, za fotografijo z naslovom Perilo. V temi Zimska pravljica je 1. mesto pripadlo Matjai^ Ca* tru {Svit) za fotografijo Mreža in 3. mesto Vinku Skaletu (Fo-tografeko društvo Celje) za fo-to^afijo Struktura. Eno od treh diplom v-tej kategoriji je prejel tudi Miran Orožim (Fotografsko društvo Celje) za fotografijo Nedeljski sprehajalci. Organizatorji so ob razstavi izdali tudi digitalni katalog, razstava pa bo v Železarskem muzeju Teharje na ogled do 15. januarja. ŽB - m i«. 99 - 18. deewnbt 2008 HOVi TEDNIK KULTURA 15 s: OCENJUJEMO Lepota, zaradi katere pečejo oči Zadnja drama iz Lomove t. i. »kmečke trilogije«, ki jo sestavljajo Krvava svadba. Ver-ma iri Hiša Bernarde Alba, že trideset let sodi med največkrat izvajana dela španske dramatike pri nas. Lorca jo je nekaj mesecev prej. preden so ga umorili Fmncovi fa-lan^isti, napisal za Teatro Universitario Bar-raca, na čelo katerega ga je s študija na ameriški Kolumbiji poklicala Španska repubU-kanska vlada. lorcovo snov» diktaiaro Bernarde Alba nad neporočenimi hčerami v odročni andaluzijski vasi. je mogoče razlagađ in jo uprizarjati TW. različne, tudi ideološko nasprotne načine, ki jih je postavitev Diega de Brea povsem obšla. Njegovo videnje Hiše Bernarde Alba izhaja iz Lorcovega razumevanja poetičnega gledališča, kakor ga je pesnik razvil v slovitem predavanju v Buenos Airesa. v katerem je teater označilza »poezijo, ki vstane iz knjige in postane človeška«. Drama se začne z obredno stiliziranim komičnim pokopom Bernardinega moža, ki ga kakor Mozartovega Don Juana pogoltne globina, in nadaljuje z Bernardinim ukazom strogega osemletnega žalovanja, ki bi njeruh pet hčera dokončno oropalo vsake možnosti za možitev, čeprav vonj po moškem ves Čas visi v zraku. Okrog hiše se namreč smuka sumljiv snubec Pepe Romano, ki se na zunaj odloči za edino dedinjo med hčerami, An^tias (Barbara Medvešček), a se izkaže. da stavanj zaljubljeni tudi Marärio (Min-ca Lorenri) in najmlajša Adela [Nina Wa-nišin), ki z njim že ima razmerje. Bernardina nerazumna prepoved sproži upor. ozračje je nabito z grožnjami, intrigami, s psihološkimi pritiski, z mučnimi scenami ženske strahovlade, histerqe in subverzije, ki jih Lorca izpelje v pričakovano tragičen razplet. Na poti vanj se vedno znova tkejo, začenjajo in sproti razdirajo prizori obupa in izbruhi zatajevanih spolnih frustracij. ki so postavljeni v povsem specifičen konteksL Igra in proüigra strasä je rus eni strani zamejena s prepovedjo vsakega erotičnega säka, rui drv^ strani pa odprta v ineest, ki se v Bernardini vasi zdi družbeno tolerirana oblika nasilja, užitka in krivde^ Razumljivo je, da si Lorca s takšnim prikazom španskega podeželja ni pridobil simpatij frankističnih vstajnikov, vendar dragač-rui realnost sodobnega sveta jemlje težo pr-vinski konfrontaciji, kije bila do padca režima videti revolucionarna. De Brea je zato poudaril in stiliziral staliuce v omenjenih razmerjih med spolno in družbeno tiranijo, potlačil ekonomski rezon Bernardinega delovanja in se oprl na človeške reakcije zoper tra-dicionaiizem, ki je v tej postavitvi razkrinkan kot iradoruiien in, v jedru, iz želje po oblasti izvirajoč sistem pr^veUh verskih in družbenih norm. Hčere dkujejo kotzbor. hkrcui pa je vsaka v nekem trenutku zaustavljerw. v svoji dramski akciji, ki bi jo, če bi ji bila dovoljena izpeljava, pripeljoia do izpolnitve. Mč se torej ne sme zgoditi do konca, vsakaakdja je prekinjena, kar rui ključnih mestih na različne, a vselej odrsko učinkovite rmčine pou-daji tudi glasba (Aldo Kumar). Thkšna staccato postavitev v Lord vedno prisotnega pri-rruinjkljaja v središče vseh usod rui odru je tudi poglavitna inovacija predstave. V tem smislu so zasnovani tudi scerui (Di^o de Brea) in kostumi (Leo Kulaš). Razmerje med belim in črnim - edinima likovnima dimenzijama predstave - se Šele na koncu izteče' v drugo: v topb rdečerumeruy ožarje-no mesto v ozadju. Res je, da so bile na račun doslednosä potrebne tudi žrtve. Motivacija ni pri vseh likih enako strastno razvita kot v izvirniku, toda zamisel poetičnega gledališča je v celjski predstavi podana z lepoto, zaradi katere pečejo oči. MARJAN STROJAN JmL S POLIC CELJSKE MOHORJEVE DRUŽBE ft. Zlata koza pod razvalinami Ravno ob pravem času se je na policah Celjske Mohor-jeve družbe znašlo zanimivo zimsko branje iz zbirke Glasovi - z naslovom Zlata koza pod razvalinami in s podnaslovom Vjedence in druge folklorne pripovedi iz Brd in okolice Gorice v Italiji. Knjiga je rezultat večletnega zbiratelj skega dela peüh avtorjev. V njej so zastopane folklorne pripovedi iz celotnih Brd» in sicer tudi iz tistega dela, ki je danes v Italiji. Avtorji, Peter Stres, Pavel MedveS-ček, Viljena Devetak, Janez Dolenc In Danila Žuljan Kumar, se niso odJoäli za izviren narečni zapis z vsemi znamenji, ki jih sicer uporabljajo di^ektoiogi, ampak za bralcem prijaznejši, poenostavljen knjižni zapis. Seveda so upoštevani narečno besedišče, izviren besedni red in tudi premi govor, kjer so ga pripovedovalci rabili- Pripovedi so urejene v devet razdelkov z naslednjo tematiko: pravljice, bajčne, razlagalne, strašljive, (egendne, zgodovinske, roparske, socialne in šaljive povedke. V pripovedih iz Brd in okolice Gorice se zrcali življenje briškega in primorskega človeka, od dela »v brajdah«, verskih in vaS-kih običajev, let izgnanstva iz Kojskega in Podsabotina v prvi svetovni vojni, let pod italijansko okupacijo» pro^je sadja in vina v Krminu, Gorici in Čedadu do značilnega bnške-ga humorja in verovanj o ve domdh, katerih lučke so se ponoči svetile v Paludu in na katere so briški otroci zvečer s strahom pogledovali iz Meda- ne, Fojane, Kozane ... Poleg tega v zgodbah odseva prepletenost slovanskega in romanskega sveta, kot se je v dolgih letih tvornega sožitja med Slovani in Purlaiu, med katerimi meja poteka prav po obrobju briškega gričevja, razvila v načinu življenja, delu in jeziku Bricev. Posebna vrednost knjige je v tem, da skozi pripovedi, ki zadevajo vsa področja življenja briškega Človeka, od dela v vino^du do nezavednih že-ija, upanj in hrepenenj, odstira pogled na identiteto briškega človeka, razpetega na robu slovenskega in slovanskega na eni strani in furlanskega in romanskega duha nadru-gi strani. Knjiga ima 200 strani. stane 20 evrov in je lahko tudi lepo praznično darilo. MP V mesto je ze ansla prava decembrska idila, h kateri pa poleg nešteto lučk in pisanih okrask< v spada tudi pravi decembrski mraz, Mi imamo odlično rešitev, v Plane tu Tuš vas čaka odlična zabava, pravo decembrsko vzdušje in številni dogodili za staro in mlado. Pa §e zeblo vas ne bo. OBISK BOŽIČKA U % ^ i Svoje sanke je z nešteteo darili že natovoril Božiček, ki bo najmlajše v Planetu Tuf obiskal In obdaril v četrtek» 18. decembra, ob 17. uri. Ob obisku pa s; boste lahko ogledali tudi predstavo Srečko najde dom. 8o kužka Srečka pod streho sprejela veverica? Bo našel dom pri Medvedovih? Pridite in se prepričajte. Vas zanima, kako se prepletajo prijateljstva strači in ustvarjajo zavezništva v krogu prijateljic? Od 11. decembra si lahko samo v Planetu Tus to in še več ogledate v iskrivi komediji z naslovom "Ženske". Če potrebujete dodatno spodbudo, vas bo prepričala sijajna igralska zasedba z Meg Ryan in Annette ßentng v glavnih vlogah ter odlična scenaristka, režiserka in producentka komedij Diane English, poznana predvsem ljubiteljem kultne serije Murphy Brown. VROČ SOBOTNI VEČER Vse predstavnice nežnejšega spola pa čaka v soboto, 20. decembra, od 22. ure dalje še posebno presenečenje. Vroč sobotni večer bodo na Bowfingu Planeta Tuš pričarali seksi angeli in posebni koktajii. Za atmosfero bo poskrbel Mr Andy DJ. BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT ^ ur.;« -•r. v v _ V iSkjlecembra, ob 18. uri bo praznično vzdušje s koncertom SryrSySln^kh božičnih pesmi In napevov pričaral orkester AKORD. BOŽIČNI RÄRTY rani r#f Če Sf želite praznične dni začinili z dobro zabavo, ne smete manjkati na bowfingu v četrtek, 25. decembra, od 21. ure dalje. Boilčni party z go go plesalkami, božično animacijo in Mr. Andy Dj-em je namreč pravi recept za nepozabno noč. Seminar za ljubiteljske gledališčnike Priznana slovenska dramska igralka, pisateljica, pesnica, prevajalka in gledališka pedagoginja Maja Gal Štromar je v soboto v organizaciji celjske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti izvedla celodnevno ^edaliäko delavnico. Namenjena je bila ljubiteljskim gle dalidkim ustvarjalcem kulturnih dnidtev in šolskili gledaliških skupin. Seminarja, namenjenega gim ustvarjaicem, se je udele-igralcem, režiserjem in dm- Mo 15 udeležencev iz Celja, Zreč, Žalca in celo z Gorenjske. Nabirali so praktična znanja ixt napotke za gledališko ustvaijanje. Večino časa so namenili hitremu pregledu tehnik in metod, ki pomagajo pri izoblikovanju gledališkega monologa, predvsem pa pri harmoniziranju vseh psihofizičnih potencialov igralca, Pritem so uporabljali tehniko šole Jac-quesa Lecoqa pa tudi ostalih velikanov gledališke igre. ŽB I^pr so a^Moe doma ^99-1$. dacember 2008 m - 16 HHIH^ ČASOPIS - BRALCI POROČEVALCI NOVI TEDNIK 0TR05KI ČA50M5 Verjemi vase in osvoji svet Šestošolci OŠ Petrovče smo se v letošnjem Šolskem letu odJočiU sCKlelo-vati v projektu Verjemi va* se in osvoji svet, čigar koordinatorica je Benka Pulko. Projekt je namenjen zbiranju sredstev za izobraževanje otrok po svetu. Cilji projekta so spodbujati sočutje, strpnost in toleranco» razvijati občutek za sočloveka (predvsem v stiski in nesreči), spodbujati sožitje med vrstniki in starejšimi generacijami» vplivati na kako-vosuio izboljšanje življenja sovrstnika na drugem koncu sveta, zavzemati se za to, da bi na šoli dobrodelnost in etičnost postala del vsakdanjega življenja ter ozavestiti otroke» da samo sočutje brez konkretne pomoči ne pomeni kaj dosti. Naša »posvojenka« je šestnajstletna deklica Tse- ring Lhamo, ki je. tako kot mi. Sestošolka. Želimo ji omogočiti enoletno šolanje. Sredstva (300 evrov) bomo skuSali zbrati z raznimi akcijami (zbiranje odpadnega papirja, batertj in kartuš), drobižem, ki nam ostane ob dnevih dejavnosti (shranimo ga v hranilnik, kj ga imamo v knjižnici, potem pa ga naložimo v šolski hranilnici) ter denarjem, ki ga bomo pri- služili 5 prodajo lastnih izdelkov na božiCno-novolet-nih sejmih v organizaciji naše šole. Projekt smo zelo lepo sprejeli. Nanj smo se temeljito pripravili - imeli smo predavanje o Tibetu ter kar nekaj učnih ur na temo projekta. V raznih akcijah smo bili zelo prizadevni in uspešni. Upamo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo. Šestošolci OŠ Peuovče Obisk evropske poslanke v petek. 12. decembra, je Šolski center Celje. Gimnazijo Lava obiskala poslanka Evropskega parlamenta Ljudmila Novak. Več kot 150 dijakom gimnazije je predavala o evropskih inštitucijah, podrobneje pa o svojem delu v Strasbourgu, Bruslju ter v Sloveniji. Ker Ljudmila Nov^ deluje kot polnopravna članica Odbora za kulturo, izobraževanje, mladino, medije ter šport, poleg tega pa je članica Medparlamentarne delegacije za AMko, Karifae in Pacifik, je dijake Ginmazije Lava pritegnila k razpravi o delovanju v posameznih odborih. Foto: BOŠTJAN KOLBlC Omamne dišave in odlično pecivo v Saiezijanskem mladinskem centru Celje smo v soboto pripravili pekarsko delavnico. Najmlajši so pripravili kokosove rog-Ijičke. mdo starejši so biii razdeljeni v dve skupini: eru so pripravljali čokoladne kroglice, drugi pa skutine žepke, polnjene z mannelado- Najstarejši so skupaj z našo prostovoljko s Češke, Katarino, pripravili burizone. Vsi smo komaj dočakali, da se je pecivo speklo. Zbrali smo se v veliki dvorani, kjer smo poizkusili vso pecivo, ki smo ga spekli. Zelo smo veseli, da je bila tudi (a delavnica uspešna, saj se je je udeležilo 20 otrok, za katere je poskrbelo osem animator-jev in prostovoljcev. Vsi skupaj že komaj čakamo bližajoče se praznike in si želimo, da bi nam katerega od peciv uspelo pripraviti tudi doma. Ekipa SMC Celje lirfonnaeijska tablas podatki o Ponikovskem krasu Krajinski park Ponikovski kras Občina Žalec in Ibristično društvo Ponikva sta krajinski park Ponikovski kras opremila s sedmimi informacijskimi tablami, ki »pripovedujejo« o obsegu in značilnostih tega območja. Projekt je vodila strokovna delavka Marijana Kopitaf'ii' oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora na Občini Žalec, ki je pripravila tudi vsebino in obliko tabel v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave OE Celje. Table stojijo pri gostilni Cizej v Studencah, pri ribniku Cokan, pri Slomškovem domu na Ponikvi, ob odcepu ceste k gostilni Vovk, pri perišču ob izviru Ponikvice, pri pitnici Ločnica ter pri jami Pekel. Na tabli je vrisan zemljevid območja, ki obsega okrog 40 kvadratnih kilometrov. Opisane so glavne značilnosti krajinskega parka Ponikovski kras. Posebej so omenjeni izvir Ponikvice, požiralniki v Lokah ter jama PekeL Tabla je opremljena še s sliko središča Ponikve pri etnološkem muzeju, sliko požiralnika v Lokah ter sliko vhoda v jamo PekeL Ozemlje Ponikovskega krasa je od leta 1998 zavarovano kot krajinski park, znotraj katerega se nahajajo posamezni naravni spomeniku, kot so potok Ponikvica s kraško jamo Pekel, Bezgečeva jama ali Kamnita hiša ter Steska jama ali Tajna jama. Na zavarovanem območju je od letos tudi čuvajska služba, ki jo organizira TD Ponikva kot upravljavec zavarovanega območja. NADA JELEN, TD Ponikva Izpolnjen kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in prejeli boste lonček naše medijske hiše. MOJA NAJUUSŠA KNJIGA je: Ime in priimek: Naslov: Dovelju)«!)« 4a co moji poduriu jovne objovliaM. - m ic. 99 - 16. dM^ember 2008 NOVI TEDNIK PÜHDNIKA 17 Se Stalil res zavedajo, kaj počnsjo njihovi otroci? Družbi »dol visi« za problem alkohola med mladimi? Zavod za zdravstveno varstvo Celje opozarja na razširjenost alkohola med mladimi Več kol 90 odstotkov 16-lelnikov na Celjskem je že poskusilo alkoholt več kot polovica jih je že kadilo cigareto, 20 o^totkov marihuano! Podatki, ki so zaskrbljujoči, kaiejo> da je med njimi veliko rednih kadilcev, nekaj jih tudi alkohol pije redno, torej vsak dan! Več kot polovica mladih je bila vsaj enkrat vi-njena> tretjina pa opita v zadnjem mesecu! Podatki bi morali biti za družbo alarm in budilka» ki bi morala nekatere starce končno zbuditi iz mirnih sanj, v katerih »njihovi otroci že niso takini »Odstotek vprašanih je marihuano kadi) skoraj vsak dan. dva dijaka sta poročala, da sta si nedovoljeno drogo že vbrizgala v žUo,« razlaga vodja raziskave NuŠa Konec Juričič, dr. medo specialistka socialne medicine in predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Precej mladostnikov je povedalo, da so se z drogami srečali do petkrat v življenju. »Torej lahko govorimo o kratkotrajnem oziroma občasnem tveganem vedenju dijakov, ki svoje potrditve potem najdejo v bolj ustvarjal nem vedenju. Zavedati se moramo, da je raba drog med starejšimi srednješolci zagotovo večja, Droge so nevarne zlasti za tiste mlade, ki najdejo v njih navidezno sa-mopoirditev, sprejetost in moč. Pri njih obstaja nevai-nosl, da bodo po drogi pose-gii vedno znova in postali odvisni,« še opozarja Jurlčiče-va. JCako je družbi resnično do reševanja problema alko- hola med mladimi, je videti skoraj vsak dan v trgovinah in lokalih, kjer jim »dol visi« za predpise. Zgovoren podatek, ki to potrjuje: več kot tretjina 16-letnikov je sama priz-naia. da so ji alkohol prodali na javnih krajih. Da ne bomo vse mJade potisnili v isti koš, je treba omeniti, da jih alkohola ni poskusilo 7,4 odstotka, kar je še vedno - malo. Med mladimi so najbolj razširjene t. i. »alkopop« pijače, sledijo pivo, vino in žgane pijače. »Alkopop« pijače so priljubljene zaradi privlačnih embalaž in okusa, ki marsikomu prikrije vsebnost alkohola. Za to vrsto pijač je značilna visoka vsebnost alkohola. pravijo na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo in dodajajo, da se več kot 40 odstotkov ciijakov zaveda negativnih učinkov alkoholnih pijač oziroma opito-sti. Toda videti je, da se to zavedanje kar hitro pora^bi v letih odraščanja. Vsak 16-letnik namreč lahko kaj hitro pomeni tudi nevarnost v cestnem prometu, ko pridobi vozniško dovoljenje in sede za volan. Kokain! Naslednji problem med mladimi je kokain. »Prisoi-* nosi kokaina med 16-letniki na Celjskem je še vedno nizka, a ^ede na leto 2005 se je delež dijakov, ki so že kdaj poskusili kokain, močno povečal,« opozarja sogovornica, ki pričakuje v naslednjih letih še porast števila mladih, ki jemljejo kokain. »Dijaki podcenjujejo tveganja, ki jih prinaša uporaba drog. Manj kritični do drog so fantje.« Nekoliko bolj kot pred leii se da- nes najstniki zavedajo nevarnosti marihuane. Juričičeva še opozarja, da rezultatov raziskave ne moremo posplošiti na celotno populacijo mladost niko v. »Mladostniki, ki niso vključeni v šolski proces, predstavljajo rizično skupino za mnoga tvegana vedenja. So bolj ranljivi, manj pod formalnim pozitivnim nadzorom in nimajo dobrega dostopa do strokovnih in dru-^h virov pomoči- Razširjenost rabe drog in drugih neželenih vedenj med vsemi mladostniki je večja, kol je razvidno iz te raziskave.« V raziskavo ZZV Celje je bilo vključenih 1.320 dijakov prvih letnikov iz vseh srednješolskih programov celjske regije. Projekt je vodila Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine, predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na zavodu. Najstniki so na vprašanja v projektu odgovorili, da so v^inoma zadovoljni z odnosom s starši in da so deležni njihove topline in čustvene opore. 3,7 odstotka pa je takšnih, ki so od doma enkrat že zbežali. Čeprav so zadovoljni s seboj, jih več kot po-loviva želi veČ samospoštovanja, velikokrat se počutijo nekoristno. Več kot tretjina jih merü, da nI veliko tega, na kar bi bili ponosni, več kol 10 odstotkov pa, da so »zgube«! Toliko jih tudi razmišlja celo o samomoru, kar tretjina pa rudi o tem, da bi se sami poškodovali. SŠol Foto: SHERPA Odvetniki -rešitelji »plavih angelov<€ Policija ne zagotavlja »pravnega strokovnjaka« - Odvetniki račune naslavljajo na policijo Celjskima policistoma, ki sta pred več kot enim letom ustavila pobeglega kršitelja cestnih predpisov, grozi zasebna tožba v vrednosti 2S tisoč evrov. Pisali smo že, da so pristojne službe ugotovile, da sta postopek z voznikom oprašta strokovno in zakonito. Toda voznik se je odločil za zasebno tožbo. Tožba, na katero je treba odgovoriti v roku 30 dni, je bila policistoma vročena v začetku tega meseca. Odobritev pravne pomoči s strani policije traja tri l^ne. Policista sta si odvetnika poiskala sama in iz lastnega žepa plačala 250 evrov takse za odgovor na tožbo, saj policija nima lovrst» nega fonda. Sprašujeta se, zakaj se nihče od nadrejenih znotraj policije in njihove pravne službe ne zavzame za rešitev nastale situacije, saj se rok za odgovor oa tožbo vse bolj približuje. Pojasnilo smo želeli dobiti od Generalne policijske uprave. Nekdanji direktor policije Jože RomŠek je namreč zaščito in pomoč zaposlenih pogosto omenjal kot eno od vrednot policije. Toda odgovor in pojasnilo njihovega ravnanja so prevzeli na celjski poUdjski upravi, kjer sta policista zaposlena. Pomoč, ie preden je o njej odločeno Odgovarjajo, da je pred tednom dni vodja Službe direktorja PU Celje Peter Očkerl z obema policistoma opravil razgovor in jima pojasnil, kdaj bodo izdelani dokumenti glede pra\me pomoii, kdaj bodo odposlani In na kakšen način poteka njeno zagotavljanje. Svetoval jima je tudi ^ede izbire odvetnika in jima zagotovil, da lahko v Času službe urejata potrebne stvari za razrešitev nastale situacije. Govora je bilo tudi o pomoči policijskega sindikata, ven- dar sta policista izjavila, da nista njegova člana. Prav tako jima je Očkerl zagotovil, da ga lahko kadarkoli pokličeta, v kolikor bosta potrebovala še k^en nasvet ali pomoč. Celo fotokopirali so jima (v dveh Izvodih) potrebno dokumentacijo, ki sla jo odnesla odvetniku za pripravo odgovora na tožbo, še pojasnjujejo. Postopek za zagotovitev pravne pomoči je zato tekel kar se da ažurno in prioritetno. »Policistoma je bila nudena pomoč v obliki nasvetov in pojasnil ter zagotovitve In kopiranja potrebne dokumentadje, skra^ vse, kar sta zahtevala, sta dobila, le denarja za plačilo takse jima polidja pač ne more zagotoviti, ker je kot proračunski uporabnik vezana na predpise, ki urejajo porabo proračunskega denarja.« Pravnega strokovnjaka, na katerega bi bilo treba čakati tri tedne, pa ne zagotavlja policija, temveč si ga po pravilniku upravičenec izbere sanu »Odvetniki običajno poznajo postopek zagotavljanja pravne pomod in račune za zastopanje naslavljajo na polidjo, ne policiste,« so Se zapisali v odgovoru. Policisti si praviloma zagotovijo pravno pomoč, še preden je o njej ociločeno. StroŠW pa so jtm povrnjeni naknadno, ražen za odvetniške storitve, ki se lahko, če policist tako želi, plačujejo po spremembi praviinilca v aprilu 2008, neposredno izvajalcu pravne pomoči. Vsa potrebna dokumeniarija za odobritev pravne pomoči je včeraj »nidromala« na GPU. In kot je zapisano v pravilniku, pravna pomoč obsega plačilo stroškov odvetnika, stroške kazenskega ali odškodninskega postopka ter stroške sodnih taks, medtem ko si odvetnika polidst izbere sam. In če bo pomoč zamujala, polidstoma, hvala bogu, ščiti hrbet najeti odvetnik. MATEJA JAZBEC 0,113 Hudo poškodovan dojenček v prometni nesreči, ki se je zgodila v petek zvečer na cesti Celje-Štore, se je hudo poškodoval dojenček. Izven Teharja je 23-letni voznik trčil v vozilo 34-lelnika, ki se je z dovozne ceste vključeval na prednostno. Po trčenju je vozilo 23-letnika odbilo na nasprotni vozni pas, kjer je vanj trčil 23-letni voznik, ki je pripeljal iz celjske smeri. Poleg hudo poškodovanega dojenčka so se v nesreči tri osebe lažje poškodovale. V nedeljo se je v nesreči izven Imenega hudo,poškodoval 20-letni pešec. Ta je ležal na cesti, ko je vanj trčil 20-leini voznik osebnega vozila in ga pred seboj potiskal Še nekaj metrov. Pešec je dobil hude poškodbe. Potrebujejo pomoč Policija še vedno preiskuje okoliščine nesreče, ki se je zgodila v soboto med 16. uro in 16-30 na avtocestnem počivališču v Tepa-njah. Voznik večjega osebnega vozila neznane znamke, barve in registrskih Številk je trčil v 78-ktno peško in odpeljal s kraja nesreče. Peška je bUa med turisti, ki so se z avtobusom vračali proti Ljubljani in so se ustavili na počivališču. Voznik je odpeljal proti Slovenskim Konjicam, peška pa se je z avtobusom odpeljala proti Ljubljani. Zdravniško pomoč je poiskala v kliničnem centru. kjer so ugotovili, da je bila v nesreči hudo poškodovana. Celjska polidja tako zaradi razjasnitve okoliščin poziva voznika osebnega avtomobila, ki je s kraja odpeljal, da se javi na najbližjo policijsko postajo, morebitne očividce pa, da pokličejo na telefonsko Številko 113 oziroma na anonimno številko policije 080 12 00. Poskrbite za varnost stanovanj v petek je nekdo vlomil v poslovne prostore v Planinski vasi in odnesel računalnik z monitoijem. Iz gradbenega zabojnika v Šio-rah je v petek ponoči iz^nilo orodje v vrednosti 7 tisoč evrov. Isti dan je bilo v Celju vlomljeno v dve stanovanji. V Podjavorško-vi uiid pogrešajo zlatnino in gotovino, v Nu-Šičevi pa je tat odnesel »le« zlatnino, V stanovanje so vlomili tudi v soboto, in sicer na Koroški cesti v Šoštanju. Lastnik osebnega avtomobila iz Laškega pa je ostal brez avto-radia, ojačevalca in zvočnikov. SŠol E o •i H SJ O ^ ® (Z ^ C o 99 - 16. decemlMr 2008 m ^ 18 ^^INFORMACIJE NOVI TEDNIK Mm, zokoj rovno Asporo! Pod ohiljem sončnega zavetnika in v objemu pozitivne energije V dnevu, ko ni vei ne pisane jeseni in še ne romantidie zime. V dnevu, ko zamaka v čevlje in se megla vleče skoraj tako počasi kot neskončna kolona v popoldanski konici. V dnevu, ko je služba odvečna izguba časa in dom samo še gora neodgovorjenih žalitev ... Prepustiš se notranjemu kompasu in noga kar sama najde v Asparo. iz oaze sončnega boga je svet v trenutlai obsijan z novo energijo. Zgodilo se je v oktobru. V Šentjurju je vrata odprl nov wellness center Aspara. V zavedu sonca je pojem dobrega počutja dobil povsem nove razsežnosti. Lepota, zdravje in sproščenost duha postanejo tako oprijemljivi, da jih je mogoče zaviti ceio v ovojni papir in s pentljo podariti najdražjim. Še bolje, sebi. Ko najdemo način, da v norem svetu napornega prebijanja skozi poslovni, delovni, družinski vsakdanjik ostajamo vedri in srečni-postanemo sami svojim bližjim najlepše darilo. in ne le v dneh, ki se vlečejo kot megla in ko nebo pritiska k tlom... Aspara postane nepogrešljiv vrelec energije vsak dan, vse leto. Veliki in zohtevni, müjhni in specifični? Vnajmi ajsodohmje V najem nu(bm nuiltimdijsko. rje opremljeno predavabüco, konferenaiosoho, V r^ za vas od začetka do konca Skupinah športno vüdbo senimarje mposlovna sre^a^ Izbrano hranoponujamo v sodelovanju s caierin^m hoteli ZontaPn nas najdemo oč^vor na vsako zeljo. Uankovita, vama, strokovno nadzorovana in zabavna, STEP- vaSa na stopnički TNZ- vaSazaprobkmatiČTiedek trehtd). no^, ta^mJOGA/PJLATES. kmbmrran trenmgzacdo telo, ASPARA FITMIX, komhinac^ aerobne vaSe in v/^ za krčitev telesa Za sto) '^pripravljamo vaä>QfodImenom ASPARA SENlOKza najm!^še^kartriSPORJNEASE-aci mdiin väikiMalove^iotroälahko tu prazni^ tudinepoz^t rojst?udan.Sene mte, kajjetoSPINNINC?Pt4stitese presenetiti Skt^isko kolesarjenje na sofmeni kolesußohnorelozevessveL L L N E S S ASPARA Info: Cesta Leona Dobrotinika 22b, 3230 Šentjur t: 040494444,059087600 e: info@wellness'aspara,com i: www.weüness-asparaxom la iepo teio pod nož? Hič več. Umska pravljica in decembfsl»na-Šel« pri rojstvu, v bolnici, ga začutil, ga je posvojil, ko je bil navdušen nad ženo, ker mu )e rodila tako lepega otroka. Od takrat najprej si bo ta otrok vedno znova že^el, da ga oče najde, posvoji, pomiri, In da bi to dosegel, bo naredil marsikatero neumnost, se preselil 1000 km daleč, samo da bi se oče spomnil nanj in ga Šel iskat. Oče naredi prvi korak in tudi drugega, če je to potrebno. Oče ne odneha in ne obupa. Otrok ni prišel na obisk. Če so bili prazniki pokvarjeni zato, ker otroka ni bilo domov na obisk, potem se BLIŽINA družinski inštitut info@bll2ina.$i, www.bll2ina.si Q3/492-5&40 odločite in ga letos pokličite in mu povejte, kaj čutite, kaj ste Čutili ob njegovem rojstvu. Otrok si želi globoko v sebi, da pride domov, morda si le želi, da prišel v drugačen dom, kjer ni obtožb, zbujanja občutkov krivde in poslušanja, kaj vse je ta mama naredila za družino, dobi pa nič. Največja sprememba, ki si jo morda vaš otrok želi in bi bilo zanj največje darilo in bi mu s lem na stežaj odprli vrata, pa bi vsekakor bil spoštljiv odnos med vami in njegovim očetom. To si otrok najbolj želi In hkrati ga najbolj rani, če tega doma ni. Zato se je potrebno zavedati, da otroku vrata odpirata ali zapirata vi: oče in mama. Saj otroci ne želijo hoditi domov po finančno pomoč ali po kakšno drugo pomoč, ampak po toplino, sprejetost in razumevanje. Če tega sled-rijega ni, potem jih ne bo ali pa bodo prišli zgolj iz občutka dolžnosti oz. krivde. SMUČANJE JE MOimDRUZINSKI ŠPORT. Izkoristit« (a$ poMAnih ugodnosti, v katerem ^hko in «vo|lm najbfižjiin prtvo&elt» izpotnHev t9iko prt£«kovdi^h U\\a arj skupnih aktivnosti. V UniCredK Bank amo 2Slo za vas pripravili zJmd« golovtnske v «vtA, kt fh oddcuje ugcxte doresv^ rrerg. 0««Ör« ri hn^ oOrsvi^EkV« bc«lA cmig^ af p(^etr«finviKo.Pcnudbev^jado id.febriATjd 2C09. OvvobodtmP se dwcmov. www.unlcfwlRbanMI ^Sm^UnlCredltBank »Štala«. Ob vsem tem je dobro imeti v mislih, kaj dejansko je božič. To je takrat, ko v moježivljenje poslježa-rek upanja, veselje, ko se nekaj odpre, ko spet dobim elan, ko se spet počutim vrednega, spoštovanega, razumljenega- Ko se počutim odrešenega, razbremenjenega, opogumljenega, Ko se v mojo »štalico« rodi upanje. To pa je ponavadi takrat, ko v mojo stisko ali težavo )>vstopit» •BiniflBMäLMarÄwfsksc. f,3000Ca|a • lOXpopovtMljtziAorrtv« UQKVBWÜE. 10X fopost» vie izdefcs Td: 03 UC Tiilwgp irt: CiPit, Sr^ izfaire noynk-5% popart ob ertapp de 20 SUA,10X|tt^okB^HpuBMl20EUR ■mAmAm InAatnakflomd»^ liity. fOXpepBSt -KROBATIVAWSP Mbantaftatewni« WlP^lf» Gsnc041/73S272-NotraqBopTOponmGki«-l rit 61.000 km, genänn, redno sarnsi-m, prvi tostnik, pn)dam. Telabn 031 $SS^OO. 6387 ♦TOPfirnQD feflvfavairiiM 22. Celje- mpopest sdBiq tar tnss^, iiopeSiftdnige weflMssstmitva.neaeifleiftletM vettp^ •20^Obftna OM. 3220Štor«-7%popott. M vi^aza riiGleb caM -aSSEmiBmOJL MašereSpadcevoS, lOOOtW*». 10 X popun im USD abitev: na velje ta ikBlafca eaaa. PB^^ympS AaSw BXpopot ♦SKINAUrgTPflfn/g SIMn^.fgERNKSP..VhiA«10 Ooshqal^Z iiixl 20.450 EUR, vac vozil m zologi, Ri.L (fAO., Lmc. 03/42S4S-22,03/42^45-23_ Miy 30Q0Ca».teWofl:03490142D,ai«fta:taiji^n^ SX popim M lo#Be tiaja ediri» Wwjeve änÄa G«^-10X popwlB ^ cetMaa ,DnrfeKkove16.323OŠMr^1OXpQpi0t HQ VQ^avne malofnü^ Ott •HRUSTLlAVAS«JŽf^AVA-nmtoim?>iiif &iviiyk>r«>i.77 C^ Mariborska c»td 88, C^ • 10% popnt «vsa vrM hnha LESUSiäiiLQ^I^c 18-3%p0pBttea oUiOBim poOvaWhi.^) •AVnifflJEjLlIpavaevaulieaZI Ca^e.$plo$ivs«fvis-lpavem21-2fi%aepah«t —n|a»» pftfWĐaflt*o|rtičoa nafttvttev wah ^oiteininntefMadlDS 15-20Xpopintnprfmoat^9Hmluip9anaivAvtQ Cafit V^ia do prodaja zaloa, popusti sa na saitevajo. snwBtte Gelu med tatari (od poMdal^ do pQ»3) { amsIđiioMpofitnk 1 ox popim eb oafa^H aofiM oial. konliciisii^ otfu^ ysai M aiotlk ItfntalffiMh M hmS^ Vaak nanäiii pi«|me U Mm lib pndkStvi iikaiDfee elH ia k^^ KUPIM RAIUENO osabra vozflo, o^ latidb 2000, fiujookupm. Telefon 04f 361-304. 1198 PRODAM ĆEIM noMoUaciknizolonzol^ md, s hidn!>too Ba, pndom. Telefon 0404SS>990,041999-906. DVOBRAZDN) pl(^ Imt 756,12 (ol, dobn» ohranjen, prodom. Poval Korenok, Zo-vrh3B,Dobnio,talafon 577-8813. 6169 TOMO VinkiHić522, temik 1982, prodom. T^fon04ISl{M64. e28a KOSlUeCO Bc 404, skonq Aovo.^ vQQRHh oji, prodom zq 2.250 EUR. Telefon 041 794-272. 6269 m it. M - 16. december 2008 wp)lektro nir^^ tu r n s e k V nekdanja upravni stavbi (Ema) Mariborska cesta oddamo pisarne v najem. Tal.: 03-42-88-120 «H 041-777-704 ELEKTAO TURNŠEK Marta TumSek s.p. Mariborskfi cena 86 3000 Cel}« POSEST PRODAM PARCEIO, 3 km iz mesto Caljo, 2.700 m^ losten dovoz, vodo no portal, lokocil* sko dovoljanje zo objekt do 30 m^, prodorno po zelo nizki ceni. Telefon po 16. uri, 040 746-910, (03) 5484-067. 6015 PONIKVA pri ^urju. No sončni, mimi pndom aimtoikmnpkb hßo. Hi» je urejeno, z mojhnim sadomjo-bm. Telefon 031717-452. mao KUPIM ZIDMO di^ k^ziviMen. kiko-djo CeljMkfila do 2Skni, ploSoQtiovf no priblam 50.000 EUR, ^vZX, flj ogennlo, kupim. TeMon 031400^73. 8134 STANOVANJE PRODAM CEUE, Novo vos, Kroigherjevn, Dvoinpol-sobno ^lonovon je, 68 m', vsi priklju^ ki, prodom. Telefon 040 825-420. 6016 POPOmOMA obnwl|ano anosobno sfano-vonja, v visokem prirtitju, no Oloku, velikost 36 m^, Vojkovo prodom. Telefon 040 992-178. 6i37 OLIE, center. Trisobno monsardno stanovanje, 90 m^ 2/4, v (alofi no novo adoptirano, vsi priklludü, plin, klimo, ugodno prodam oli menjom za manjše. Ceno 105.000 EUR. Telefon 031 620-506. ODDAM OVOSOMO, novo opremljeno sTonovoni», zo eno ali dve os^.z gorožnim mestan vgorczni hüi. Novo vos, Celje, oddom, ceno 360 EUR/nesa6io. Telefon 041 399-484. 2234 V CEUU oddcm v nojem stonovonjo, 45 m'. Telefon03} 534090. 62di NAJAMEM OPREMLJENO garsonjero ali enosobno novejše stonovonje, v bližini mesinago je^ro, v Celju, vzornem v nojem. Infor-mQQ|epotelefonu041 773-ll0>1S. ure. n NOVI TEDNIK OGLASI - INFORMACIJE 21 ^Prodajate (ne)premičnino? Želite, da je Vaš oglas bolj viden? Obogatite ga s sliko ali postavite v okviri MAU OGLAS S SLIKO (A^Scm) > O iS « O S |E ^ « t 01 11 i' OPSL ostro letnik 1997, prvi lost-nik, prodom. Telefon Q70 8I8X)0C MAU OGLAS S SUKO (4x3cm} V OKVIRJU Vsa cent vkljuSujejo OOV QPE1 ostro 161. letnik 1997, prvi lasi-tnlk, pr&don. Tilefon 070 8I8X)0L VINO, belo In rdeče, ugodtw prodom, moi-m^Klovo. Telefon 03176S466. 6285 SUHEkofijske «km prodan. Tels^ 03) 320472. L521 ffĆJOkoIratnžgonja prodom. Telefon 031 767-543. e»2 WNO, belo, rdeče, možna dostovo, «.»Qodno prodom. Telefon 041 382-735. 6307 OSTALO_ KUPIM TR/UCTM, prik^o, motokultivoMr In drug stro|, tudi v okvari in lovomo veslo, kupim. T^on 041 407-130. 62&4 ZAPOSLITEV l$CEMkakrst)o koli delo no svojem domu. relefofi03164CM83. esoi RACUNOVODSTVOa tnonjšei p.-predKem slontveno de)ovros{ In dru^a. Morto ZdoKek.$.p.,Gmbelno-del124,Grobel-no. telefon 041914-234. eida ÖNITNA postodovolnico Zouponjo, ki je uponje v ljubezen v preteklem letu povmilo vec kot 35.000 osebom, poseduje za no starostna obdobjo, brez* pbćno ZD žmke do 46 iet.Tolefon (03) 5726-319,031 50S495. Leopotd Grešniki p., Ddenjo vos B5, Prebold, n GOTOVINSKI IN HIPOTiK/U^NI KREDITI UPO^TTMinnErAiEPUHOGKl POPUČAIO BlORADl IZVAtS^ DRAŽBe miKžt 8ANte ummiMxie, uičRtsTc&uiEniofniGE omzNOsn TMvQ24(12«SI,Gail31i12I2.« «» M mm»ZM ura IIA, btiHb Mr 30.000 11.000 no^ pozfvtntt^v J0 bilo v pret«Klem letu eUonjenih z nsSo pomočjo. Letos k» U, da bo 80 več. Ženitna poared^ /atnica za v$a genafacije. Dolenia vs6 85. Prebold. 03/57 26 319. 031 505 495, 031 B36 376 IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA!!! * nAKOJŠNJE IZPLAČILOl Zrtesid od 500-1.500 EUR r^a 11 n^dsecev. fPREVERTTE] PE MAI^ieOR. Partizanska 5 (el: 06 200 16 20, 040 623 332 PE CEUE. Ulica Xrv divizije 14 tel: 08 2001S30. 040 633 334 1 Skupim Frančna storitve d.o.o.l OunWh^JJOOOL^ Informacije 03 4225100 ŽEUM spoznofi portrte^ zo skupno življenje, slorego od 50 let noproj. ToMon 051638-109. 62Sd nmm Ctljan, si let, poslovnež, zdi prijoteijito do 51 let. Telefon 041248-647, Agencijo Alon. d2ae OPREMA PRODAM FU7EISK0 opremo, lelo obronjeno, prodom, moždn tudi najem prodoru. Telefon 070 320-860. 6309 KUMUO, 3ov 9dBnD;|iiši aski tdodMk tosed« kuppertbusdi. siedilr^ prodom. Won 041 284-975. 6303 rinimi'ifi MODAM OBNOVLJENO klovirsko bomoniko Veltm^ 5ter, 80-bosno, 5^3 registrov, prodom zo 450 EUK otrzomenjom zo diotonicno CFB-Tdefc«^ (03) 5772-359. Iskreni fantje Ižćaio preproda, eta äakieta. Mncoo Jih zalo purv ca. pozaOfta na razočaranja ter ^ brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 376. LM9dd OrtM. , IMmh «n hkold PRODAM 301 zelo kakovostne domoće svinjske mosti, prošra krmljeni izUjučno idomo pr^d^ lonoM^pi^m. Telefon 031 419-516. S265 wMHM.radi ocel|e.com mmK žensko, zik^ shiž-bo, želi prijoteljo. Telefon 04124&^47, 26-leliKt ekorumistko zeli prijoleljo. Telefon 041 24M7,Agen(ijoiUan.'6286 344efni fvti, urejen, preprost, bi rod spoznal resno prijoteljico z željo po resni zvezi. Telefon 031 842-371. 63io BREZPtAČM PROMETNI TILEFON RAXHA tCLJC WWW. r adiocelje.com HITRO NAROČITE 6266 PRODAM ŽIEBIČKA, ^ posmo, A nsdovnik, z dokumenti, telo prijoien, prodam. Telefon 031 759-142. 6163 KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev in teličko simentolko, staro 5 mesecev, prodcm. Telefon 5791-300,031 818419.5252 mŠI0,od100do110kg.eno200kgin nekoj mojttnih pgjskov, 20 kg, prodam. Telefon 7148-116. Ž233 niAŠlC^ težkego 200 kg, piodom. Telefon 041268440. ^697 VIĆ svetlo lisostrh teli&, štorih pribTiino 6 mesecev, prodom. Telefon 031 490-299. 6273 OVE psidci rn dvo psićko, stor^ dva meseca, pcodom po simbolični ceni. Telefon (03) 490-2113,od16.do19.urfi. 6264 TEICKO simentalko, storo 3 tedne, pro-dom.Telefiw(03)573-9356. L516 THi bikce, nznih velikosti in starosti, pro-dom.Telefon031 749-617. 6279 IQtAVO, mkido, za zakol, prodom oh me-njom zo brejo tatico ali kravo. Telefon (03)5777453. 6288 JAGENJČKE prodam. Telefwi 041 351-366. 6303 PST koz prodom po 50 EVU Telefon 041 866611. 62B2 Dvakrat na teden« ob toridh in petkih, zanimivo branje o zivljenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštaa dostava oa dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki piaöajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet Številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno teto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne udaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. Vsak petek 4S barriA Strani t^evWi^cega sporeda in UBiBivosti B sv^ KOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime inpnimlc I^IL Dibtm rojstva: Ultca: N^hiicno wnUm ttovi tedmli 23 minianj 6 mesec» podpis: NT&RC d.0.0. bo podatke uponbljat samo za poirebc n&roteiike slu2be Novega tednika Št 99 - 16. dooomber 2008 O wDtednik Obvestilo oglaševalcem! Prihodnji teden bo Novi tednik izšel v torek, 23. decembra 2008, zato. bo zadnji dan za oddajo malih oglasov in zahval v soboto, 20. decembra od 8. do 12. ure. Ni večje bolečine kot v dneh Žalosti nositi v srai srečnih dni spomine, (Dante) ZAHVALA Zapustil nas )e dragi oče, stari ata in pradedek FRIDERIK BREČKO - FRIC (6.7.1930-30.11.2008} Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodni-koro, sosedom, znancem in sodeJavcem Tbš-avto-parka za izrečena sožalja, pomoč ter darovane sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred, gospe Damjani Cmok za pomoč, gospe Mariji Romih za molitve in pogrebni službi Zagajšek. Vsem še enkrat hvala, Žalujoči vsi njegovi šese Čeprav te je Bog k sebi vzel, spomin nate ne bo nikoli zbledel. Ko bi le mogU ias zavrteti nazaj, te spet objeti, n podariri Tiasmeh. Kaj bi daU zavseio. pamvei tega. samo praznina in tema vnaiihsruih. V SPOMIN Mineva štiri leta žalosti in trpljenja, kar nas je zapustila draga hčerka in mamica DARINKA KONČAN iz Celja HvaJa vsem, ki se je spominjate, nosite v srcu in ji prižigate svečke. Žalujoči: mama, ata, hčerka in sestra 6293 ZAHVALA V sredo, 10. decembra, smo se poslovili od našega TINETA KOŠTOMAJA Zahvaljujemo se tistim» ki ste mu v preteklih desetih mesecih namenili spodbudne misli. Hvala tudi vsem, ki ste mu s prisotnostjo na pogrebu izkazali svoje spoštovanje, ter vsem, ki Čutite z nami. Ni|a, Renata, lan in Tine esoe titfww.novitednik.com m - DELA NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS 2B zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednost objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkuSnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči poä^xkl so dostopni; • na oglasnih deskah območnih slu^ in uradov za delo zavoda; na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://wwftv. es s .gov^si: • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi moQO^. UldUC QSNOVNOiQLSKA COBRAZBA ^JUURU/lSTREŽBAfUA&nffVZEHeiAfiA 2AIUOALWO PfttOJLffi. FitfTUflRANJE: nmU^ Č8l&£2t1ZiOIR; ni60TlUKm.THIVd^ n GOSTINSTW pnsi RäK S.?: LDMTA17.30N CaJE DEUVVEC BRamuCA pfledpairaaw živu w hrane po mvooiuh. pomoč pri pflipmvi JaiL VKUUÖIQ Z POROO' HiRAJUEM n TRAKSPOfiT, pflpftava naprxdv, srniiio IH Roön POHVMA JEDUE lir mw &SS. 3 ICSKt ISS FACDjrr SERVICES SnWTVE IN IffiOVlNA aaO; PnUSKA CESTA 95, 21IOOIllAlltSDfl POHCIŽM D6UVEC> M/l P0MA6A Pfil PflEVZEMli IZDEIXDV IN flAZPOREJAHJU NA ZAK3 DOU^ mK ramvi • mmm KOMPIITIIO OefiEHO 2A PDmSE MONTERJEV PO SPECHKAa JAH {POSTAVnVENIH USTV]. NAIASA • RAZLAfiA SUI^ VimPMASAffll POSTAVUAJUU IN PQOIMIUüSOTOllinmOOMV. (NATOVAUA. MZTOVAfUA. HONTIU. DBMMTUIA) VSXUOUZ [EOVNO OWWfTAan n fQSTA\lTTVENHI usn I7VAJA RAZU&IA PfilPflAVLIAlNA IKU V SKLADU IKUJVNO DOKilMENTACUO IN NAVOOlU NAOflEJENESA. SI»Bt ZA VAROVAMJE SlKROV. HAl IN ^EDSTEV KA OWOÜU HOfaAt SNA OeSCa. m^ PO POTREBI S UNAWfUXlM VOSUM CVAiA PRMC MATBIIALA IN OPREME: OODČEN B MESKEV. BRO m ANORÜ KUZMASPrPUCOVA UIXA IS. 3000 CELIE MONTEfi GRADBENIH KONSTl^UKCU 'MOKTER • M/2: PRED ZAČETKDN OEU PREVZAME OELOVNO DOKlIilOaACUO (POSTAVfTYBf^ USTE} IN MATERMl ZA OaO. PRIPRAVI ELEMENTE. HATF RÜU. ORODJE. HROJE IN PRPRAVE ZA DELO, CVA» JA PO^AVUWUE IN POaRAUE ärTDROV. HAL ODROV ^ [NATOVARJA. RAZTUVARJA. HGNTmA. OmOffllRA) V SKIADU Z OailVNO OaUlMOfTA-OM IN POSTAVITVEHMI m, SXRBIZA PRAVd (ASNO MClKrA20 IN ODIIONTAA) MBOV. HAL OORĐV ^ SKRBI ZA VAROVAKJE ŠOTOROV. HAI IM SBOSTIV NA OBMOtW MMTAL SOADläA. TQENA. PV P9TR£BI S KAWMRAAIM VQZIUW I7UUA ?fmi MATERUUA IN OPREMf: DOLOČBI Us, e litQECEV, 0»0 09S. PQSflEDW-$TVa TR60V1NA, IZPOSOJANJI DOJL' TBUftJE 56.3221 TEHA&IE TESAR P^TESAi). M/t 2iaARSKA in TESARSKA DELA. DOLOČĐI CAI 3 MESECI 17.I2J0M: AfiflAM 6RA0B9lf^D ZVONE m\t HUäNSXSfiA UliCA 13.360(1 CEUE ZIDAR KVZSIARM/tZIURSKA IN FASADERSKA DELA. DOIOCSN 0&. 3 MESECE. 17.112006; AGRAM MAOBENĆTVO ZVONE MARit U: HIL£jNSKEGA UUCA l3.3000tajE AVTOUĆAR AVTOUCAR • M/l AVTOUĆAR. NEDDUICEN CAS. ILIlZm.' AVTO GOLEC IVAN ai£C iP: DBfTTNA (ZSrAS.3000CEUE AVTOMiPAR AVTOKLfPAR • M/t AVTOIIlffM, KEDAOČEN US, 1S.1I2009: AVTO SOUC IVAN 601E£ iP: 0BR7MA CESTA 2S,3IMCBJE FlttOMEHANIK MDKTFI M/litCHOlITAŽAlN MNTAiA SASa SUHI VOZI REZAMJe SftUUUl mAVUANJE IN08UUIVAIUE KflKSTRACUn DRUGO PO Sß TBiATlZAOn OBA. RDCNQ OBLObO VARliC; EO IDtel CAS. 3 MĐEO. 17.12JDDS: WV. fiASIl5M KA06fW)IUA. NEPRMCHINE. fflVNX PMKUUt NE. D.D.D: MARIBORSKA CESTA 16.3089 (8JE SREDNJA POWJCMA IZOBRAZBA SKLADiSfNK • M^ DUD V SKlAIBŠill. KUiCEN 27.11201»; HETM TFfiOVSKA DRUŽBA OJ): UVAe.MMCELIE SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA [ZOUUZBA PRODAJALEC TUKSTICNII ARM^iIAJEV • M^' PRODAJA TUnST^H AHM^MUEV. DOIDCEN ĆAS. U MESECEV. ?7.12iP08: INTESaA. POOJE^ TJEZAOR&WZAUSKEIN IKTllEKnUUIE m T^ MUm SOBOTA DDO: PREŽIHOVA UUCA I SNO MURSKA SOBOTA POMOŽNI ZAVAROVALIfl ZAHOPNK • OaOVNO MESTOVCEUüM/tlSKAHJE H(MEB(TNIHZA VAROVANCEV. USPOSASUAUE ZA PRIOOBfTFV OOVDUEHIA ZA OPRAMJANJE POSIOV ZAVAROVALNEGA ZA^AIUA. TERENSKO DELO; DOlOtEN CAS, e MßECEV.\\Mm 6ENERAU ZAVAROVAL-MCA DD LRJBUANA. KH2I£EVA UUCA 3,1QQQ UUBUANA KUHAR UIKAR NA OBMOCJU CIUA Wt' SAUOSTtUNA miAVA ZAHTEVNUŽH J53I PO NAROČU IN MAUC. PREVZSIAIUE äVKIZ SKLUläl (fim DBROKOVPD TULfTNEM SimMU IN POROONIRA. NJEPfliPRAVUDIIH mmOi^ Us, 3 MESECE. 2Q.12iOI)aiSSMaLrTY SERVICES STORfTVEINTB* GDV1NA Dil.anUJSKA CESTA 96. ?HB MARIBOR OIETW f}jm IV' M/2; PHPHAVA DNEVMH dm KOV HRANE Dl OODATKDV PO POSANEZNM DIHAH VZSR&VAIUE DaOVMH PRIPOMOČKOV. NAPRAV. PDSODt IN OaDVNIH PDVRSIN, mk D010(BI ĆAS, B MESECEV, mum SPtOSflA BOUIIŠNICA CE< UE.QBljU(0VAUUCAS.3nQCELfE PROOAJAIEC PRODAJALEC V TR&OVINI ZA MALE ŽiVALJ IVl PRODAJA OPREME ZA ML£ ŽIVALI. NEDOLfiCBl ĆAS. i^JBBB: Al/APET TBGOVKA 0.64?; inALi-ŠKACESTAaiOOfUUflUAHA PfilBAJALiC • SnADIŠČNK • h^Ž: UZNA OEIA V SKiADiSČU. VĐDĐUE EV)KNC BLAGA. RAZPOREJANJE MATERUOA V SXLADläU PRIPRAVA BLAGA ZA PRODAJD OZNAČEVAUE HS^IRAUE DLASA. OBČASNO TUDI PRODAJA V mm. DOLOČEN tAS. 6 MESECEM Wim: ADECCG KR: KAMOVSKO SffTDVAUl DDD PDDRlfŽKICA CaJE. UUCA ]QV. DIVE9JE 6i 3ĐflfiC£UE PRODAJALK TĐHtNEfiA BUSA M/t PRODAiA TEmtCNCGA 8LASA VMAUimOAJI. tmSiB ČAS. IB.IZ^U: INPDS. TEHNICNA TRGOVKA NA DEBELO IN DROBNO, SJUk SUt OPEKARNIŠKA aSTAlättttCEUE SKLARŠfHIK I -uvi SPREJEM IK IZDAJA DLA6A aSKLAftSCA.KDMtSIOHRAUE BLACA, ODLOCEN ČAS. 12 MESECEV. ll^ZJOOB: TU TRAHSCOMMER-C{ PODJETJE ZA MmARJO H Zllf(AIU0TK8DV1N0 IK STORITVE. DJUiaJi KDSOVEIDVA UUCA11 3&nCEiJE EKONOMSKI HHNIK ZAVUDWJO nNANCNISVETOVAIlC DEL13NA OWDÜU CEUA M/l SVETtJVAKlE Pft PESTRI izeni RNAN^M NALOŽB. oolocai ČAS. i MESECEV. 27.1I20H; PINPRO C ZAVAROVALNO ZAST& PUiKA DRUŽBA DDO: SLAMNIKARSKA CESTA 3. 1230 D0M2AI£ KIUI80VD0JA AVt KIUI2EIÜE ENOSTAVNIH IN ZAHTEVNEJŠH POSUVMM oocoon», OBRAČUN PlAt DBRAblN DOV. PRIPRAVA PODADIIV ZA LETlUPOROClLA. ADNINSTRTATIVNA DBA OOLI^ Cen Cas,i2 mesecev. 26.i2.?ra: m posujvne IN KDRMACUSXE STDI^TVE. DM UUCA MESTA GREVUI6R0ICH13.3b0qceu£ ARMŽERSKl TEHNIK REKVIZIT^ ' Wt iZDQAVA IN PRIPRAVUAIUE REKVUSTDV PRI PREDSTAVAH OOWA n NA GOSTD VAIUIK DOlOC» tAS. 171I2M: SUrVBOOl lusko 61£dalisce celje. fihlauin TRG G. IMCaJE TEHMK ZDRAVSTVENE ne6e SRaHUAMEDICMSKASESTRAVNčfiOVALNI ENOTI . M/t IZVAJAJUE ZDRAVSTVENE NEGE BOLNIKOV V RAZUCMH BO(£ZIKSKIK STAUIH NA VSEH PDDflO' ÜIH ZDRAVSTVENE NSE V BCmäMa nU)CEN CAS, B MESESV. 2a»I20DB: SPURIA flOUUSnCA CaJE.OiLWVAUUCA6i3m(aiE X0MERC1AINI TEHNIK KOKTTffiUM V ULMKSCU • NHnOA PREVZEMA IN SDAJE ^A. KONTROLA 8LA5A. ORGANCIBAfUE KDMSMMIRANJA. AŽURNO VODENJE U PREGLED NAD STAUčH ZAIDE BLAGA V SKlA0tS&. PREVEMAUE AU JE BU50 V SiaADl!CU PRAVIUN ZUl2»C, OZMJSĐIE VRSTE. flFD METtKLI. SXR8 ZA PRAVOCASNO IN PRAVILM BDAX BU£A. PREfiLiD SKLADIŽCHE OOKUM» TAOJE: OOlDCtN CAS. 12 MESCEV. 17.ll2ttt. TK TTMNSCOMWRQ PODJETJE ZA NDTRUUO IN ZUNANJO TRGOVINO IN STORTTVE. O.OJ}. CEUE. KOSOVELOVA ULCA11.3000 mjE OEKTROnmilK ELEKTRONIK TBWK VZDRŽEVANJA V ŽlLEZUCAJlSn OPERATIVI • SV • M/t VZOfttEVAlUE M ODPRAVA NAPAK. VDOEUE W lAEJAME TĐHCNE DOIOHEITA. CUE: DOÜICEN ČAS. t2 MESEOV. 20.1ZJOOB.' St DJIJI; SEKCUAZA svtk CEUE • NADZORMSTVD SVNAPRAVCEUE. TIMAR»A CESTA 1, m CEUE DELOVNI TERf^EVT OEIDVM TBIAPEVT • Ht/h IZVAJANJE KLOVNE TERAPUE v PROCESU ZDflAVSTVBC NEGE ik pswuneCNE zdravstvene nege starostni XOV SOOaOVAlUE PRI PRIPRAVI PROSUMA DEUIfflE TIRAPUE IN SKUPINSKH TER INDIVIO. TDW>EVT9UH QUEV 06 OCIUEVANJU AAVNI PSIWHZlfiNE IN FUNKfiDNALNE LtSf^UENO-STl (ZVAJAfilE ZAPDSUTVENE. fUNKQONALNE M REKREAOISKE DELOVNE TERi^E. SDQDTER^ PUA. SKUPINSKO DOO TQWtVTSKE SKUPNOSTI EVKENTIRAIUE. DOlOIMEXnRAKJE HEVALVACUA IASTNE£A DEU OZIROMA REZULTATÜV. PRIPRAVA POROCL POMOCPRI i»6AN[ZAll]l UJIJIJRNIH M DRUŽABNIH PRIREKTEV V DOMU. ZVAJANJE OSTA-UH Oa PO NAVDOlUK IN ZAHTEVAH NEPDSRE»^ GA VOD£ NEDOLOČEN ČAS, 1712iOOS;(XUll UPA. DRUŽBA ZA SDCIAIMI VARSTVENE C^VNOSTl. aOJLUVAIlSOIDCBJE kOMEROALlSr KDMERCSALJST ZA GRADBENI MATIRIAL • «Vt* PRDOAJA IN NABAVA KASA V VOEPRDDjUL NEDDLDCEN US. 1I.1ZJ0N; INPDS, TEKUCMA TRSMNA NA DEBELO IN DROML m: mJt OPEKARNI^ CESTA 2.3000 CEUE KDMERCIAUST ZA ORODJE • N/t PRODAJA IN NABAVA BLA6A V VELEPRODAJ. NUlOlOCEN CAS, 1fi.1Z2B0B; INPDS. T^NICNA TRGOVINA NA DEBELO IN DRDSND. DM CBJE. DPEKARNESKA OSTA ISOODCOJE KDMERQAUST KENU M/t PRODAJA n NA> BAVA BLAGA V m£PROQAJL NOKUCOI CAI lfi.l2J0M: INPDS. TlHMCNATBGCrmA NA DEBE m IN OROBND aaO: cbje. OPEKARNI^U OSTA l30(k)cflj£ KOMB)CIAUST(VSŠ) RECEPTOR . m' RECfftUSKA OPRAVILA, DOU^ £BI ČAS. 12 MESECEV, t7.12.2tt8: TIRNE DOBRNA. TERMAUIO ZDRAVIUSÖ fiSi DOBRNA H. 320< DOSRNA VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZO- BRAZBA VODJA PDSIOVNA EMm • M/t'OaO BO ZAJEMALO PRIDOeiVAlUE NIMH STRANK. VOOBUE PDSUlVAUIICE TER SKRB ZA ZAPOSLENE.* f^D CENCAS,f7.12.208l;K)INTIRIM0J3.0:KD11IIK0VA UUCA 311000 lJUBUANA DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTTtA{VS) OPIOMAANA NEDICHSXA SESTKA V NE60VAUII mm . M/t IZVAJANJE ZDMVSTVENE NEGE V NEGOVALNI ENOTI NEDOUCBI CAS. 2S.I12968: SPU£NABOlNäOCA (EJl OBLAKOVA tUCA B. 3900 HUE (RFIOMIRANA NEDIQNSKA SSTRA V NEGOVALNI • M/t IZVUAUE ZMAVSTVENE NEGE BDtNIKA. OOUIČEN CAS. i MESECEV, llIZiDOB; SPU)$NA BOUISNKA taiE. OAJMUIVA UUCA G, 3dM CELS INŽENIR EIEKTROTEHNIKE ZATELE-KOMUNIK. inženir elettrowstalaterkr^m/tOKA^ inZIRAKJE m USOjUEVAIUE oa na posameznih področjih kabbskega s1stwa. intlrxna in taEFOMJC. prkldpi in ookidpi na krs temu. dod NA terenu ih drugo pd sstematv ZACU DELA.' 0ISräGVD6PE£atM V CBITRU vdoeiua efioboneigctskega sctena (es): nenkdCen Čas. i7.i2i«B«: aücmo turnSek PROJEmUUE H ZVEOBA NSTAIAOJ IN tbgd vwa. doji; cede. mariborska cesta k. 3mi ceue DIPIOMIRANI DELOVNI TERAPEVT (VSI OaOVNI TERAPEVT • m/t iZVUANJE DEIIVNE TEHAPUE V PROCESU ZDRAVSTVENE NBE IN PSI»-ATRICNE ZIAAVSIVH NEBE STAROSTNBUN. OaOVAKlE PRI PRIPRAVI PROGRAMA DELOVNE TF RAPUE IN SKtfPtISKM TBI INOMD. TERAPEVTSKIH QUEV 06 OCEVEVANJD RAVNI PSHWIZ^NE IN fUNKCIONAlNE (JSPOSOBUENDSTI. CVAiANJE ZAPOSUTVEK. RUKCKHALJIE IN REKKACUSIS QEUIVNE TBUPUe SOOOTBUPUA. SnjptNSKD OELO TBUPEVTSE SlOJPNOSTL EVSENTWIIUE, DDKUMENTIRAMt H EVALVAOIA USTNEGA DEU OZIROMA REZUITATÜV. PRIPRAVA POBOCiL PONOĆ PRI ORGANIZACU KULTURNIH IN DRUŽABNIH PRIREOnW V DOMU, IZVAJANJE DSTAiJH KL PO NAVDOlUH IN ZAHtEVU NEPOSREDNEGA VOD^ OOU)£EN (as. 3 MESECE 17.l2iOOB: DOM UPA. DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVEK KJAVNOST. DDO: LAVA 11.3000 CEUE UNn^RZTTmil DIPIOMIRANI EKONOMIST ZA OENARNI^OflllANCE -RAČUNOVODJA • M^' IZDELOVMUE ORDODN» OBRAČUNOV 1N PDRDQL KOITROIA CLAVNE M MD^IH KNJIG. IZDQAVA ZAKLMCNEGA RACUNA IN BIIUC. POORSDVANJE. SPRIMLLUL^E PLACIL IN OBVEZNOSTI PREVERJANJE IN SPREMJAUE EKONDHCNOSD IN ZAKONaDSn POSLOVANJA NA A^JNOVDOSKOil M HNANÖIEM POOftOČAJ': OODCEN ČAS. 12 MESEOV. 19.1L20N; TCCTRiW SCOMMaiCE PODJETJE ZA NUTMIUO m ZUNMJO TRGOVINO tN STDRfTVl DOiL CBJE. KOSOVELOVA WCA^B. 3000 CBJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKO* NOMIST IZVRiN OIREKTDR ZA UHEBQALB • VOBE UE. UKMOlNiaAlU IN OSANIZAANJE VSEH oa NA PODROČNI KOMEROALE: NSNKDCEN ČAS. 29.12i09&' GftUHS 6IWSBEN0 PDIUETJE CHJE DABIKOVŽLAK 71.30» CEUE KOMERClAiJST M/t NABAVA SUGA ZA ?fm JALNI IZVAJANJE AKOJ. PDSPt^ANJE PROD^ JE. SOOaOVANIE Z DOBAVtTEUJl OISTRIBUCUA BLAGA: OOUICEN ČAS. 3 MESECE. 19.12.2968; Ba ROVÜTIlADt GUMA M OBtntV. aOO; TRUBARJEVA UUCA II. 3000 fflJE UNTVERBTETNIOIPIOMIRAM EKONO-MI$TZAKOMERCUUIODe4AVNOST SAMOSTOJNI KDHERCIAUST GROBENEBA MA-TSUillA . VlA PfiOOAJA fir NABAVA BIAGA V Va^RDOUL NEDOUČEN ČAS. 1B.>I2D0B: INPDS. TD^NICNATRGOVUA na OEBaO A DROBNO. DDO: CEUE. DPEKARNtSKA OSTA 2.3MI CBJE SAMOSTOJNI KDMERQAUST aiKTRO MATERIAU . M/t mOGAJA H NABAVA 8LAGA V VEL£PROQA> JL NEODLOČEN ČAS. WlMk INPDS, TEMICKA TRGOVINA NA OEBEU) HI DROBNO. DJUt QUE. Vam Dl bUo nikoli jasDO« kako vse koščke urinega mchaoizma sestavijo skupaj? Ste vedno u0ball, katera sestavina Daredi dober kruh? AJi pa Se danes oe veste, kako nastane papir? Novi tednik in Radio Celje vam zdaj ponujata odgovore na vaša vprašanja in pogM v nastanek vsakdanjih stvari. Na kupon napiSite svoje podatke in nastanek Časa želite spoznati. Srečne izžrebance čaka potvodlcrivanje skrivnosti. novi radiocs^je im&DmnekL Nato Spogiati žtfim, kakfl ftmane (pradlspejte m aü vrt stvari); - m Poflfnina nasi»: NT&RC. Prviemm 10.3000 Ci^ t piipinm: Poi v oArra^ DPEKAffHSKAOSTAl 3800 CEUE SAMOSTOJNI HNtEROAUSTOflODJAli^ PRODAJA H NABAVA BLA&A V VBETRODAJl N££i010ček ČAS. aiLm nm TEHNIČNA TR80VNA NA OEfiELD IN OMMO. DIO; (ZLfi. OPEKABNälA CESTA 2. SON CBJE SAMDSTIMNI nWEROiUmKEJUeN/t pm iA M NABAVA dlAfiA V VHEFHDIUUl IKDOLOCEN CAS, 1B.1I266I: MHfi. TBMČNAIR60VMA NA DEBRD M OflOBHO. DJUt OLJi OPEKAHNIŠM OSTAlSMiaiE samdstdjni k{iieraaljst VllAKOV in okoua . m/l'prodaja « nabava buea v velpm jl nedoidCen Čas. 11.112068: OOlO&K ČAS. IVIM AVTOniPARm K UČARSTVDKRAJNC ODO; PREDEL B. 3240 ^E PRIJEliAH KEMUSKITTHNIK IZDEU3VALE PDUZDfiKOV • H^l DEU V PROl ZVOOia PRIPRAVA 91IZDEUVA POUZDtiKOV. OOUN^ ČAS. 3 MQEIX. 19.1129«: KDZMETKA AFRODITA POOJETJE ZAPROCVOOlUO U PROMET S KOZMETIČNO KENIČNIHI IN UhHNSKO PLASTt NIMfIZDEUO, a0J):R06A$KASUT)NA. KIDRIČEVA UUCA 54.32SO ROGAŠKA SUnHA MAGISm FARMACIJE RAZVOJMK. m V RAZVDJNBil LABORATORUU •M/l' RAZVOJ KDZMETIČNH DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. KOZMETIKA AFfiOOnA PODJETJE ZA PROIZVOOHJO IN PROMETS KOZME T1ČN0 KENIČNIHI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZBEl' KL mO: ROGAiKA SUT1NA. KHIRIČEVA UUCA R 329IR06A^SLAT1A UiVlLPiJE ^ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOČNIK UPRAVUALCA STROJA () • t^' DCU3 VLSin PROfZVOONJI. RAZREZ. LfPUENJE TER ZLAGANJE LESA TER DSTAU OEU PO NAVtV DlUH NADREJENE&A: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 24.112009: ADBXO HA KADROVSKO SVHOVA-lUE. DD.O. POORUŽMA CEUE. UUCA nV. DnnZUE E.39MCEUE DOAVECBREZ POKUCA ästik zbflüave m/l' čtsti mshm 2a predeuvđ m paufmlie. izvaja kontrolo kva-utfe zelenjavi zelenjavo ustrezno REŽL izvaja pranje»sušenje zoenjave. tehta fN pajura matm. Hß&k zaboje na voziček in v uaduaco. tffillezm skuaščl m svtka zelfnjavd; določen čas. 1 mesec. 24.112009; vegepa«. predoava in pakiranje sveže zeu* njave düjt kdffijška cesta 56 b. 3320 vaikle pomožni oqavh • m/l pred začetkom dba pripravi orodja. stroje au priprave za dacl poslužuje pmizvodno unud. po končani dboaavi izku(e sortira. zmžl n označi ter pripravi za nadauuo oboeuvo oziroma pr& vzem: douček čas.3 mesece. 19.12jd0b: fiisp proevdono. tb60vsk0 «i gradbeno pdo^je d.0.0: ^trbenkova cesta 12.3329 vreue AVTOMEHANIK kdntroihr na tehnična prefilidw • m/l tehnički pfle6l£di motornih vozil nedolo&n čas, mnm: avto voenje tehnični presu* Ol TRGOVINA IN STORITVE. D.B.D: KOROŠKA CESTA H33aiVn£NJE KUUČAVNIĆAR PROIZVODNI DEUVEC PRED ZA&TKDM OEU PRIPRAVI ORODJA. STROJE AU PRIPRAVE ZA OEU), POSUJŽUJE PROlZVOmO UNUa PO KONČANI D8DQAV1 IZDEUtE SORTIRA. ZUŽI IN OZNAČI TER PRIPRAVI ZA NADAUNJO OBOEUVO OZIROMA PRE-VZab DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 1S.I2i009.' RRE7 PROCVOONa TRGOVSKO IN fiRAOBENO PODJCTJE D J) Jh iTRBENKOVA CESTA M 3329 VEEMJE PRODAJ AUC PRODAJALEC M/l PRODAJA OTROSkE OPREJi^ «RAČ H DBUOL OOCDČEN ČAS. 2 MESECA. 2ai2J009: PWAPOKA ÜHH: PIKi^ONICA VSE ZA DTBOKR. PARTIZANSKA CESTA 19 A. 3320 VELENJE DOKTOR MEDICINE ZSRAVNK SPECUUSTS TEMaWO SPEOAUZAOJO • M/l DlAfiNOSTIKA. TERAPUA H REHABIUTACUA NA BOUOSMČNO REHABtUTACUSKEM NMUU, NE. OOCDftK ČAS. 23.1ZJ009; BOU^MCA TOPOläCA. T0PDlilCA6l.3329TDP0(^ UB ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA SKLUNSČNI OaAVEC • M/l PRJPRAVA BUGA. PREVZEM IN DOOAJA BU^6A. VDOENJE EVOIENC: mtat ČAS. 19 MESECEV. 17.1Z20BB; Ißm Wk PffTDČNA 18. S352I TIMAČE. REPU^ SlOVAäU PDORUŽNCA ZA INŽENIRING IN TR60VV NO STABSE. R0§NJA 19 A. 22ß STARCE GRADBENI QEUVEC SUDBENI D&AVK • M/l BlOSTAVNA DOA V SKUPINL NHNIUIČEN U&. 17.12.2D0B: GRAfNKOM SUUKen PODJETJE aOil: UUCA IVANKE URA-NJEKI.33I0ŽA1K TESAR TESAR M/l TESARSKA DnA.NEDQU2Č0l ČAS. l7.TZm CRAOIKDM GRADBENO POOJETJE QSlJi: ULICA IVANKE tlRAHJEK 1.3310ŽAliC SOAR ZHIAR • Wl' ZUARSXA OELl NEOOiDČEN ČAS. 17.}U00B. GRADKOM GRADBENO PDOJHJE DJJft lAJCAlVANISlIRANJEK L3310ŽALK UKAVLJAIEC LAHKE GRADBENE NOVI TEDNIK IPHZÄDELÄnSFORMAClJE 23 MEHANOACUE sikomk lahß 6rad8fne mbuukzaos m/ i lažja vzddžfvalna dqa. nanucsi ćas, 17.112««: eraukoh bflassw; poojel^ld.qjh ucafvanke uuiuex 2a1e strojnik cradbüie mehanizacue STRUNK TdKf CRAOSM MtHANiZACU • M/t* SKOPI ZASn KUUADAUE MA fiOPRTEH TEfiE> NU:NE0QLOČ(NCAS.U.I2.20D6:GIUDIKOU6fiA& WHD PMUnJE D.D.D: UUCA IVANK£ tHiAU» l 33ts2AU£ KÜUCAVMrCÄA SUADlSäHK tH/l SKiAOI^ČElUf hUnfllAlA, HAKUDAim USKLADAIU!. SPREMUAIUE ZiUOd OBČASNA PQHOf V KlAVIflCI.' QOlOäN US. U heskev. ZE.UiBOa; ikos MP INŽENI-RIN6 ZA XANl ORSAKSACUD. SVETOVANJE IR SToiifTvt. ojia' mtmp^K UUCA U. 33l02AliC mojster avtomehanik KOimiOLOfl NA MWtHK PflEGIBIH Wt* mix niEßliOl MorofiNiH vcQL MESOLO^ Us. iai2.21)08:AVTDIU)NTR0lTEHNI&NIPREBli Oi nmu. TRANSPORT W mm OJUI; (HTANALAVQ}.33I0ŽAL£C kermhik MODELAR I • U/h I7DEUIVAIUE MATtNIH HOQE-in IN VUVAUt MOOELOVIZ MAVCA. (KUl£» a MEStCt 29.12.2688: KlU Hf UKVIDACUI* mm 2A PREDOAVO XERAMIG. aCLD: UBO JEKASAZE34.330IRn)QVČE O6UK0VAUCI ivt uukovakie keramäilh i2de1k0v na anottini. vuvafue kfnmitnin (zdexov. da uftm cas. suesotaiuoob. kuj-vukulqi^ oj' podjetje za ptteobavo keaahikl dila USajE.KAlti£H330IPnft8VCE voznik VQZNM TOVORNEfiA VDZIIA Wt PREN^Z EN RAZ\fl]Z miU PO 5RA06f^lL NflKHOtiN CAS. llIZJn»: GRAOIKOH CMDBENO PODJETJE Dili): im IVANKE UflANJEK 1.33 ID ŽAUC srednja strokovna au splošna JZOBRA^ ZAVAAJVAJII SVnUVAliC • ZAITOfWiK I NA TBflE-m NA OfiMObU ŽALCA • H/2: SVHOVAUE STRANKAM. miOOBIVAftJETÜlWNOV. PRIDOBIVANJE P& NITDB ZA SKLEPAIUE ZAVAROVANJ: OOlO^ CAS. H MESB2V. 2t.1Uina: GRAWE ZAVAROVAINICA D.O. MAR10DR POSLOVHA ENDtA UilSUANA. KO-MPCKföAUUCAi ION tJUBUANA l£sar mizar h/t oba po nasoflu kagrueme&a. samostojno DEUI na lesno ookiovalaih sttlojhinliuuuzimmvkaocla.dmina cnc stikuu: ooiocen tas. 3 mesece. 2ZIZ2008; m h& ^tm. paomua montažnih Hä. OJLO: SHAIFVŽa S303S0MIL^ natakar NATAKAR • U/h STTtEŽBA PUAf V GOSTINSKEM UKALU • mr/NI BAA. DOIOCEN US. 3 MESEC. 2U2iOOa: HAKßOÜP T^GOVMA HA Hm IN OROWO, IZVOZ IN m QJUh SPOOIUIKRU 32. m PREVAUE KATAKAR M/l: STREŽBA PUAC V UKAUi MOJ CAm; neđolocor ČAS; MCMSTVO IN NEPREMfHINE. DDMHK KUSLBI S.P: KAPLA rs. 3304 TABOR KUHAR KUHAfl • M/t ßiHAJÜE n35U. MAUCIN A lA CA9T j£b. NEDOLOCOr ĆAS. 20.12^008: HOTU ŽALK D.CLO. UiK. MESTNI TT« 3.3310 ŽAlK pr0đaja1ec PROQAJAUC V TRCOVH Z OBLAbU • IVt PIU^ DAJA OBUÖL SPOOfUE&A PEfillA. DOLDCEN ĆAS. 6 MESECEV. mi2m AVTOKONTRDl TEHNIČNI PREGLEDI TRGOVINA. TRANSPORT W STDflITVE. aD.O:CZSTANALAV01.3310 tUK ghaqsenk TEHNIK OBRAČUN GRADBENIH Dd m/l KOMPLETNI OBRAČUN DBJOaA. BRANJE PROJEKTOV, KniOmčEN ČAS. miM GRADIKOM SUOSENO POOJFTJE OM UUCA IVANKE ORAKJEKI. S3I0 biK BRADBENt OHOVODJA • H/l VD09UE SKUPtNE NA BRAOBI^ČU, MmmJl OEIIMIE SILE. hedoluččn ČA& 17.12JBBB: GRAOIKOM BIA^ BEM PODJETJE OJLO.' UUCA IVANKE IIHAK0 I aaio ŽALEC FARMACEVTSKI TEHNIK FARMACfVTSKI TEHNIK niPRAVNK • M/l DELO FAIIMASV9(EfiA TEhMKA. OOlOČDi ČAS. S ME> SECtV. 21112001' ZBiNC CVETKA LEKARNM. 8M£aMSKA CESTA II. 3312 PREBOLD EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK SAHDSTOJNIUMIEROALJST V RAČUNAINISKI TT^ GOVMl -M/t PRODAJA RAČUNAUfi^ OPRÜ«. SVETlTVAMi PRI NAKUPIH. tifüMül llfTIRNE TNIH STRM. KNJIŽENJ OOKUhtENTUV: NEDOLOČEN ČA& 17.112068; OIIP PODJETJE ZA RAČUKAL-MSKI NŽFNIRIIIG IN EKONOMSKE STORITVE. DiLO; MESTMTni4.SI0ŽiU£C TRGOVINSKI POSLOVODJA P05UMKUA V TRGOVINI 2 OSLAČIJ • M/l PflODA-JA OaiAäL SPOOHIEGA PEttLA. NABAVA IN VOK-NJEZAlOa DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. JE.IZiDOB: AVTOKDfmtOL TEHNIČH PREBLEDI. TR80MNA. TRANSPom iN STUiir\^ aaa CESTA NA UVO 1,33I0ZAUC KOMERCUUST{V$Š) K0MERCLAUST V NASAVI • M/t R^OOAJA IN NASAVA tzdelaov IN USLUG OOMA fn V TUJINI. IZTIDJAVA KUPNIN. REŠEVANJE REKLAHACU. VOKNJE POTREBNIH EVIDEK. OfHJGE NALNE PO NAVIHliLiH VODJE SEKTORJA; NSIOLOČEN ČAS. mmm omco ffNKS SLJIVENUA UVARSTVD. MtOaARSTVD. QN3ELAVA IN TRGOVINA 0.0.0: USTA ŽALSKKA TABORA 11). 3310 ŽALEC inženir gradbeništva VOOJA GRADBIŠČA • m/t VOOEJUE IN IZVAJAfU DElGAAOn^ NEDOIMN ČAS. M\Um. 6RA-DIKOM GRADBENO PODJETJE 0.0.0; ULJCA IVANKE diplomirani vzgojfteu mo^olskih otrok (vs) VZGGJTTBJ PABlSOLSKiH OlfiOK • M/l VZGOJA PRääOUKiH OTRGK. DOLOČEN ČAS. 3 MESiCEV. 20.112008. OSNOVNA ^HA fREBOi). GRAŠČIN SKACESTAl 3312 PREBOLD ISCEMO TOPEL DOM Psssstf Nikomur ne povejte, da se skrivam za tem avtom, prav? Nočem, de tne Boa ček najde. Njegovi jelem so prav stiBiljivil Še posebej Rudolf! (6454) Sprehod namesto joka Lep pozdrav od mi^ke Zoazil Kot vestć, so sobotna in nedeljska sprehaja« nja kužkov že stalnica pri nas v zavetišču. Torej, so oskrbniki navajeni tako re-koč že vsega. No, skoraj. Študentka Nina je prejšnji teden pnpovedov^a, da jo je odziv neke gospe, ki je z mo- žem prišla gledat kužke, prav presenetil. Ni vedela, ali naj ima gospo za malce čudno ali naj se ji smili. Gospa je namreč vseskozi, ko si je ogledovala potencialne kandidate za novega hišnega ljubljenca, jokala. Robec je bil premočen od solz. Rekla je, da se ji vsi kužki smilijo in Božiček? Si rekla Božiček? Komaj Čakam, da pride in pripelje Rudolfa] On je moj ne jljubsi jeleni (6402) da bi kar vse odpeljala domov. Seveda je že marsikdo, ki je prišel na obisk v zavetišče, rekel nekaj podobnega, vendar pa Še nihče ni jo-kai. In prav to je bilo tisto, kar je preseneiüo Nino. Se, ko je gospa stala zunaj zave-tiščnih sten, so ji solze Še kar tekle. Saj se meni tudi smilijo kužki v zavetišču, vendar pa jim jok ne bo podaril novega doma. Slednjega jim bosta priskrbela le osveščenost ljudi in prepričanje, da kužki v zavetišču niso nič slabši od tistih z rodovnikom. Namesto joka podarite kužkom kakšen sprehod ob koncu tedna, in sicer med IS. in 17, uro. Med tednom, od 12. do 16. ure, pa se lahko prav tako oglasite in jih pridete pozdravit (poleg kužkov seveda tudi muce). Intemet- vam bo pokazal vse pasje in mačje glavice, ki se trenut-no nahajajo v zavetišču, telefonska številka 05/749-06-00 pa je Še vedno na voljo za vsa vaš vprašanja. Do prihodnjič lep pozdrav, namesto joka pa na sprehod! Pa-pa! NINA ŠTARKEL Društvo za POMOČ ZIVAUM V STISKI SlO S^ Kaj je, bejbika? Se bojiš jelenov? Nič zato, jai te bom varavel. Sem namreč pasji »bodyganl«. (6485) Joj, keko tople roke Imaš! Kaj praviš, bi ti meni posodil te usnjene rokavice, jaz pa tebi v zameno malo toplega kožuha? Bi bil za biisiis? (6416) Saško, 3.5-mesečni igrivi mucek, nevezan na Človeka Mucka, 5-mesečoa nežna mucica - it. 99 - IS. d«CMiber 2008 Shy, S^eseČne zelo prijazna mucka Muce, ki iščejo dom, so vse zdrave, 2-krai cepljene proti kužnim boleznim, sterilizirane oz. mucki kastrirani, navajeni bivanja s človekom. Za njihovo posvojitev iščemo odgovorne nove lastnike, ki jim bodo nudili notranje bivanje, jih kvalilemo hranili ter jih vsako klo redno cepili proti kužnim boleznim. Seveda pričakujemo tudi, da jih boste imeli radi. Za vse inlormacije lahko pokličete na tel: 031/526-877. m v- ZANIMIVJOSTII Vod^Baumaxa CdfjeFredyMotoh je DregiciKuBlaT v sredo simboKira predal donacijo z spet neselila veselje in upanje. V ozadju direktor C^cantra Celje Boštjan Srantuša Za boljši jutri družine Kuglar Celjska trgovca petčlanski družini iz Nove Cerkve zgradila kopalnico v prazničoen decembru so združili moči celjsko na* kupovalno središče Gtycen-ter, podjetje Bauinax in Občina Vojnik ter družini Kuglar iz Nove Cerkve v okviru skupne akcije Z roko v roki za boljši jutri omogoä-li lepše in boljše življenje. Petčlanski družini» ki &e pre-žhlja izključno s socialno pomočj o. so gadili in opre-miti kopalnico. Mama Dragica« šoloobvezna dvojčka Gašper in Matic ter Študentki Adrijana in Suzana živijo v skromni stari kmečki hiši, skrbno urejeni, a potrebni obnove, Do pred kratkim so bili brez kopalnice, kanaiizadje in notranjih sanitdhj. Družina se mora sko-zi mesec prebiti z manj kot Štiristo evri vdovske pokojnine. Najhuje pa je to, da je družina v zadnjem letu i^biia kar pet najožjih družinskih članov. »Oktobra je minilo leto, ko je umrl mož. Nato sem izgubüa še oba starša, svaka in taščo. Zelo hudo je bilo. Skoraj smo že obupali, ko je prišla novica, da nam bodo celjski trgovci pomagali. T^ smo se zelo razveselili. Pomoč nam je vlila novo upanje. Po svojih najboljših močeh se bomo trudili za boljšo prihodnost,« z rosnimi očmi pripoveduje Dragica Ku^ar. In ker december velja za prazničen in radosten mesec, so v Citycentru in Baumaxu želeli, da nekaj tega okusi tudi družina Kuglar iz Nove Cerk-ve. »Del naše filozofije je namreč tudi pomoč lokalni skupnosti. Kopalnica s tekočo vodo in pripadajočo opremo pa je osnova za kvalitetno življenje. Ponosni smo, da smo s parmerji v tej akciji omogočili družini prijaznejše življenje,« je v sredo ob predaji donacije dejal direktor Citycentra Celje Boštjan BranttiŠa. Vodja celjskega Baumaxa Fredy Mo-loh se mu je pridružil z naslednjimi besedami: »Ljudje, ki imamo vsega v izobilju, se premalokrat spomnimo na družine, ki si ne morejo privoščiti polno obloženih miz» ki so v stiski in potrebujejo pomoč. Upam, da l>omo s to humanitarno akcijo vzpodbudili tudi dfii^ podjetja, da se nam bodo pridružila in da bomo skupaj osrečevali družine, ki so v stiski in resnično potrebujejo pomoč.« Akdji se je na pobudo Krajevne skupnosti Nova Cerkev s predsednikom Slavkom Je-zemikom na čelu in z izjemno požrtvovalnoscj o taj nice KS Mihaele Hren pridružila tudi Občina Vojnik, ki je poskrtje-la zazemeljska dela in izgradnjo kanalizacije. Celotna donacija je vredna približno IS tisoč evrov. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: MARKO MAZEJ FOTO TEDNA Folo: GrupA O kopalni! ja družina Kuglar ie pfed kratkim lahka la sanjala. »Raje doni ram, kot dajem izjave medijem.« Vodja celjsk^a Baumaxa Fredy Motoh po navalu številnih novinarskih vprašanj Novi tednik in Radio Celje vabita: četrtek, 18. decembra, od 18. ure v Planetu Tuš: Z rož'cami in Vrtiljakom polk in valčkov v praznik Vseo zdravilnih rožicah, dobrotah iz zdravilnih zeli in o strokovnih sodelavcih oddaje Zeleni val. Na stojnici pod praznično okrašenim odrom boste našli namaze iz zelišč, čaje, zelišča v tinkturah ki jih bodo pripravile članice Društva zeliščar-jev Gioko Celje. S prgiščem nasvetov Iz zelene lekarne bo prišla zeliščarka Panika Burjan s kakšnim dobrim receptom in nasvetom o kulturi phja Čajev. V Šopek ob veseli glasbi bo goste povezala voditeljica oddaje Zeleni val Mateja Podjed. Odmevala bo mdj glasba, saj bo ob IS-letnici oddaj e Vrtiljak polk in valčkov Tone Vrabl pripravil prav posebno zabavo z ansambloma Krajcarji in Navihanke. r^lek, 19. decembra, od 18. ure v Planetu Taš: Praznična Katrca Vsako nedeljo zvečer vas na Radiu Celje v družbo povabi voditeljica Klavdija Winder, bolj znana kot iCatrca. Tokrat vas Katrca vabi v Planet TUš, kjer bo gostila ansamble Vihar, Cvet, ansambel Franca Zfirdonerja s prijatelji, ansambel Bra- tov Jamnik, Slovenske zvoke, Zapeljivke ter Barbaro in Martina Jebarta. Prinesite le dobro voljo, za ostalo bomo poskrbeli mi! Sobota, 20. decembra, od 17. ure v Citycentru Celje: S plesalci Studia za ples igen Celje in glasbenimi gosti voščimo vse najboljše Predstavili se bodo plesalci Studia za ples Igen Celje in glasbeni gosti, ki bodo poskrbeli, da bomo v leto 2DD9 zajadrali tudi glasbeno. Z nami bodo Taya, 4play in Jernej Dennota. Se vidimo na predno-votetni zabavi! Ponedeljek, 22. decembra, od 16. ure v Citycentru Celje.: Vrtiljak polk in valčkov in Plesni val Celje - Srečno 20091 Ob 15-letnicl Vrtiljaka polk in valčkov bomo narodnozabavno ^sbo pripeljali v Citycenter Celje, ko bodo nastopile Iskrice in ansambel Harmonija. Plesalci Plesnega vala bodo popestrili dogajanje in nas popeljali v pravljico, ki se bo ob 18. uri nadaljevala z obiskom Božička. m it. 99 • 16. dec^mfaor 2008