149
Dopis iz Semiča.
28. maliga serpana. Pri nas se je veliko noviga, pa malo dobrima in veseliga zgodilo. Veliko dobriga vina smo se nadjali, pa kaj pomaga — človek obrača, Bog pa oberne. 12. dan tega mesca pride huda ura čez naše gorice, de je toča od Gorenc do Podturna vse pobila, tako de bo komej deseti del vina ostal. Bogu pa nej bo zahvaljeno, de nobeni drugi letini ni toča nič škodovala, tudi sadju ne. En teden po tem je Cero vec in Kervavčji Verh tudi prav hudo otepla, in čez 5 dni pa spet Gradnek, Praprovče, Sodji Verh, Zabrezje, Hrib, Ce-rovec in Kervavčji Verh tako pobila, de je malo zeleniga ostalo po goricah in po polji. Župan Fuks ima že tri leta svoje nograde zavarovane pri Ter ž as ki družbi; letaš se mu bo vse povernilo, kar je poprejšnje leta plačal — drugi se pa zdej kesajo , de niso svojih vinogradov zavarovali — pa je prepozno.
Pa se eno bolj žalastno novico Vam povem, saj toča ni nič noviga. 17. dan tega mesca se je začel pri nas p še nični popis. Gosp. Martin Kuralt gre z župani in z gosp. Grahkam nar pervo na Mladico; pa komej tje pride, že začne pri sv. Mih el u plat zvona biti, in tudi pri sv.Roku in sv. Jožefu. Ljudje začno skup dreti in upiti. Eni so upili oginj iu drugi pa „to-lovaji so la Nekteri pa so že vedili, kaj de je, in so na Mladico tekli, kjer je gospod Kuralt bil. Možje in žene, vse je bilo skupej ; le sreča , de še boja ni bilo. Gosp. Kuralt so mirno popraševali, koliko ima kdo snopja; kmetje pa niso hotli nič povedati, samo to so vpili, de nič ne dajo in so sramotili in zmirjali gosp. Kura It a tako, kakor de bi bil nar veči hudodelnik. Potem se iz Mladice vse v Sad i no pada, možje, žene in otroci spremljajo gosp. Kuralt a in že spet zvonijo pri sv. Jožefu; tam se pri županu vstavijo, kjer je kosilo napravljeno bilo, pa mu ga ne dajo v hišo, ampak je mogel v svoj hram (kelder) iti, kjer so ga pustili, — in tako so popis v teh vaseh dokončali. V druzih vaseh so pa bolj pametni bili, de saj zvonili niso pa tudi ne zmirjali — popisati pa tudi niso dali. Sicer pa moram povedati, de nobeden pameten pri ti grozi zraven ni bil! V naši fari noče nihče desetine dati, in če bi tudi kdo hotel, ga pa drugi strahujejo, de ga bojo stepli. *) —
*) Zal namje , de moramo še zmirej take nespodobne reci slišati. Ce že kmetje nočejo desetine po starih postavah odrajtovati, ktere so po Cesarskim povelji za letašnje leto še veljavne, in ce se vsi le na to zanašajo, kar bo na Dunaj i sklenjeno, vunder nimajo pravice, se tako gerdo obnašati, svojim sosedam prostovoljno odrajtovanje braniti, in misliti, de desetina, tlaka in druge pravične dolžnosti bojo jenjale tebi nič meni nič. Pošteni kmetje tudi tega ne mislijo, ker vejo, de to ne more biti. Res je, de revni kmetje posebno na Dolenskim bojo težko kaj plačali, in mi vsi želimo, de se bo kmetu njegov stan p o lajšal in de se bo vse natanjko pregledalo: ali je pravično, kar plačujejo ali ne — tode tudi grajšaki imajo pravice, ka-
Boljši novo vino je pri nas po 1 gold. 50 kraje, boljši staro po 3 gold. in 20 kraje, srednje pa po 2 gold. in 40 kraje. Pšenica je pri nas po 2 gold. NaMetljiskim somnji se je dobila po 5 dvajsetic, zdej ee je pa spet precej podražila. — Matija Smrekar iz Stare Gore je iz Laški ga domii pisal in županu F. 60 gold. dobriga denarja poslal, de naj mu jih shrani ali pa na obrest da. Iz tega vidimo, de našim fantam na Laškim denarja ne manjka in de je res, kar so že davnej ^Novice" starišem oznanile, de naj nikar ne pošiljajo denarja na Laško.                                _e—
kor jih imajo kmetje, in vsim mora enaka pravica biti. P un t arij a ne bo nobenimu pomagala. Z lepo morata, grajšak in kmet ravnati.                              Vredništvo.